Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ZLS-UPB2 št. 94/2008 s spremembo ZLS–O 100/2008), 122. in 123. člena Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št 37/1999, 83/1999, Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 01/2001, 10/2005) ter 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/1999, Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 01/2001), je Občinski svet Občine Komenda na 23. redni seji, dne 26. 3. 2009, sprejel spremembe statuta in jih potrdil v uradnem prečiščenem besedilu Statuta Občine Komenda, ki obsega:

–         Statut Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999),

–         Spremembe Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 83/1999 z dne 14. 10. 1999),

–         Spremembe Statuta Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 01/2001 z dne 15. 3. 2001),

–         Spremembe Statuta Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 10/2005 z dne 16. 12. 2005),

–         ter spremembe, sprejete na 23. redni seji dne 26. 3. 2009.

Številka: 011-0003/2007

V Komendi, 26. 3. 2009

                                                                                                                       Občinski svet

                                                                                                                            Župan

                                                                                                                     Tomaž Drolec

S T A T U T

OBČINE KOMENDA

URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 1

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Občina)

Občina Komenda (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi.

Sedež občine je v Komendi. Poslovni prostori občine so na Zajčevi 23.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati in pridobivati vse vrste premoženja ter razpolagati z njimi.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

(Pristojnost)

Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

3. člen

(Občani)

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani Občine Komenda (v nadaljevanju: občani).

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah prek občinskih organov, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter prek drugih organov v skladu s tem statutom.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na podlagi odločitve občinskih organov se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

4. člen

(Uravnotežen razvoj)

Občina bo zagotavljala skladen razvoj vseh naselij v občini, s tem da bo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje usmerjala glede na dejanske potrebe posameznih območij.

Delitev sredstev, namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje, se uredi v skladu s planskimi usmeritvami občine.

5. člen

(Sodelovanje)

Pri uresničevanju skupnih nalog občina sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem z zakonom.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti. Za učinkovitejše opravljanja nalog lahko z njimi združuje sredstva in oblikuje organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in pravobranilstvo. Za doseganje skupnih ciljev lahko ustanavlja zveze in združenja oziroma se vanje vključuje.

6. člen

(Simboli)

Občina Komenda ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.

Z istim odlokom se določi tudi enotna grafična podoba občine, ki je usklajena z grbom in zastavo in se uporablja v poslovanju.

 Občina ima žig; ta je okrogle oblike, na sredini je grb občine. Žig ima v zgornjem delu na obodu napis: Občina Komenda, pod grbom na obodu pa naziv organa občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava oziroma Volilna komisija. Velikost, uporabo in hrambo žiga določi župan s svojim aktom.

Občina v skladu s posebnim odlokom podeljuje občinska priznanja in nagrade zaslužnim občanom, organizacijam in drugim  za njihov prispevek k razvoju občine.

NALOGE OBČINE

7. člen

(Naloge občine)

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

·       sprejema statut in druge splošne akte občine,

·       sprejema proračun in zaključni račun občine,

·       načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte,

·       predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,

·       sprejema programe razvoja občine;

2. upravlja občinsko premoženje, tako da:

·      ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

·      pridobiva vse vrste premoženja in razpolaga z njim,

·      sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

·      sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

·       pospešuje gospodarski razvoj,

·       spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

·       sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

·       oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,

·       sodeluje z gospodarskimi subjekti in jim v okviru interesov in nalog občine pomaga pri razreševanju gospodarskih problemov,

·       z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;

4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:

·      v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

·      sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

·      spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

·      spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

·      gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

·      v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

·      sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov;

5. skrbi za lokalne javne službe, tako da:

·       ustanavlja lokalne javne službe,

·       sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

·       zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

·       nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

·       gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo,

·       zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:

·      ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njuno delovanje,

·      v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

·      sodeluje z vzgojno-izobraževalnim in zdravstvenim zavodom,

·      z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

·      ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev,

·      ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerega sestavo, imenovanje in delo uredi v posebnem pravilniku;

7. pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:

·      spremlja stanje na tem področju,

·      pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

·      sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

·      lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:

·      omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

·      določa občinski program športa,

·      zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,

·      z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

·      sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

·      ustanavlja sklade za pospeševanje socialnih, kulturnih in drugih dejavnosti;

9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in

    odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:

·      izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

·      spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

·      zagotavlja pogoje za razvoj sonaravnega kmetijstva in za celostni razvoj podeželja ter obnovo vasi,

·      sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

·      sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

·      z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini;

10. upravlja, gradi in vzdržuje:

·      občinske ceste,

·      površine za pešce in kolesarje,

·      igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·      javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.;

11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov ob naravnih in drugih nesrečah,

      tako da v skladu z merili in normativi:

·      organizira reševalno pomoč v požarih,

·      sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

·      organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,

·      zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

·      zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,

·      opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

 12. ureja javni red v občini, tako da:

·      sprejema ustrezne splošne akte in programe varnosti,

·      določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo občinski predpisi,

·      zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah, ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

·      organizira občinsko redarstvo,

·      izvaja nadzor nad javnimi prireditvami,

·      opravlja inšpekcijsko nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

·      opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

8. člen

(Druge naloge)

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

·       ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,

·       določanje namembnosti urbanega prostora,

·       gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

·       evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·       zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

·       mrliško ogledno službo

in ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

9. člen

(Evidence)

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter zanje pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Zbirke podatkov vodi v registrih.

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena občina od upravljavcev zbirk pridobiva podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo v občini sedež in premoženje oziroma del premoženja.

Občina pridobiva in obdeluje naslednje osebne podatke posameznikov:

• enotno matično številko občana;

• osebno ime;

• naslov stalnega ali začasnega prebivališča;

• datum in kraj rojstva oziroma datum smrt,

• podatke o osebnih vozilih;

• podatke o nepremičninah ter

• druge osebne podatke v skladu z zakonom.

Navedene osebne podatke občina pridobiva neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.

Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti, v skladu z nameni in pod pogoji, določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.

ORGANI OBČINE

1. SKUPNE DOLOČBE

10. člen

(Organi občine)

Organi občine so:

·       občinski svet,

·       župan in

·       nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma njihovih članov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

11. člen

(Občinska uprava)

            Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinski svet na predlog župana z odlokom ustanovi enega ali več organov občinske uprave in določi njihovo notranjo organizacijo ter delovno področje.

12. člen

(Odločanje)

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko občinski organi na sejah sprejemajo odločitve, če je navzoča večina članov organa. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.

13. člen

(Javnost dela)

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej občinskih organov, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje občinskih organov o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. OBČINSKI SVET

14. člen

(Sestava)

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet šteje 14 članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po volitvah. Če prejšnji župan seje ne skliče, to stori predsednik volilne komisije. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet in ki to nalogo sprejme.

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina inv katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

15. člen

(Volitve občinskega sveta)

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

16. člen

(Pristojnosti občinskega sveta)

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge občinske splošne akte ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na občino in posegajo v njene koristi.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

·       sprejema občinski prostorski načrt in druge plane razvoja občine,

·       sprejema občinski proračun in zaključni račun,

·       na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in nalogah občinske uprave,

·       v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin lahko ustanavlja organe skupne občinske uprave, skupne službe občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

·       odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,

·       nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

·       potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

·       imenuje predsednika in člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

·       imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

·       odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,

·       odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

·       razpisuje referendum,

·       s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

·       določa vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja ,

·       ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

·       imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

·       sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, ter organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari in poplavami,

·       sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del katerega je tudi letni načrt varstva pred požari in poplavami,

·       določi organizacijo občinskega sveta in način njegovega delovanja v vojni,

·       odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

17. člen

(Člani občinskega sveta)

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Če podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov.

18. člen

(Župan)

 Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje ter podpisuje akte, ki jih le-ta sprejme, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta, ki to nalogo sprejme.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno (redna seja).

Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje (izredna seja).Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

19. člen

(Administrativna pomoč)

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava.

20. člen

(Dnevni red)

Občinski svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja članov sveta in odgovore nanje.

            Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta,  predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila na območju občine.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

Tisti, ki vodi sejo, je dolžan skrbeti za tekoč potek seje, medsebojno spoštovanje vseh udeležnih ter kulturo dialoga. Ukrepe za vzdrževanje reda se določi v poslovniku.

Določbe, ki se nanašajo na redne seje občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izredne seje občinskega sveta in seje delovnih teles.

21. člen

(Odločanje)

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če je določeno drugače.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, drugim predpisom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in direktor občinske uprave najmanj enkrat letno poročata občinskemu svetu o izvrševanju odločitev občinskega sveta .

22. člen

(Prenehanje mandata)

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:

·       če izgubi volilno pravico,

·       če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

·       če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

·       če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

·       če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

·       če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb tega statuta in zakona ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

·       če odstopi.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodbe  oziroma odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

2.1. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA

23. člen

(Ustanovitev delovnih teles)

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali začasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Občinski svet s sklepom o ustanovitvi začasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi tudi njegove naloge.

24. člen

(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

Občinski svet ima sedemčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovano izmed svojih članov.

            Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

·       občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

·       občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

·       pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

·       obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet,

·       zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenje in predloge za podelitev občinskih in državnih priznanj in odlikovanj.

25. člen

(Delovna telesa)

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

·       odbor za gospodarjenje z občinskim premoženjem in finance,

·       odbor za kmetijstvo,

·       odbor za drobno gospodarstvo in turizem,

·       odbor za družbene dejavnosti,

·       odbor za komunalo, ceste, urejanje prostora in varstvo okolja.

Odbori štejejo 5 do 7 članov, komisije pa 3 do 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določita s poslovnikom občinskega sveta oziroma s sklepom o imenovanju.

26. člen

(Sestava delovnih teles)

Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

27. člen

(Pristojnosti delovnih teles)

Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

28. člen

(Sprememba članov)

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

29. člen

(Vaški odbori)

Občinski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi vaške odbore. Člane vaških odborov izmed prebivalcev posameznih vasi občine imenuje in razrešuje občinski svet na predlog zbora vaščanov.

3. ŽUPAN

30. člen

(Mandat)

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah, ki se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

31. člen

(Pristojnost župana)

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

·       predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

·       izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

·       skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

·       odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,

·       skrbi za zakonitost splošnih aktov in odločitev občinskega sveta,

·       skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

·       predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblašča direktorja občinske uprave oziroma podžupana občine za te naloge,

·       izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje podžupana,

·       imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

·       usmerja, nadzoruje in vodi delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

·       opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

32. člen

(Zakonitost delovanja)

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine,in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

33. člen

(Zaščita in reševanje)

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

·       skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

·       imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

·       sprejme načrt zaščite in reševanja,

·       vodi zaščito, reševanje in pomoč,

·       določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

·       ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

·       sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

·       v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

·       predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

34. člen

(Izredne razmere)

V razmerah, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.

35. člen

(Podžupan)

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Imenuje in razrešuje ga župan izmed članov občinskega sveta. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do izvolitve novega župana. Če podžupan opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga ta pooblasti.

Podžupan nadomešča župana ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Med nadomeščanjem opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga pooblasti.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

36. člen

(Nadomeščanje župana)

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta, ki to nalogo sprejme.

Med nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

37. člen

(Delovna telesa, ki jih ustanovi župan)

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

38. člen

(Prenehanje mandata)

Županu in podžupanu preneha mandat:

·       če izgubi volilno pravico,

·       če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

·       če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

·       če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

·       če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

·       če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb tega statuta in zakona ni združljiva s funkcijo župana  oziroma podžupana,

·       če odstopi,

·       če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.

            Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodbe oziroma odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto in sedmo alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.

Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno šeste alineje prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.

4. NADZORNI ODBOR

39. člen

(Pristojnosti)

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

V skladu z zakonom ima naslednje pristojnosti:

·       opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

·       nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

·       nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

          Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

40. člen

(Sestava)

Nadzorni odbor ima 7 članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Predlog kandidatov za člane oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed kandidatov, ki jih na podlagi javnega poziva župana predlagajo politične stranke, liste, združenja in druga zainteresirana javnost. Kandidati morajo biti občani Občine Komenda.

Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani vaških odborov ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Občinski svet opravi razrešitev na predlog nadzornega odbora.

41. člen

(Konstituiranje nadzornega odbora)

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe namestnika predsednika nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

42. člen

(Delo nadzornega odbora)

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje letni nadzor proračuna, zaključnega računa proračuna, finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani občinski svet in župana.

Poleg zadev iz letnega programa dela lahko nadzorni odbor obravnava tudi zadeve, ki jih pisno predlagajo župan, občinski svet in drugi organi občine na podlagi sklepa posameznega organa ter na pobudo druge pravne ali fizične osebe.

42. a

(Pridobivanje podatkov)

Župan in občinska uprava morata zagotoviti nadzornemu odboru zahtevane podatke za njegovo delo, pri čemer morata upoštevati roke, ki si jih je pri svojem delu postavil nadzorni odbor.

Župan in občinski svet imata pravico do seznanitve z vrsto in obsegom nadzora nadzornega odbora v organih občine, kakor tudi pri drugih nadzorovanih osebah. Nadzorovane osebe imajo pravico do takega izvajanja nadzora, pri katerem je njihovo delo čim manj moteno. Nadzorovane osebe in občina imajo pravico do ustreznega roka za pripravo podatkov in do pojasnil med nadzorom.

Nadzorovana oseba ima pravico do ugovora na ugotovitve nadzornega odbora.

43. člen

(Ugotovitve in ukrepi)

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora na predlog predsednika s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

V postopku nadzora soodgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki jih potrebuje za izvedbo zaupane naloge. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.

Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti ugovor pri nadzornem odboru. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, in se obvezno obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta. Organi drugih nadzorovanih oseb morajo poročilo nadzornega odbora obvezno obravnavati najkasneje v roku 60 dni po dokončnosti poročila. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Župan, kadar je nadzorovana oseba občina, oziroma organi drugih nadzorovanih oseb, v roku 60 dni po obravnavi poročila nadzornega odbora, kot je določeno v prejšnjem odstavku, podajo občinskemu svetu pisni odziv na poročilo nadzornega odbora o sprejemu ugotovitev, mnenj in predlogov nadzornega odbora. Kadar so ugotovljene nepravilnosti, morajo v roku 90 dni po obravnavi dokončnega poročila podati občinskemu svetu poročilo o sprejetih popravljalnih ukrepih. Nadzorovana oseba mora popravljalne ukrepe spremljati in dokumentirati v skladu z uredbo o upravnem poslovanju in na zahtevo nadzornega odbora predložiti dokumentacijo o tem. Nadzorni odbor spremlja izvajanje popravljalnih ukrepov.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

44. člen

(Izločitev člana zaradi nepristranskosti)

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru, v njej pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

45. člen

(Javnost delovanja)

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Pri tem mora spoštovati pravice strank.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

46. člen

(Pomoč pri delu)

Za strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru župan imenuje delavca občinske uprave.

Strokovna pomoč zajema predvsem:

• obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine in župana,

• obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu ali spremembah zakonodaje,

• posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom nadzornega odbora,

·         posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležujejo predstavniki občine,

·         posredovanje pravnih mnenj.

Administrativna pomoč zajema predvsem:

• pripravo vabil in tehnično-organizacijska dela za sklic seje,

• pripravo gradiv za seje nadzornega odbora,

• pripravo posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora nadzornega odbora (sklepi o izvedbi nadzora, pooblastila idr.),

• pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora,

• obveščanje članov nadzornega odbora o izobraževanjih,

• sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor,

• arhiviranje gradiv nadzornega odbora,

• vodenje evidenc o opravljenem delu članov nadzornega odbora.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

47. člen

(Poslovnik)

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

5.1 OBČINSKA UPRAVA

48. člen

(Notranja organizacija)

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

49. člen

(Organi skupne občinske uprave)

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

 50. člen

(Odločanje o upravnih zadevah)

Občinski organi odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

51. člen

(Pooblastilo za odločanje in vodenje)

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

52. člen

(Doslednost pri vodenju postopkov)

Uradna oseba občine, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, skrbi in je odgovorna za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

53. člen

(Pogoji za odločanje)

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.

54. člen

(Pritožba)

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan, če zakon ne določa drugače.

55. člen

(Izločitev uradne osebe)

 O izločitvi predstojnika organa skupne občinske uprave ali uradne osebe občinske uprave odloča direktor občinske uprave, ki v primeru, če je izločena uradna oseba pooblaščena za odločanje v upravnih zadevah, o zadevi tudi odloči.

O izločitvi direktorja občinske uprave odloči župan, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.

O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.

7. DRUGI ORGANI OBČINE

56. člen

(Drugi organi občine)

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, na podlagi zakona določi župan oziroma občinski svet s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

57. člen

(Civilna zaščita)

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

58. člen

(Neposredno sodelovanje občanov)

            Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. ZBOR OBČANOV

59. člen

(Dajanje mnenja)

            Občani na zboru občanov:

·       obravnavajo in dajejo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter oblikujejo mnenja,

·       obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

·       predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

·       opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

·       dajejo predloge občinskim organom ob pripravi programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

·       oblikujejo stališča o večjih posegih v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

·       obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

            Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

60. člen

(Pobuda za sklic)

            Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vasi, za posamezno naselje ali zaselek.

            Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.

            Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor vaščanov pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v vasi.

            Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

61. člen

(Sklic)

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

62. člen

(Potek zbora občanov)

Zbor občanov vodi župan ali podžupan, če je za to pooblaščen. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na njem sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica navzočih volivcev.

Delavec občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na krajevno običajen način.

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

63. člen

(Vsebina)

Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali ta statut.

64. člen

(Predlog)

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.

 V enakem roku je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

65. člen

(Naknadni referendum)

Na  referendumu, ki se opravi kot naknadni, občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

66. člen

(Pobuda volivcem za razpis referenduma)

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik pisno seznani občinski svet o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma in pobudo predloži županu.

 Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s tem statutom, o tem v 8 dneh po njenem prejemu obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče, ki o tem odloči v 30 dneh.

67. člen

(Dajanje podpore)

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.

 Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.

68. člen

(Razpis)

Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh.

Referendum se izvede v roku najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Občinski svet z aktom o razpisu referenduma določi vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Občinska volilna komisija 15 dni pred dnem glasovanja v javnih občilih objavi akt o razpisu referenduma.

69. člen

(Volilni upravičenci)

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače ali če je glasovanje omejeno na določeno referendumsko območje.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

70. člen

(Izvedba referenduma)

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zoper nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Občinska volilna komisija pošlje poročilo o izidu glasovanja na referendumu občinskemu svetu in ga objavi na način, ki je v tem statutu določen za objavo splošnih aktov občine.

3. SVETOVALNI REFERENDUM

71. člen

(Svetovalni referendum)

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum, če meni, da je to potrebno.

Razpiše se za vso občino ali za njen del, izvede pa v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4. DRUGI REFERENDUMI

72. člen

(Drugi referendumi)

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Tak referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je referenduma udeležila večina volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega naj bi se samoprispevek uvedel, in je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.

5. LJUDSKA INICIATIVA

73. člen

(Ljudska iniciativa)

Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v 3 mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v 1 mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

74. člen

(Sredstva za izvedbo)

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.$

OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

75. člen

(Način zagotavljanja)

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom:

·       neposredno v okviru občinske uprave,

·       z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

·       z dajanjem koncesij,

·       z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

76. člen

(Družbene dejavnosti)

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje:

·       osnovnošolskega izobraževanja,

·       predšolske vzgoje in varstva otrok,

·       osnovnega zdravstva in lekarništva,

·       osebne pomoči družini in

·       knjižničarstva.

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

77. člen

(Sodelovanje z drugimi občinami)

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.

78. člen

(Gospodarske javne službe)

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

·       oskrbo s pitno vodo,

·       ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

·       odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

·       javno snago in čiščenje javnih površin,

·       urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

·       pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

·       gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ,

·       vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon,

·       urejanje in vzdrževanje pokopališča in oddajanje prostorov za grobove v najem,

·       pogrebne storitve,

·       urejanje in vzdrževanje ulic in cest,

·       oskrbo s plinom,

·       javno razsvetljavo v naseljih,

·       vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov,

·       plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,

·       druge naloge, določene z zakonom.

79. člen

(Druge javne službe)

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

80. člen

(Način ustanovitve)

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

81. člen

(Sodelovanje v oskrbovalnih sistemih)

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

82. člen

(Izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

83. člen

(Obvezne javne službe)

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

84. člen

(Premoženje občine)

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. Za izvrševanje sprejetega letnega načrta je pristojen župan.

            Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Pridobivanje nepremičnin in premičnin v lasti občine in razpolaganje z njimi se izvaja po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se upoštevajo predpisi, ki veljajo za pridobivanje in razpolaganje državnega premoženja.

85. člen

(Prihodki)

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin, donacij, samoprispevkov, koncesijskih dajatev, rent, plačil za storitve lokalnih javnih služb, dobička javnih podjetij, prihodkov od stvarnega in finančnega premoženja občine, transfernih prihodkov iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije ter drugih dajatev v skladu z zakonom.

86. člen

(Proračun)

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v občinskem  proračunu.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkazujeta odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

87. člen

(Namenska poraba)

Proračunska sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Proračunska sredstva se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za njihovo uporabo.

88. člen

(Izvrševanje proračuna)

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

89. člen

(Akt)

Občinski proračun je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.

Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.

Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in občinska uprava.

Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabniki, če se financirajo iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik).

90. člen

(Sprejemanje proračuna)

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov .

Občinski proračun sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.

V odloku o občinskem proračunu se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna, kot tudi posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

91. člen

(Bilanca)

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:

·       prihodki od dohodnine,

·       davek na dediščine in darila,

·       davek na dobitke od iger na srečo,

·       davek od prometa nepremičnin,

·       upravne takse,

·       posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,

·       davek od premoženja,

·       finančne izravnave,

·       nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

·       krajevne turistične takse,

·       komunalne takse,

·       pristojbine,

·       pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,

·       odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

·       prihodki uprave in

·       prihodki, določeni z drugimi predpisi.

Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.

92. člen

(Bilanca)

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:

·       obresti na depozite,

·       najemnin za stanovanja in poslovne prostore,

·       prodaje nepremičnega premoženja,

·       prodaje premičnega premoženja,

·       drugega premoženja,

·       vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,

·       nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,

·       komunalnih prispevkov,

·       samoprispevka,

·       občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,

·       opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,

·       koncesijskih dajatev oziroma odškodnin,

·       dotacij, daril in pomoči,

·       namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov in

·       drugi prihodki.

Pridobljena sredstva iz naslova rente za lokacijo prekladalne postaje odpadkov se namensko uporabijo za naselja: Križ, Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole.

93. člen

(Izkaz namenskosti)

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.

94. člen

(Začasno financiranje)

Občinski proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša.

V nasprotnem primeru se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

V obdobju začasnega Župan s sklepom obvesti občinski svet, nadzorni odbor ter proračunske porabnike o izvajanju občinskega proračuna za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Odločitev o začasnem financiranju se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

95. člen

(Zadržanje izvajanja proračuna)

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.

O taki odločitvi župan obvesti občinski svet.

Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

96. člen

(Vključevanje novih obveznosti v proračun)

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali občinski odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

97. člen

(Spremembe neposrednih uporabnikov med letom)

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delovanje. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

98. člen

(Zadolževanje)

Če se zaradi neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

99. člen

(Splošna proračunska rezervacija)

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.

Sredstva za rezerve se praviloma izločajo vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

            Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

100. člen

(Poraba proračunske rezervacije)

            Rezerva se uporablja:

·       za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

·       za zagotovitev proračunskih sredstev, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,

·       za kritje proračunskega primanjkljaja.

            Sredstva za namene iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alineje pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

            O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

101. člen

(Zaključni račun)

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet hkrati z zaključnim računom proračuna sprejme tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega sprejme zaključni račun.

Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

102. člen

(Dolgoročno zadolževanje)

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

103. člen

(Zadolževanje posrednih porabnikov)

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.

O soglasju odloča župan. Ta odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

104. člen

(Knjigovodska služba)

Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, lahko pa tudi ustrezna skupna služba z drugimi občinami ali specializirana organizacija.

105. člen

(Javna naročila)

Nabavo blaga in storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

106. člen

(Akti)

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

107. člen

(Statut)

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Statut se sprejme po smiselno enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

108. člen

(Poslovnik)

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

109. člen

(Odlok)

Občina z odlokom na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanovi občinsko upravo in določa način njenega dela ter ustanavlja javne službe.

Občina z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

110. člen

(Odredba)

Občina z odredbo ureja določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

111. člen

(Pravilnik)

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

112. člen

(Navodilo)

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

113. člen

(Objava aktov)

Statut, poslovnik in odloki Občine Komenda morajo biti objavljeni v Glasilu Občine Komenda in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Občina Komenda vodi arhiv objavljenih predpisov.

2. Posamični akti občine

114. člen

(Posamični akti)

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 115. člen

(Pritožba)

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov v upravnem sporu odloča pristojno sodišče.

VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

116. člen

(Presoja ustavnosti)

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

117. člen

(Spor o pristojnosti)

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

118. člen

(Upravni spor)

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

119. člen

(Varovanje koristi občine)

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

120. člen

(Mnenje občinskega sveta)

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje o pripravljanih predpisih, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi občinski svet oblikuje svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA OBČINSKE UPRAVE

121. člen

(Izvajanje nadzora)

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela občinskih organov zagotoviti ustrezno sodelovanje z njimi, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč občinskim organom.

POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

122. člen

(Začetek postopka)

Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko da četrtina članov občinskega sveta ali župan.

123. člen

(Akt o spremembi)

Akt o spremembi statuta pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.

Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Statut Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

124. člen

Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Kamnik.

Obveznosti iz pogodb, ki so jih skupaj sklenile Krajevna skupnost Komenda, Krajevna skupnost Križ in Krajevna skupnost Moste, prevzame Občina Komenda.

125. člen

Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statutarni sklep Občine Komenda (Uradni list RS, št. 10/99).

126. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

127. člen

Spremembe sprejete na 23. redni seji dne 26. 3. 2009 ter uradno prečiščeno besedilo 1 tega statuta začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

Sprememba in dopolnitev Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 83/1999 z dne 14. 10. 1999) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Ta sprememba in dopolnitev statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sprememba in dopolnitev Statuta Občine Komenda (Uradne objave Občine Komenda, št. 01/2001 z dne 15. 3. 2001) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Sprememba in dopolnitev Statuta občine Komenda se objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda in začne veljati z naslednjim mandatnim obdobjem.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Komenda (Uradne objave Občine Komenda, št. 10/2005 z dne 16. 12. 2005) vsebujejo naslednjo končno določbo:

8. člen

Te spremembe in dopolnitve Statuta Občine Komenda začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

Številka: 011-0003/2007

V Komendi, 26. 3. 2009

                                                                                                                      Občinski svet

                                                                                                                           Župan

                                                                                                                     Tomaž Drolec