Na podlagi 52. člena  Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10-popr. in 43/11 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl. US) in 16. člena  Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče 2/06 UPB, 6/13) je Občinski svet Občine Velike Lašče na svoji 21. redni seji, dne 7. novembra 2013 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VELIKE LAŠČE

I.  UVODNE DOLOČBE

1.  člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Velike Lašče (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2013, pod št. 134-3a-09.

(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Strokovne podlage,

V. Prehodne in končne določbe.

Priloga 1 - Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora

(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

(7) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, so opredeljeni v predpisih s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka in imajo enak pomen, kot ga določajo ti predpisi.

2.  člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. STRATEŠKI DEL

II. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

3.  člen

(vsebina strateškega dela)

(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 

6. Usmeritve za prostorski razvoj občine

II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II. 2. 1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

4.  člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

- Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

- Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

- Program razvoja podeželja 2007-2013 - Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

- drugih aktov, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

5.  člen

(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1) Občina sodi v gravitacijsko območje mesta Ljubljane, pomembnejša prometna os poteka v smeri sever – jug.

(2) Ob omenjeni prometni osi število prebivalstva raste, medtem ko je za ostali, bolj hribovit del občine, značilna depopulacija.

(3) Razen v predelu glavne razvojne osi je opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo slaba.

(4) V občini je velik delež ohranjenega gozda z izrazito proizvodno funkcijo.

(5) V občini je relativno malo kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi omejenih naravnih pogojev.

(6) Neizkoriščeni so turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru.

6.  člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Učinkovitejše načrtovanje in izvedba gospodarske javne infrastrukture v občini.

(2) Dvig nivoja oskrbe z družbeno infrastrukturo.

(3) Zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

(4) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma.

(5) Sanacija degradiranih območij.

7.  člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Občina Velike Lašče nima skupnih razvojnih območij s sosednjimi občinami.

(2) Potrebno bo okrepiti sodelovanje z občino Dobrepolje glede izgradnje povezovalne ceste Rašica – Ponikve. 

(2) Na področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest, ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh.

II. 2. 2 CILJI

8.  člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Sicer se novo poselitev usmerja izključno le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij.

(2) Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo. Prioritetni projekt na tem področju je izgradnja obvozne ceste mimo naselja Velike Lašče.

(3) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega poslovno proizvodnega območja v bližini Velikih Lašč.

(4) Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na nivoju sociale z rezervacijo zemljišč za umestitev doma za ostarele v Turjaku  ter na nivoju vzgoje in izobraževanja z izgradnjo vrtca v Turjaku. Obenem se bo ohranjalo prostorske možnosti za nadaljnji razvoj družbene infrastrukture v Velikih Laščah. Za potrebe obšolskih dejavnosti pa bo namenjen obnovljen Dom veteranov v Krvavi Peči.

(5) Spodbujala se bo krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(6) Izkoriščalo se bo potencial naravne in kulturne krajine (gozd, travniki, razgiban relief, obvodni prostor in kmetijska zemljišča) ter kulturne dediščine (grad Turjak in Trubarjeva domačija na Rašici) obravnavanega območja za potrebe rekreacije in turizma.

(7) Znotraj območij naselij in zaselkov se bo dogradilo manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave, prenova ter dograditev vodovodnega omrežja ter obnova in izgradnja občinskih cest.

(8) Naselja v hribovitih in gričevnatih predelih občine se bo ohranjalo v obstoječem obsegu, oz. z manjšimi zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli, obenem se bo vzpodbujalo razvoj turizma in kmetijstva.

(9) Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo.

(10) Cilj prostorskega razvoja občine je tudi zagotavljanja varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

II. 3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

9.  člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prednostno se bodo razvijala naselja Velike Lašče, Rob in Turjak, v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti.

(2) V ostalih naseljih osrednjega, zahodnega in južnega dela občine se poselitev ohranja.  Zaokrožitve in zapolnitve vrzeli so možne za potrebe individualne gradnje lokalnega prebivalstva in izgradnje kmetijskih objektov za potrebe posameznih kmetij.

(3) Neposeljena in pretežno gozdnata območja občine se ohranja v obstoječem stanju. Ohranja se sklenjene komplekse gozdov, varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, gozdove s poudarjeno ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter gozdove, ki poraščajo strma, plazljiva pobočja.

10.  člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1) V policentričnem urbanem sistemu Slovenije predstavlja naselje Velike Lašče lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja poleg možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje še osnovno zdravstveno oskrbo, poslovno proizvodne dejavnosti ter možnosti za šport in rekreacijo. Na občinski ravni ima vlogo občinskega središča, ki se bo v prihodnosti krepilo.

(2) Lokalni središči sta še Turjak in Rob. Ti dve naselji, poleg možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje prebivalcem zagotavljata tudi storitvene možnosti.

(3) Ostala naselja so: Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Gradež, Laporje, Mali Osolnik, Knej, Kukmaka, Hlebče, Hrustovo, Opalkovo, Ulaka, Male Lašče, Pušče, Kijane, Velika Slevica, Mala Slevica, Hrastinjaki, Dvorska vas, Škrlovica, Srobotnik pri Velikih Laščah, Dolnje Retje, Centa, Osredek, Strletje, Rašica, Podhojni Hrib, Veliki Osolnik, Kurja vas, Karlovica, Selo pri Robu in Krvava Peč.

(4) V sklopu prenove se zagotavlja revitalizacija naselbinske dediščine starega jedra Velikih Lašč, Rašice in Turjaka s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti. V naseljih se ohranja tradicionalne arhitekturne in krajinske vedute.

(5) Urbanistični načrt je potrebno izdelati za naselje Velike Lašče.

11.  člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

Občina ima glede na državno prometno omrežje ugodno lego. Najvažnejša je povezava v smeri sever – jug, in sicer državna cesta Škofljica – Kočevje - Petrina, na katero se navezujeta državni cesti Rašica – Grosuplje, ki občino povezuje z občino Dobrepolje in Velike Lašče – Nova vas, ki občino povezuje z občino Bloke.

12.  člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora so Mišja dolina z vodotoki, Turjaški grad z okolico, izletniška točka Sveti Ahac in naselje Velika Slevica s pestro kulturno krajino. Omenjene lokacije imajo potencial za razvoj športnih in turističnih dejavnosti.

(2) Povečalo in okrepilo se bo kulturno - turistično - rekreacijsko območje Trubarjeve domačije na Rašici (npr. ureditev športnih površin, rekreativno učne poti ipd.). Turizem pa se dodatno razvija na območju Turjaškega gradu. Manjša območja, pomembna za dopolnilno ponudbo za razvoj turistične, kulturne in rekreacijske dejavnosti so v bližini naselja Gradež (kamp), v Krvavi peči (gledališče na prostem) in na Zgončah (planinska koča). 

(3) Na lokacijah obeh poslovno proizvodnih območij Velike Lašče in Turjak se bo krepila gospodarska vloga obstoječih območij.

II. 4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

13.  člen

(prometna infrastruktura)

(1) Problematična je zasičenost glavne ceste čez naselje Velike Lašče. Treba je zgraditi obvoznico, ki bo speljala tovorni promet po robu naselja. Izgradnja obvoznice se bo urejala z državnim prosotrskim načrtom. V tej fazi trasa obvozne ceste še ni znana, zato v kartah ni prikazana.

(2) Po osrednjem delu občine poteka državna cesta G2-106 Škofljica – Kočevje - mejni prehod s Hrvaško (Petrina), ki predstavlja občinsko razvojno os, na katero so vezana najbolj razvita naselja v občini: Velike Lašče, Rašica in Turjak. Omenjena cesta predstavlja glavno prometno povezavo med ljubljansko in kočevsko regijo in s tem povezuje še druge občine, ki se nahajajo v koridorju, z Ljubljano. Na državno cesto G2-106 se navezujeta državni cesti R3-647 Rašica – Grosuplje, ki občino povezuje s sosednjo občino Dobrepolje in R3-745 Velike Lašče – Nova vas, ki občino povezuje s sosednjo občino Bloke. Mreža lokalnih cest in javnih poti v občini je dobro razvejana, na nekaterih cestnih odsekih bo v prihodnosti potrebna rekonstrukcija.

(3) Na območju Občine Velike Lašče poteka regionalna železniška proga Grosuplje – Kočevje, za katero se predvideva rekonstrukcija. Vse modernizacije, rekonstrukcije in planirana križanja cest z železniško progo bodo izvedena v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu.  Na območju Občine Velike Lašče poteka regionalna železniška proga št. 82 Grosuplje – Kočevje, ki je bila rekonstruirana. Vse modernizacije, rekonstrukcije in križanja cest z železniško progo je potrebno izvesti v skladu s predpisi. Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditev oziroma ukinitev nivojskih križanj cestne in železniške infrastrukture. Nadomestne ceste in poti lahko potekajo po novo zgrajenih cestah oziroma poteh ali po obstoječih poljskih poteh, ob rekonstrukcijah le-teh v skladu s predpisi (Zakon o varnosti v železniškem prometu, ZVZelP-1).

(4) Na območju Občine Velike Lašče se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz na relaciji Ljubljana – Kočevje. Alternetivnega prevoza v okviru taksi službe na območju občine ni.

(5) Občina ima dobro zasnovan sistem pešpoti in sicer po območju občine potekata Evropska pešpot E6 in E7 in lokalna Kulturna pešpot Trubar – Levstik - Stritar.

(6) Občina nima urejenega kolesarskega omrežja. Kolesarski promet na območju občine trenutno poteka po glavni državni cesti G2-106, po lokalnih cestah in lokalnih poteh. Cilj občine je ureditev in izgradnja kolesarskega omrežja kot oblike trajnostne mobilnosti v območju občine, kjer prevoz s kolesom nadomešča uporabo osebnega vozila (npr. prevoz na delo, v šolo, po nakupih itd.) in kot dela dopolnilne rekreacijske dejavnosti v zelenem okolju ter vzpostavitev kolesarskih povezav s kolesarskimi omrežji izven občine. Zato občina načrtuje novo kolesarsko povezavo v sklopu sprejetega Seznama državnih kolesarskih povezav (Uradni list RS, št. 29/18). Občina načrtuje glavno kolesarsko povezavo G-9, ki je predvidena od vstopne točke na meji z Občino Škofljica do izstopne točke na meji z Občino Ribnica. Glavna kolesarska povezava G-9 je razdeljena na štiri odseke in je v fazi načrtovanja, zato trasa še ni natančno določena in je na kartah strateškega in izvedbenega dela prikazana v različnih možnih variantah in pododsekih.

14.  člen

(elektronske komunikacije)

(1)  Glavni optični kabel poteka od Velikih Lašč do Rašice.

(2)  V letu 2010 je bilo z evropskimi in državnimi sredstvi zgrajeno odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na območju belih lis, ki vključuje naslednja naselja Adamovo, Bane, Borovec pri Karlovici, Boštetje, Brankovo, Brlog –del, Bukovec, Centa, Četež pri Turjaku, Dolenje Kališče, Dvorska vas, Gorenje Kališče, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kot pri Veliki Slevici, Krvava Peč, Kukmaka, Laze, Mala Slevica, Mali Osolnik, Medvedjek,  Mohorje, Naredi, Opalkovo, Pečki, Plosovo, Podhojni Hrib, Podkraj, Podsmreka pri Velikih Laščah, Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Poznikovo, Prazniki, Purkače, Pušče, Rašica, Rob, Rupe, Sekirišče, Selo pri Robu, Sloka Gora, Stope, Strletje, Ščurki, Škrlovica, Ulaka, Uzmani, Velike Lašče (del naselja), Vrh, Zgonče, Žaga.

(3) V prihodnosti se bo sledilo razvoju telekomunikacijske infrastrukture v državi s tem, da se bo povečalo kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov (optična povezava), dograjevalo kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju, dograjevalo telekomunikacijska vozlišča, širilo nove storitve in vzdrževalo obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo.

(4) Signal mobilnih operaterjev je primeren, razen v nekaterih hribovitih območjih.

(5) Televizijski signal je, razen v nekaterih hribovitih območjih, primeren.

(6) Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena izvedba xDSL.

15.  člen

(energetska infrastruktura)

(1) Čez območje Občine Velike Lašče poteka vod prenosnega elektro omrežja DV 110 kV Grosuplje – Ribnica za katerega je predvidena rekonstrukcija v dvostistemski daljnovod.

(2) Iz daljnovoda DV 110 kV Grosuplje – Ribnica se napaja celotno distribucijsko elektro omrežje v občini (20 kV). Predvideva se izgradnja novih transformatorskih postaj in dograditev distribucijskega omrežja do naselij Sloka Gora, Četež pri Turjaku, Prazniki, Javorje, Škamevec, Stope, Pušče, Dolnje Retje, Strmec, Podkraj, Kot pri Veliki Slevici, Medvedjek in Polzelo.

(3) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture. Na območju Občine Velike Lašče je predvidena pokablitev na štirih trasah obstoječih daljnovodov.

(4) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju občine Velike Lašče bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.

(5) Na območju občine ni plinovodnega omrežja.

16.  člen

(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1) Na območju Občine Velike Lašče se posamezna naselja oskrbujejo s pitno vodo iz štirih javnih vodovodnih sistemov: vodovodni sistem Turjak, vodovodni sistem Dobrepolje, vodovodni sistem Velike Lašče in vodovodni sistem Boštetje.

- Vodovodni sistem  Turjak

Vodovodni sistem Turjak se napaja iz vrtine Rob. Vrtina Rob in glavni napajalni vodovod je v upravljanju JP Komunala Grosuplje. Prevzemno mesto vodovodnega sistema Turjak je črpališče Knej.

Črpališče, prečrpalnice in hidropostaje: Knej, Veliki Osolnik, Gradež, Mali Ločnik in Sloka Gora

Vodohrani: Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Četež, Gradež, Veliki Osolnik, stari vodohran Veliki Osolnik,

Naselja: Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Sloka Gora, Gradež, Turjak, Laporje, Četež pri Turjaku, Mali Osolnik, Veliki Osolnik, Prazniki, Javorje, Srnjak, Škamevec, Laze.

- Vodovodni sistem Dobrepolje

Zajetje, črpališče: Rob

Prečrpališče: Rob

Vodohran: Rob

Naselja: Podlog, Rašica in naselja v drugih občinah  Podlog in Rašica v celoti, delno naselja Rob, Knej in Dolščaki ter naselja v Občini Dobrepolje.

- Vodovodni sistem Velike Lašče:

Zajetje, črpališče: Marinčki, Strletje, Podstrmec

Vodohrani: Uzmani, Opalkovo, Ulaka, Srobotnik, Prilesje, Škrlovica, Krvava Peč

Naselja: Krvava Peč, Sekirišče, Purkače, Centa, Osredek, Uzmani, Mački, Pečki, Strletje, Podhojni Hrib, Gradišče, Tomažini, Marinčki, Knej, Stope, Brankovo, Opalkovo, Hrustovo, Hlebče, Jakičevo, Grm, Kukmaka, Prhajevo, Pušče, Male Lašče, Velike Lašče, Podulaka, Ulaka, Srobotnik, Dolnje Retje, Gornje Retje, Strmec, Prilesje, Podkraj, Dvorska vas, Škrlovica, Medvedjek, Mala Slevica, Velike Slevica, Kot pri Veliki Slevici, Poznikovo, Plosovo, Karlovica, Borovec pri Karlovici, Žaga, Podžaga, Podstrmec

-  Vodovodni sistem Boštetje:

Zajetje, črpališče: Boštetje

Vodohrani: Predgozd, Bane

Naselja: Selo pri Robu, Dednik, Rupe, Vrh, Mohorje, Boštetje, Naredi, Bane, Zgonče, Gorenje Kališče, Dolenje Kališče

(2) Ostala naselja se z vodo oskrbujejo iz nejavnih (vaških, zasebnih) vodovodov in zajetij. Vaški vodovodi so naslednji: Adamovo, Ščurki, Dolščaki, Mali Osolnik, Bavdek, Logarji. Vaški vodovod Adamovo oskrbuje kraje Adamovo, Kaplanovo, Podsmreka pri Velikih Laščah in Polzelo, vsi ostali vaški vodovodi pa le kraj, po katerem so poimenovani. Naselje Lužarji se oskrbuje z vodo iz  javnega vodovoda, ki ima zajetje v občini Bloke.

(3) V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in zagotavljanja požarne varnosti.

(4) Le v centru Velikih Lašč je zgrajen odsek meteorne kanalizacije. Preostali del naselja, prav tako pa tudi vsa ostala naselja v občini, nimajo meteorne in tudi ne fekalne kanalizacije. Operativni program za zbiranje, odvajanje in čiščenje fekalnih odpadnih vod za območje občine Velike Lašče predvideva v naseljih Turjak, Gradež, Rašica, Male Lašče in Pušče, Velike Lašče, Srobotnik, Dvorska vas in Ulaka izgradnjo kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod in čistilnih naprav.

(5) Komunalni in nevarni odpadki iz območja občine Velike Lašče se odvažajo na deponijo Ljubljana - Barje v  Mestni občini Ljubljana.

(6) Ekološki otoki so trenutno urejeni v naslednjih naseljih Velike Lašče, Rob, Turjak, Rašica, Male Lašče, Dolnje Retje, Mala Slevica, Dvorska vas, Mali Ločnik, Veliki Osolnik, Dolščaki, Osredek, Karlovica, Mohorje, Lužarji, Strletje, Veliki Ločnik, Laporje, Gradež, Prilesje, Hrustovo, Srobotnik. Z zagotovitvijo urejenega prostora jih je možno brezplačno postaviti tudi v drugih naseljih in sicer jih izvajalec javne službe Snaga d.o.o. pripelje in redno prazni.

(7) V Turjaku je za potrebe občine Velike Lašče urejen začasni zbirni center za odpadke. Ureditev stalnega zbirnega centra za odpadke je predvidena v poslovni coni Ločica pri Turjaku.

17.  člen

(gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Z gospodarsko javno infrastrukturo so najbolje opremljena naselja ob državni cesti od Turjaka proti Velikim Laščam ter Dvorska vas in Mala Slevica, zato se tam predvideva nadgradnja obstoječe infrastrukture. V ostalih naseljih pa se glede na potrebe in razpoložljiva sredstva načrtuje izgradnja nove in obnova obstoječe gospodarske infrastrukture.

(2) V Občini Velike Lašče je sedem pokopališč. Locirana so v Velikih Laščah, Robu, Turjaku, Dvorski vasi, Zgončah, pri Lužarjih in v Krvavi Peči. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato se predvidi širitev pokopališča v Velikih Laščah in Turjaku, ostala pa se ohranja v obstoječem obsegu.

(3) Javna razsvetljava je razen v Dolenjih Kališčah urejena v vseh naseljih. Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno. V skladu s Strategijo razvoja javne razsvetljave občine Velike Lašče (Datapan, 2009)  se postopno izvaja rekonstrukcija obstoječega omrežja javne razsvetljave in prilagajanje svetilk dejanskim potrebam s ciljem izboljšati obstoječe stanje javne razsvetljave ter hkrati zadostiti zakonskim zahtevam.

II. 5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN PRENOVO

18.  člen

(okvirna območja naselij in razpršene poselitve)

(1) Območja naselij so: Veliki Ločnik (VLo1, VLo2 in VLo3), Mali Ločnik, Gradež (GR1 in GR2), Turjak (TU1, TU2 in TU3), Laporje, Mali Osolnik, Knej, Kukmaka, Hlebče, Hrustovo, Opalkovo (OP1 in OP2), Ulaka, Rašica, Male Lašče (ML1, ML2 in ML3), Velike Lašče (VL1, VL2 in VL3), Pušče, Kijane, Velika Slevica, Mala Slevica, Hrastinjaki, Dvorska vas, Škrlovica, Srobotnik pri Velikih Laščah, Dolnje Retje, Centa, Osredek, Strletje, Rob (RO1 in RO2), Podhojni Hrib, Veliki Osolnik, Kurja vas, Karlovica, Selo pri Robu in Krvava Peč.

(2) V celotni občini, še posebej pa v hribovitih delih, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Naselja, ki se vključujejo med razpršeno poselitev so Adamovo, Bane, Bavdek, Borovec pri Karlovici, Boštetje, Brankovo, Brlog – del, Bukovec, Četež pri Turjaku, Dednik, Dolenje Kališče, Dolščaki, Drkovo, Gorenje Kališče, Gornje Retje, Gradišče, Grm, Jakičevo, Javorje, Kaplanovo, Kot pri Veliki Slevici, Krkovo pri Karlovici, Laze, Logarji, Lužarji, Mački, Marinčki, Medvedjek, Mohorje, Naredi, Pečki, Plosovo, Podkogelj, Podkraj, Podles, Podlog, Podplana, Podsmreka pri Velikih Laščah, Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Polzelo, Poznikovo, Prazniki, Prhajevo, Prilesje, Purkače, Rupe, Sekirišče, Sloka Gora, Srnjak, Stope, Strmec, Ščurki, Škamevec, Tomažini, Uzmani, Vrh, Zgonče in Žaga.

Na teh območjih se preprečuje praznjenje naselij tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

19.  člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost pred drugimi dejavnostmi.

(2)  V občini Velike Lašče ni predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V preostalih naseljih bomo poselitev ohranjali.

(3) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naseljih Velike Lašče, Rašica in Turjak, v ostalih naseljih pa se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(4) Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane v naseljih ob regionalni cesti, večina v občinskem središču Velike Lašče, ostalo pa v naseljih Turjak in Rašica. Manjše oskrbne dejavnosti so še v naseljih Rob, Karlovica in Mala Slevica.

(5) Za območja družbenih dejavnosti v območjih naselij bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (Velike Lašče, Turjak, Rašica, Rob). V ostalih naseljih (Karlovica, Male Lašče, Velika Slevica, Dvorska vas, Veliki Osolnik) pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.

(6) Dejavnosti družbene infrastrukture, ki ostajajo v istem obsegu kot do sedaj, so osnovna šola v Robu in v Turjaku, vrtec v Velikih Laščah z oddelki na Karlovici in v Turjaku ter zdravstvena postaja v Velikih Laščah. Na novo se predvideva dom za upokojence v Turjaku in sanacija oz. novogradnja podružnične šole z vrtcem v Turjaku. Za potrebe obšolskih dejavnosti bo namenjen obnovljen Dom veteranov v Krvavi Peči. Za Trubarjevo domačijo v Rašici se načrtuje športna igrišča.

(7) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Turjaku, v Velikih Laščah, Robu in Dvorski vasi.

(8) Obstoječe proizvodne dejavnosti na območju Velikih Lašč, Turjaka in Roba se ohranjajo, poslovno proizvodni coni v Turjaku in Velikih Laščah pa predstavljata tudi razvojni območji. Predvidena je manjša zaokrožitev obstoječe poslovno proizvodne cone v Turjaku. Gospodarska dejavnost na območju železniške postaje Velike Lašče se ne razširi. V poslovno proizvodne cone se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. Razvoj poslovno proizvodnih con je zasnovan z optimalno povezavo na prometno in energetsko omrežje.  

20.  člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1) Za potrebe individualne stanovanjske gradnje lokalnega prebivalstva je predvidena zaokrožitev in zapolnitev vrzeli območij več naselij in zaselkov. Zaokrožitve in zapolnitve vrzeli so predvidene potem, ko so izčrpane možnosti za prenovo in notranji razvoj naselij.

(2) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, na manjvredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Naselju se lahko določijo površine za širitev v primeru, da je opredeljeno kot urbano naselje, predvsem pa, če ima potencial, da se razvije v središče določenega območja. Širitev se lahko načrtuje, če gradnja ni možna znotraj obstoječih gradbenih parcel, prednost se daje prenovi in sanaciji.

 (3) V podeželjskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcel zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno in dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(4) Prenavljalo se bo naselbinska jedra v naseljih Velike Lašče, Rašica in Turjak. Pri tem se bo obnovilo in revitaliziralo obstoječe objekte, ki predstavljajo kvalitetno arhitekturo obravnavanega območja. Potrebno je ohraniti tradicionalne arhitekturne in krajinske vedute ter pri novogradnjah upoštevati tradicionalne vzorce.

(5) Z notranjim razvojem se zagotavlja boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Nekaj razpoložljivih površin za notranji razvoj je v naseljih Turjak, Rašica, Kukmaka, Velike Lašče, Hrastinjaki in Karlovica. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino

21.  člen

(razpršena poselitev)

(1) Na območjih razpršene poselitve se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.

(2) Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.

(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

22.  člen

(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja)

(1) Gradnja objektov zunaj območij naselij in zaselkov ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(2) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij in zaselkov, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

23.  člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1) V območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(2) Na teh območjih se bodo zagotavljale zadostne površine za stanovanjsko gradnjo, zagotavljalo se bo opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu z občinskim programom varstva okolja ter zadostne površine za razvoj kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti in drugih okoljsko sprejemljivih dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

24.  člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Naselja naj se oblikujejo iz zgodovinsko ustvarjenih nastavkov in geomorfoloških in drugih pogojev naravnega prostora. Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij so lega in geometrija stavb, ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos.

(2) Pri urbanističnem oblikovanju naselij je potrebno upoštevati razmerje naselbinskega telesa do krajine v kateri je posamezno telo umeščeno in njenih dominant. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …).

(3) Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd.

(4) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(5) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(6) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

(7) V naselju Velike Lašče je potrebno zasledovati usmeritve urbanističnega načrta Velike Lašče: Temeljne stalnice oblikovanja naselja so varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. Nove ureditve naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Oblikotvorno pomembna prvina naselja je zasnova zelenih in grajenih robov, zato je potrebno z novo zazidavo jasno izoblikovati rob naselja. To se lahko doseže predvsem z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, zlasti ob vpadnicah na robovih naselja. Varovati je potrebno umirjeni višinski gabarit naselja. S premišljeno razmestitvijo dominant je treba doseči oblikovno skladnost med območji z nizkimi in visokimi gabariti. Višinski povdarki so predvideni predvsem na bodočih centralnih površinah. Umirjen gabarit naselja je potrebno upoštevati v območju širitve naselja na severnem robu Velikih Lašč. Nove ureditve na ali v neposredni bližini oblikovno pomembnih območij naselja morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Kraji, kjer so združene različne funkcije in oblike rabe prostora, so vozlišča. Povezujejo se z javnimi objekti, s centralnimi funkcijami in javnimi površinami. Podobna so identifikacijskim območjem. So na območjih javnega programa predvsem ob primarnih prometnicah, križiščih poti in javnih površinah. Dominante (naravne – gozdnata hriba Grivka in Kobila na zahodu in grajene – cerkev Marijinega rojstva) je potrebno varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje.

25.  člen

(območja razpršene gradnje)

(1) V Občini Velike Lašče se ne nahajajo izrazita območja razpršene gradnje, zato se ne predvideva njihova sanacija.

II. 6 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

26.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire)

(1) Razvojni območji za turizem in rekreacijo sta Turjaški grad in Trubarjeva domačija. Na teh lokacijah se bo krepilo povezanost kulturnih dejavnosti s športno-rekreacijskimi dejavnostmi ter na tej osnovi oblikovalo pestro turistično ponudbo. Pomembno turistično območje predstavlja tudi naselje Velike Lašče.  Dodatna turistična ponudba se zagotavlja z umestitvijo kampa pri Gradežu, letnega gledališča na prostem v Krvavi Peči in planinske koče na Zgončah.

(2) V občini Velike Lašče kmetijska zemljišča zavzemajo četrtino vseh površin. Območja kmetijskih zemljišč so vezana predvsem na večje uravnave izven poplavnega območja. Zaradi slabih naravnih pogojev med kmetijskimi površinami močno prevladujejo travniki in pašniki. V omenjenih predelih se ohranja ekstenzivno kmetijstvo. Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kvalitetna krajina in v obsegu kmetijskih gospodarstev.

(3) Gozdovi zavzemajo 70% vseh površin v občini Velike Lašče. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. V gozdovih se bo spodbujalo sonaravno lesno proizvodnjo in ohranjanje s tem povezane domače obrti – suhe robe. Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti  se bo težilo k preprečevanju zaraščanja kmetijskih površin. V gozdnih rezervatih Mokrec in Kobilji curek ter v območjih gozdnih ekoloških in socialnih funkcij, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, se bo gospodarjenje prilagajalo tem pogojem. Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo večinoma ohranilo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(4) Občino prekriva pet pomembnejših vodozbirnih površin, in sicer vodozbirni površini Iške in Ižice, ki odtekata proti severu in kjer se izlivata v Ljubljanico, ter vodozbirne površine Rašice, Dobravke, Kraške Krke in Dobre potoka, ki odtekajo proti vzhodu, kjer se izlivajo v Krko. Delno sta regulirana vodotoka Veliki graben in Rašica. Kvaliteto vode bomo izboljšali s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod s celotnega ravninskega dela. Ohranja se soteska Bajdinškega potoka, kjer se krepi turistično športno-rekreacijska vloga.  Občina ima zadostne zaloge pitne vode. Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe. Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(5) Na območju občine Velike Lašče trenutno ni pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Obstaja več lokacij nelegalnih kopov mineralnih surovin za gradbeništvo (tehničnega kamna – apnenca in dolomita), kjer je bilo nelegalno izkoriščenje opuščeno ali se občasno še izvaja. Za vse nelegalne kope se predvideva sanacija brez možnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

Preglednica 1: Seznam nelegalnih kopov in predvideni načini sanacije

(6) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na lokacijah potencialnih prostorov bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

27.  člen

(varovanje kmetijskih zemljišč zaradi oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano)

(1) S spremembami rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča (zazidana) povzročimo trajno izgubo tal/prsti. Gre za nepovraten proces izgube naravnega vira, ki predstavlja strateški naravni vir na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, saj ima pomemben potencial za pridelovanje hrane.

(2) Cilj Občine Velike Lašče je nadaljnje varovanje kmetijskih zemljišč, z zagotavljanjem ustreznosti kvalitete tal ter površin za pridelavo zdrave kakovostne hrane.

(3) Usmeritev razvoja kmetijstva, ki je ključno z vidika vplivov na onesnaženost prsti (in tudi njeno rodovitnost) je v smeri ekstenzivne proizvodnje s ciljem varovanja okolja in pridelavi zdrave hrane.

28.  člen

(prepoznavne kvalitete prostora)

(1) S krajinskega vidika je pomembna Mišja dolina, ki prehaja v zamočvirjene ravnice z bogato obrežno zarastjo in močvirnimi travniki. Poselitev in sodobna kmetijska pridelava sta pomaknjeni na obrobje, zunaj dosega poplavnih voda, večinoma v mozaičnih vzorcih in na terasno preoblikovanih pobočjih. Opuščanje kmetijske obdelave močvirnih ravnic vodi k naravni sukcesiji, zato se za ohranjanje prepoznavnosti prostora spodbuja preprečevanje zaraščanja. Kljub zaraščanju kmetijskih površin in spreminjanju vasi je kmetijska krajina ohranila visoko stopnjo prostorske pestrosti in skladnosti kulturne krajine ter naravne zgradbe prostora.

(2) Na območju Turjaka se nahaja tako kulturna kot tudi naravna dediščina. Izstopata grad Turjak na reliefnem pomolu nad Želimeljščico in po obliki ter poraščenosti že na daleč razpoznavna gora Gora s cerkvijo sv. Ahaca. Od naravne dediščine izstopata soteska Bajdinškega potoka s štirimi slapovi in Turjaška lipa. Poudarek je na načrtovanju turističnega središča, ki ga bomo razvijali tako, da se bo hkrati ohranjala tudi vrednost naravnega okolja. Ohranja se tudi vidnost posameznih znamenj v prostoru z upoštevanjem  njihovega kulturno zgodovinskega izročila.

(3) Naselje Velika Slevica z okolico predstavlja vizualno zelo privlačno kulturno krajino. Na prisojnih legah na položnem terasastem pobočju pod vasjo se prepletajo ekstenzivni sadovnjaki, njive in vrtovi ter trajni travniki. Za ohranjanje omenjenih kvalitet naj tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije potekata v logičnih vzorcih, ki morajo povzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine.

(4) Z urbanističnega in arhitekturnega vidika predstavlja posebno kvaliteto tudi staro trško jedro Velikih Lašč.

29.  člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Ozemlje občine se nahaja pod južnim delom Ljubljanske seizmogene cone in je na potresnem območju VII. stopnje po SK lestvici po seizmološki karti Slovenije za povratno periodo 500 let. Projektni pospešek tal (g) za območje Občine Velike Lašče znaša 0,175.

(2) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres.

(3) Potoki Robarica, Črni potok in Rašica ob večjem dežju zaradi velikih količin vode lahko poplavljajo. Posledica poplav je neprevozna cesta Knej – Stope, ogrožena pa je tudi Trubarjeva domačija in nekaj objektov tik ob potoku.

(4) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave.

(5) Požari v naravnem okolju so v občini Velike Lašče najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Stopnja ogroženosti je v tem času največja. Časa nastanka požarov v objektih ter v cestnem in železniškem prometu ni možno opredeliti. V okviru Gasilske zveze Velike Lašče deluje na območju občine 9 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna Gasilska brigada iz Ljubljane.

(6) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar

(7) Območja plazovitosti in erozije se prikazujejo v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta in sicer v karti z naslovom »Usmeritve za razvoj v krajini«, ter v prikazu stanja, ki je sestavni del občinskega prostorskega načrta.

29.a člen

(območja varstva voda)

(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(2) Obstoječe zadrževalne površine je potrebno ohranjati v največji možni meri in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega zadrževalnih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kakovost kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prednostno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja raba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

30.  člen

(zaščita in reševanje)

(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko oddelka PMP Zdravstvene postaje Velike Lašče in preko Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica.

(2) V primeru potresa bo Občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.

(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev. Evakuacijska zbirališča se uredijo v območju evakuacije in sicer v naselju Rob, Karlovica, Velike Lašče, Rašica in Turjak. 

(4) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Regijski štab za CZ ljubljanske regije. Sile za zaščito, reševanje in pomoč razpolagajo po oceni s 50 % opreme. Za izvajanje nalog je usposobljenih 60 % pripadnikov CZ.

(5) V občini ni javnih zaklonišč.

(6) Oskrba s pitno vodo prek javnega vodovodnega omrežja ob daljšem sušnem obdobju ne bi bila bistveno motena, ker je večina črpališč iz globinskih vrtin, obstoječe kapacitete cistern pa zadostujejo za pravočasne dovoze pitne vode. V kolikor bi bilo potrebno dovažati vodo, bi jo dovažali s cisternami PGD Velike Lašče, PGD Turjak, PGD Rob in PGD Karlovica. 

(7) V primeru naravnih in drugih nesreč so za pokop večjega števila ljudi predvidena pokopališča v Zgončah, Kravi Peči, Dvorski vasi, Lužarjih, Robu, Turjaku in Velikih Laščah. Pokop in sežig večjega števila živalskih trupel je zaradi kraškega terena glede na Načrt zaščite in reševanje predviden v Mestni Občini Ljubljana. Začasno odlagališče nevarnih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč je predvideno v Turjaku (južno od poslovne cona), v  kamnolomu Rašica, za deponijo ruševin pa se predvidi območje v Malih Laščah od Zalarja proti Velikim Laščam.

31.  člen

(območja za potrebe obrambe)

V občini Velike Lašče ni opredeljenih območij za obrambne potrebe, posega pa v območje občine del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture območja Grmada nad Ortnekom.

32.  člen

(vojna grobišča)

(1) Na območju občine se nahajajo:

a) Prikrita vojna grobišča se nahajajo:

- BUKOVEC: grobišče Mačkovec; lokacija 45.8466 S, 14.523 V

- BUKOVEC: grobišče Romov; lokacija 45.8418 S, 14.5152 V

- BUKOVEC: Grobišče italijanski vojakov; 45.8425 S, 14.5174 V

- LOGARJI: Grobišče Jama Oplotje, 45.8269 S, 14.588 V

- SEKIRIŠČE: Grobišče Pavlinovo brezno, 45.8715 S, 14.5297 V

- SELO PRI ROBU: Grob Janeza Klančarja, 45.8417 S, 14.5153 V

- VELIKE LAŠČE: Grobišče nad postajo, 45.8447 S, 14.6474 V

- VELIKE LAŠČE: Grobišče Jamnikov gozd, 45.8408 S, 14.6514 V in

(2) b) Vojna grobišča se nahajajo:

- DVORSKA VAS; 45.8102 S, 14.6414 V – krajevno pokopališče

- KRVAVA PEČ; 45.8621 S, 14.5117 V – krajevno pokopališče

- PODSTRMEC; 45.8072 S, 14.5576 V – krajevno pokopališče

- PODSTRMEC; 45.8072 S, 14.5576 V – krajevno pokopališče

- ROB; 45.8509 S, 14.5693 V – krajevno pokopališče

- ROB; 45.8509 S, 14.569 V – krajevno pokopališče

- TURJAK; 45.8799 S, 14.6081 V – krajevno pokopališče

- TURJAK; 45.8779 S, 14.613 V – krajevno pokopališče

- VELIKE LAŠČE; 45.836 S, 14.6365 – krajevno pokopališče

(2) Pri posegih v območju vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč, in sicer je na grobiščih prepovedano:

- spreminjati zunanji videz grobišč,

- poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in

- izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali pa je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

II. 7 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

33.  člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Širitve in zmanjševanje sta zasnovana tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih se kmetijske in dopolnilne dejavnosti razvija predvsem z nadomestno in dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Gradnja je možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(2) V občini ni predvidenih večjih širitev za potrebe poselitve. V naseljih, razen manjših zaokrožitev in zapolnitev vrzeli, le-te niso potrebne.

(3) Kjer so v naseljih pogoji za gradnjo neustrezni (strmi nakloni terena, poplavna območja ipd.) se večje površine obstoječih stavbnih zemljišč vračajo v gozdno oz. kmetijsko rabo.

(4) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu, kot to prikazuje dejanska raba.

(5) Gozdna zemljišča ostajajo v enakem obsegu, kot to prikazuje dejanska raba..

(6) V občini ni območij drugih zemljišč.

34.  člen

(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1) V pretežno urbaniziranem območju ob državni cesti Škofljica -  Kočevje prevladuje stanovanjska dejavnost. Območja naselij so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti. Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v manjših sistemih, ki združujejo nekaj naselij, v ostalih območjih pa se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.

(2) V osrednjem gričevnatem kmetijskem območju prevladujejo naselja pretežno ruralnega značaja z razpoznavnimi tradicionalnimi vzorci pozidave, ki se jih ohranja tudi v prihodnje.

V dolinskem delu se z gradnjo izven poplavnih območij zagotavlja varstvo pred poplavami, hkrati pa ohranja značilen vzorec naselij na robu dolin.

(3) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.

(4) Na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob glavni cesti in regionalnih cestah) je potrebno zagotoviti protihrupne ukrepe.

III. IZVEDBENI DEL

III. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

35.  člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del določa:

–  območja namenske rabe prostora,

–  prostorske izvedbene pogoje,

–  območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).

(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje ter soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.

36.  člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

37.  člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora in oznaka tipa oziroma tipov zazidave. Kadar se enota urejanja ureja s podrobnim načrtom, je to navedeno v tretji vrstici oznake.

(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:

VL-1  VL – oznaka funkcionalne enote,

  1 - zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote,

SSs  SSs – oznaka namenske rabe prostora,

OPPN  oznaka načina urejanja; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja

38.  člen

(funkcionalne enote)

Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

Preglednica 1: Funkcionalne enote

39.  člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

- splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,

- posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in

- podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.

(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.

III. 2 NAMENSKA RABA PROSTORA

40.  člen

(splošna določila o namenski rabi prostora)

(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 50%) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

- območja stavbnih zemljišč,

- območja kmetijskih zemljišč,

- območja gozdnih zemljišč,

- območja vodnih zemljišč.

(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(7) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC), trgi, parki, pokopališča (oznaki ZP, ZK, pokopališča v območjih CDv), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in  nekatere druge urejene zelene površine (oznaka ZD).

Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora

III. 3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III. 3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

41.  člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine Velike Lašče v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:

-  gradnja novega objekta,

-  dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,

-  rekonstrukcija,

-  vzdrževanje objekta,

-  odstranitev objekta.

(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 50. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3) Dozidave se dovolijo v bruto tlorisni površini do 50% osnovnega objekta.

(4) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.

(5) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.

42.  člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)

Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.

III. 3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV

43.  člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če gre za istega lastnika ali če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in v skladu z požarnovarstvenemi predpisi.  V primeru istega lastnika sosednje parcele je dopustna gradnja do parcelne meje.

(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasu mejaša pa izjemoma tudi manj.

(3) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. V kolikor gre za istega lastnika soglasje ni potrebno.   Stavbe vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz 7. odstavka tega člena.

(4) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.

(5) V primeru odstranitve obstoječega gradbeno inženirskega objekta in gradnjo novega gradbeno inženirskega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti  enak ali manjši odstranjenemu objektu ne veljajo določila drugega odstavka tega člena.

(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(7) V enotah urejanja z oznako IG morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.

(8) Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši (minimalno 10 m), če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi  pred nekontroliranim rušenjem dreves v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.

III. 3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV

44.  člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:

FZ - Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega gradnji je razmerje med zazidano površino vseh objektov in celotno površino zemljišča namenjenega gradnji. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.

FI - Faktor izrabe zemljišča namenjenega gradnji je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino zemljišča namenjenega gradnji. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.

FP - Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem gradnji se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotnega zemljišča namenjenega gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

FBP - Faktor odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem gradnji se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na zemljišče namenjeno gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

V – pomeni določitev višine stavb

(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3) Kadar za gradnjo višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina med koto pritličja in koto slemena najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.

(4) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje. V primeru, da gre za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega gradnji, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6) Kadar je s tem prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in FBP. Kadar pa s tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, FBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega prostorskega načrta za enoto urejanja.

45.  člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Zahtevana absolutna površina odprtih bivalnih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 % bruto celotne površine enote urejanja prostora.

Preglednica 3: Faktor zazidanosti in faktor izrabe

(2) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila tega člena ne veljajo.

III. 3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO

46.  člen

(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)

(1) Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.

(2) Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidene stavbe izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3) Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja,  v kateri se gradi stavba.

(4) Do vsakega zemljišča namenjenega gradnji mora biti zagotovljen dostop z javne ceste bodisi neposredo ali preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice.

(5) Za druge gradbeno inženirske objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(6) Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo prestavitve kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče namenjeno za gradnjo meri najmanj 2000 m2.

(7) Pred začetkom gradnje stavb v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(8) Parcelacija zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke infrastrukturnih vodov ter njihove varovalne koridorje.

(9) Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša 500 m².  Pri obstoječih objektih je potrebna za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor najmanjša velikost parcele v 1,5 kratniku zazidane površine objekta, dopustno je odstopanje do velikosti 1,2 kratnika zazidane površine objekta, če stavbno zemljišče ne dosega velikosti 1,5 kratnika površine objekta.

(10) Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo za dvostanovanjske stavbe znaša 900 m².

(11) Izjemoma je gradnja nove stavbe možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m² do 500 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 500 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1.1.2010.

(12) Če velikost zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(13) Določila o minimalni velikosti parcele za gradnjo objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, pozidane z objekti, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih stavb.

(14) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

III. 3.5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA

47.  člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2) Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:

– zasnovi izrabe zemljišča,

– odmiku od sosednjih objektov,

– sestavi osnovnih stavbnih mas,

– višini in gradbeni črti,

– naklonu streh in barvi kritine,

– smeri slemen,

– razmerju fasad in orientaciji dostopov.

(3) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila:

– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;

– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);

– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(4) Tlorisni gabariti stavb so praviloma podolgovati. Razmerja so določena v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih. Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.

(5) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.

(6) Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

48.  člen

(tipologija objektov)

Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave

49.  člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2) Faktor odprtih bivalnih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80%.

(3) V primeru gradnje doma za starejše je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.

(4) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(5) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(6) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.

(8) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (to je območje, ki ga pokriva krošnja drevesa), ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves:

– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,

– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(9) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.

(10) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(11) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati s soglasojem pristojnega soglasodajalca.

(12) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna

50.  člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji (razen AE in D), je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Enako velja za parkiranje na javnih površinah.

(2) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na zemljišču, namenjnem za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču, namenjenem za gradnjo za več objektov skupaj.

(3) Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.

(4) Parkirna mesta v trškem jedru Velikih Lašč se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.

(5) V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(6) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih in območjih razpršene poselitve niso dovoljena.

Preglednica 5: Parkirni normativi