Na podlagi 40. člena
Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kranjska Gora
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2012) in 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010 in 36/2012) je Občinski
svet Občine Kranjska Gora na svoji 23. seji, dne 27.03.2013, sprejel |
TEHNIČNI PRAVILNIK |
ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN
UPORABO JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
V OBČINI KRANJSKA GORA |
I.
Splošne določbe |
1.
člen |
S tem
pravilnikom se določijo podrobnejša navodila in tehnični normativi za
projektiranje, gradnjo, priključitev, uporabo in vzdrževanje javne
kanalizacije v občini Kranjska Gora z namenom, da se izvedba in principi
poenotijo in doseže zanesljivo obratovanje. |
2.
člen |
Določila
tega pravilnika morajo upoštevati vsi udeleženci pri načrtovanju,
projektiranju, v upravnih postopkih, pri dajanju soglasij,
priključevanju uporabnikov na javno kanalizacijo, gradnji ter pri
uporabi in upravljanju kanalizacijskih objektov in naprav. |
3.
člen |
Poleg
določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati še: |
·
veljavno zakonodajo in podzakonske akte, ki urejajo tovrstno dejavnost; |
·
veljavne slovenske in prevzete tuje standarde; |
·
strokovne podlage in študije, ki so bile izdelane za potrebe obnov,
posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema; |
·
pogoje iz izdanih soglasij upravljavca javne kanalizacije; |
·
pogoje iz soglasij upravljavcev ostalih komunalnih sistemov; |
·
odločbe upravnih in inšpekcijskih organov; |
·
poslovnike o obratovanju čistilnih naprav; |
·
dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih
voda. |
II. Definicije odpadnih voda |
4.
člen |
Odpadna voda
je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v
javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna,
industrijska ali padavinska odpadna voda. |
Komunalna odpadna voda
je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. |
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki: |
·
nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po
nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali
|
·
nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali
drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi
v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan,
njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi
njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od
onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin
onesnaževal, določenih v predpisu o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
Industrijska odpadna voda
je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali
drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni
vodi. |
Industrijska odpadna voda je tudi: |
·
odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
|
·
mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno
vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki
nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem
iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode, |
·
odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih
površin ob teh objektih in napravah, ter |
·
hladilna odpadna voda. |
Padavinska odpadna voda
je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine obratov ali
naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s
funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah. |
III. Definicije kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe, sestavnih
delih in funkciji |
5.
člen |
Javna
kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje
to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena
namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po
katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od
nje tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. |
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in
jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr.
peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in
podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več
sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z
navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo
padavinske odpadne vode. |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov
in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr.
peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in
podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi
odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali
njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno
čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z
navezavo na primarno omrežje. |
6. člen |
Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni
odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno
kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali na območjih izven
opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom, malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne
kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen
upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne
službe. |
Za interno kanalizacijo se štejejo tudi : |
·
vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, |
·
naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
|
·
spojni kanal, med objektom in sekundarnim kanalizacijskim vodom javne
kanalizacije, |
·
kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem kanalu, |
·
čistilna naprava za predčiščenje, |
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do
vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na
javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe |
Interna kanalizacija ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali
gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali
padavinska odpadna voda. |
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje interne kanalizacije mora zagotoviti
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu pripada in je
v njegovi lasti in upravljanju. |
7.
člen |
Javne kanalizacijske sisteme delimo po namenu na: |
·
mešane, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in
padavinsko vodo skupaj, |
·
ločene, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v
drugega pa komunalno odpadno vodo. |
V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje
komunalnih odpadnih in padavinskih voda, mora biti interna kanalizacija
zgrajena tako, da se komunalne odpadne in padavinske vode odvajajo
ločeno. |
8. člen |
Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
·
kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu, namenjen meritvam in odvzemu
vzorcev, |
·
revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji, namenjen
izvajanju nadzora in vzdrževalnih del, |
·
kaskada je prelivna stopnica v kanalu, |
·
zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda, |
·
razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih
voda v javno kanalizacijo, |
·
peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, |
·
črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, |
·
mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne
vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih
ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja
obdeluje z biološko razgradnjo, |
·
greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne
vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata
v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana
odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z
infiltracijo v zemljo; |
·
obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
·
nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
IV.
Projektiranje in gradnja javne kanalizacije |
9.
člen |
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe,
standardi SIST in EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je
potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z
ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne
kanalizacije in naprav. |
10.
člen |
Vgrajeni
materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim,
kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati
kakovosti vode. |
Material
iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano
življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. |
Za gradnjo
kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali:
PVC, polietilen, armirani poliester, armirani beton, duktilna litina,
keramika ali jeklo. |
11.
člen |
Vse
vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko
trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo
ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. |
Globina
vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo vsaj 1 m. |
Najmanjši
dovoljeni premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je DN 200 mm,
najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN150 mm.
Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije
je DN 80 mm. |
Najmanjši
dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v
kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. |
12.
člen |
Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca,
zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten
pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi
prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko
oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. |
13.
člen |
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. |
14.
člen |
Revizijski
jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni
profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
Maksimalne
razdalje med revizijskimi jaški znašajo, za kanal do vključno 800 mm
premera od 80 do 100 m. |
V primeru,
ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od
0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. |
V primeru,
ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih
treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša
energija curka na stene revizijskega jaška. Kanalizacijski jaški se
morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek
zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški
ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z
betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. |
15.
člen |
Revizijski
jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja
s stroji. Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN
premera DN 625, 800 in 1000 mm. |
Vstopni
priključki, v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška, se izdelajo
po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega
priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na
izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene
in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med
seboj in izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati
trajno vodotesnost. |
16.
člen |
Pokrovi na
revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Φ 600
mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na
pokrovu mora biti napis »KANALIZACIJA«. |
Pri
uporabi »prefabriciranih« jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva
nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo
vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za
pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na
betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška.
Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med
betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. |
Na
poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti
dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode. |
17.
člen |
Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in
služijo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da v času
močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in
s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. |
18.
člen |
Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, je potrebno
upoštevati, da se pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, v
prvem močno onesnaženem valu, zadrži v sistemu in se ga odvede na
čistilno napravo. |
Pri
projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. |
19.
člen |
Črpališča
gradimo povsod tam, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko
(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig odpadne vode na višji
nivo. |
20.
člen |
Pri
načrtovanju črpališč je potrebno upoštevati: |
·
akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi
pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne
prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk, |
·
premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm, |
·
minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti
črpalke: |
vertikalni
vodi: v = 1 m/s, |
horizontalni vodi: v = 0,8 m/s, |
·
maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk vzporedno: |
o
premer kanala DN 100 mm - vmax= 2,0 m/s |
o
premer kanala DN 150 mm - vmax= 2,2 m/s |
o
premer kanala DN 200 mm - vmax= 2,4 m/s |
·
zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen, |
·
črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, |
·
izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti
črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum. |
21.
člen |
Črpališče naj bo praviloma klasične okrogle oblike, ustreznega premera.
Gradnja
nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj
bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. |
Elektro
omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja
objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena
je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah
distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije. |
22.
člen |
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk
morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak
vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
23.
člen |
Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne
energije ali okvare, ne pride do zalitja. Imeti morajo urejeno brezžično
povezavo (GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije
napako javi dežurnemu na ČN Tabre. Iz sporočila o napaki mora biti,
poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake: |
·
minimalni nivo – suhi tek |
·
maksimalni nivo |
·
izpad napajanja |
·
zaščita motorja (bimetal). |
24.
člen |
Peskolovi
se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba
preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem.
Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo
hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni
za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. |
|
25.
člen |
Lovilce
olj je potrebno vgraditi povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode
izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih
po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno ali meteorno kanalizacijo,
Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
Dostopni morajo biti za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski
priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi
uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema.
Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in
opravljen tipski preizkus o ustreznosti. |
26.
člen |
Lovilci
maščob se vgrajujejo povsod tam, kjer je potrebo iz odpadne vode
izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpuščati v javno
kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih
standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti
predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v
kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje
izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja
upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o
skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus ustreznosti.
Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole,
vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). |
27.
člen |
Cestni
požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod padavinske
vode s cestišča. |
V.
Meritve količin in parametrov onesnaženja |
28.
člen |
Namen
meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so
locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda, pred vtokom v
kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh
pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik, ter na točkah, ki so
pomembne za določitev
parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških
odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so
meritve lahko trajne ali občasne. |
29.
člen |
Izvedba
merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in
pravilniki. |
30.
člen |
Merilno
mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti
onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno
prilagoditi tudi merilno mesto. |
Izvajalcu
meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta. |
VI.
Komunalne čistilne naprave |
31.
člen |
Čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda nad 2000 PE mora
zadostiti
naslednjim zahtevam: |
·
upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi, |
·
čistilna naprava ne sme biti preobremenjena, |
·
ne
sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, |
·
naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, |
·
morebitne nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti
najnižje, |
·
upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav mora biti 30
let za gradbene objekte in 10 let za elektrostojno opremo, |
·
upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih
objektov, |
·
omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in
napravah, |
·
dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost
slabe delovanja mora biti zmanjšana na minimum, |
·
poraba električne energije mora biti racionalna, |
·
v
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanja
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. |
32.
člen |
V malih komunalnih čistilnih napravah se komunalna odpadna voda obdeluje
na naslednji način: |
·
s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s
standardom SIST EN 12255-5, |
·
v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s
standardom SIST EN 12255-6, |
·
v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN
12255-7, |
·
z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni
napravi z vertikalnim tokom, |
·
z napravo za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s
standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu
s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko
vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali
posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. |
Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne
naprave sta določeni v predpisu, ki prepisuje emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav, in sicer za parameter
KPK (150 mg O(2)/l in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l). |
Prve meritve in obratovalni monitoring, kot storitev javne službe,
zagotavlja izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne za vsako malo komunalno čistilno napravo, ne
glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru
izvajanja storitev javne službe, ali jo upravlja druga oseba. Stroški
bremenijo uporabnika oziroma lastnika. |
Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto prvih
meritev in obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja male
komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male
komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela
izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN ne glede na to, ali
malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe
ali jo upravlja druga oseba. |
Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe
redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o
obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse
podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa. |
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od
50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo. |
VII.
Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti |
33.
člen |
Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija
načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo
načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije
in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. Ker se mora pri
gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge
komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati
kanalizaciji. |
Praviloma
naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
34.
člen |
Vertikalni
odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih
točkah. |
V primerih
križanja, ko je: |
a)
vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi
kanalizacije, najmanj 1 m na vsako stran, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
b)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo
biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene
kanalizacije, najmanj 1.5 m na vsako stran, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
c)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoneprepustnega zemljišča, mora
biti vertikalni odmik najmanj 0,3 m. |
35.
člen |
Minimalni
odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme
biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega
trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa
z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. |
|
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: |
|
od
dreves |
2,0 m, |
|
od
okrasnega grmičevja |
1,0 m. |
|
Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov: |
|
|
|
|
|
Komunalni vod |
|
Globina komun. voda v odvisnosti od kanala |
Odmik |
Vodovod |
|
Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal) |
3,0 m |
Vodovod |
|
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1,5 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave |
Večja ali enaka |
1,0 m |
ali PTT napeljave |
|
|
|
Toplovod |
|
Večja ali enaka |
0,8 m |
Vodovod |
|
Manjša (sanitarni in mešani kanal) |
1,5 m |
Vodovod |
|
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli,
kabli javne razsvetljave |
Manjša |
1,0 m |
ali PTT napeljave |
|
|
|
Toplovod |
|
Manjša |
0,5 m |
|
Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci
posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard, in sicer: |
·
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,40 m, |
·
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,40 m, |
·
v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,20 m. |
Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in
podzemnih napeljav. |
36.
člen |
Nadzemno
prečkanje se lahko izvede: |
·
s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika, |
·
s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
Kanalizacijski vod je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko
pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanalizacijski vod vgrajen v
kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. |
V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
37.
člen |
Podzemna
prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se
praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v
skladu s pogoji upravljalcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh
prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. |
VIII.
Projektiranje in gradnja kanalizacije v lasti uporabnikov |
38.
člen |
Kanalski
priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je
v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega
kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno
kanalizacijo z enim spojnim kanalom. |
Za izvedbo
in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga
določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. |
Za vsak
kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva
potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne
kanalizacije |
Kanalski
priključki so po namenu: |
·
stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju komunalne odpadne vode, |
·
začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni
priključki, priključki za različne prireditve), |
·
provizorični, ki so namenjeni za odvajanje odpadne komunalne vode
stalnim uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem
omrežju, |
·
skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne vode iz več objektov in se štejejo za interno kanalizacijo. |
39.
člen |
Najmanjši
profil kanalskega priključka je lahko DN 150 mm. |
Za
skupinske kanalske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja
in izvedbe, kot za javno kanalizacijo. |
Priporočljiv minimalni padec kanalskega priključka je 2 %. |
V primeru,
da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se
lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji
metodologiji (kot npr DIN 1986): |
DN |
Odpadne vode |
Padavinske vode ali |
|
|
mešani sistem |
150 |
1:DN ( 15 ‰ ) |
1:DN |
Prek200 |
1:DN / 2 |
1:DN |
Polnitev h/d |
0,5 |
0 7 |
|
Padci
nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5%. Pri večjih
padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). |
Odvod
odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta
uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj
10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. |
Če je kota
dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni
elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem
kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov
ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega
revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se
ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega
črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. |
Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma
zapreti. |
Vsi
objekti morajo imeti na najvišji točki interne kanalizacije izveden
oddušnik za razplinjevanje interne kanalizacije. |
40.
člen |
Če je vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to
določeno za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni
kanalizaciji vgrajeno predčiščenje oz. ustrezna čistilna naprava in na
kanalskem priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega
pravilnika. |
Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne
dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ob
obvezni kontroli predstavnika upravljavca. |
Pred zasipom kanalskega priključka mora uporabnik izvajalcu gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadni
voda predložiti: |
·
geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in
za večstanovanjske
objekte, |
·
izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko
izdela upravljavec javne kanalizacije. |
41.
člen |
Predvideni
posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani.
Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev. |
IX.
Testiranje kanalizacijskega sistema |
42.
člen |
Sisteme za
odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri
rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi
med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi
in presoje obsegajo: |
·
preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03 ali |
·
preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo
LC; |
·
preskus s pregledom pohodnih kanalov; |
·
pregled s TV kamero; |
·
določitev sušnega odtoka; |
·
nadzor dotokov v sistem; |
·
nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih
mestih v odvodnik; |
·
nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z
zrakom) v sistemu; |
·
nadzor nad dotokom na čistilno napravo. |
Izbira
vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvod vode. |
Preskus
tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali
obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno
določenem postopku. |
Po
opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem
preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. |
X.
Obveznosti v zvezi z uporabo MČN, nepretočnih in obstoječih greznic |
43.
člen |
Izven
območij opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem, je obvezna
uporaba malih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic in do izteka
rokov, ki jih določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav tudi obstoječih greznic. |
Izvajalec
javne službe je dolžan zagotoviti: |
-
prevzem blata iz obstoječih greznic, |
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
-
prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic. |
-
vodenje evidence o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma
odpadnih voda. |
Prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadne vode iz
nepretočnih greznic pa se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo je uporabnik
dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom
odpadnih voda. Stroške prevoza in predelave blata ter odpadnih voda
krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja. Lastnik greznice je
dolžan zagotoviti ustrezen dostop za odvoz grezničnih gošč. |
44.
člen |
Odpadno vodo in goščo iz obstoječih greznic je prepovedano izlivati v
javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma
neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. |
Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z
odločbo določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je
določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem
imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. |
XI.
Normativi o sestavi odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo |
45.
člen |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, |
·
da
ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode
in na njihovo delovanje, |
·
da
ta ne povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod, |
·
da
kvaliteta odpadne vode ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, |
·
da
je stanje interne kanalizacije in hišnega priključka tako, da ne ogroža
zdravja uporabnikov, |
·
da
so izpolnjenji pogoji določeni v Odloku o načinu opravljanja lokalne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v občini Kranjska Gora in drugi pogoji iz tega pravilnika. |
46.
člen |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 47. členu tega pravilnika. Za
snovi, ki v tem členu niso navedene, veljajo mejne vrednosti, ki so
določene v predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode. |
Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
47.
člen |
Mejne
vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo: |
Parameter |
Enota |
Mejna vrednost |
Temperatura |
0C |
40 |
pH-vrednost |
|
6,5-9,5 |
Neraztopljene snovi |
mg/l |
(a) |
Usedljive snovi |
ml/l |
10 |
Obarvanost |
|
|
- |
pri 436 nm |
|
|
- |
pri 525 nm |
|
(b) |
- |
pri 620 nm |
|
|
Strupenost za vodne bolhe |
- |
- |
Biološka razgradljivost |
% |
(c) |
Bor |
|
mg/l |
m-1 |
Aluminij |
mg/l |
(d) |
Arzen |
|
mg/l |
0,1 |
Baker |
|
mg/l |
0,5 |
Barij |
|
mg/l |
5,0 |
Cink |
|
mg/l |
2,0 |
Kadmij |
mg/l |
0,1 |
Kobalt |
mg/l |
1,0 |
Kositer |
mg/l |
2,0 |
Celotni krom |
mg/l |
0,5 |
Krom šestvalentni |
mg/l |
0,1 |
Nikelj |
|
mg/l |
0,5 |
Srebro |
mg/l |
0,1 |
Svinec |
mg/l |
0,5 |
Železo |
mg/l |
(d) |
Živo srebro |
mg/l |
0,01 |
Klor-prosti |
mg/l |
0,5 |
Celotni klor |
mg/l |
1,0 |
Amonijev dušik |
mg/l |
(e) |
Nitritni dušik |
mg/l |
10 |
Nitratni dušik |
mg/l |
- |
Celotni cianid |
mg/l |
10 |
Cianid-prosti |
mg/l |
0,1 |
Fluorid |
mg/l |
20 |
Klorid |
mg/l |
- |
Celotni fosfor |
mg/l |
- |
Sulfat |
|
mg/l |
(e) |
Sulfid |
|
mg/l |
1,0 |
Sulfit |
|
mg/l |
10 |
Celotni organski ogljik-TOC |
mg/l |
- |
Kemijska potreba po kisiku-KPK |
mg/l |
- |
Biokemijska potreba po kisiku-BPK5 |
mg/l |
- |
Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja…) |
mg/l |
(a) |
Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) |
mg/l |
20 |
Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki-BTX |
mg/l |
1,0 |
Adsorbljivi organski halogeni-AOX |
mg/l |
0,5 |
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki-LKCH |
mg/l |
0,1 |
PAH (j) |
mg/l |
- |
Polarna organska topila (k) |
mg/l |
(m) |
Fenoli |
mg/l |
10 |
Vsota anionskih in neionskih tenzidov |
mg/l |
(a) |
|
Oznake
pomenijo: |
(a)
mejna vrednost koncentracije, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali
čistilno napravo, |
(b)
mejna vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, v
kateri se obdeluje obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne
vrednosti za iztok v vode, |
(c)
mejna vrednost se določi, če je količina industrijske odpadne vode večja
od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, |
|
(d)
mejna vrednost se določi posredno z upoštevanjem mejne vrednosti za
usedljive snovi, |
(e)
mejna vrednost se določi skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UR.l. RS, št.
47/2005), |
(m)
mejna vrednost je enaka 90 % koncentracije zaradi topnosti te snovi v
vodi in ne sme presegati 5.000 mg/l. |
Za
parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti določene v veljavni
uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo oziroma v predpisih, ki urejajo normative za
posamezno dejavnost. |
48.
člen |
Odpadna
voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. |
XII.
Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode |
49.
člen |
Lastnosti
odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. |
Uporabniki
javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti
v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev
in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE, ali imajo v sestavi
odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi redno izvajati
preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti
izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz. |
50.
člen |
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. |
Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne
vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijo, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku. |
51.
člen |
Pogostost
ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno porabo
pitne vode v skladu z veljavnimi predpisi. |
52.
člen |
Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
Vzorec
odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca
javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar se s
kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije
takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije, ter stroške
kontrolne analize. |
53.
člen |
Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je merodajna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi določenih v 47. členu tega pravilnika, pa tudi analiza trenutnega
vzorca. |
54.
člen |
V primeru
večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki
bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne
ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti pristojno inšpekcijsko
službo. |
55.
člen |
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih
in biokemijskih lastnostih. |
Onesnaženost odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se
ugotavlja po naslednjih kriterijih: |
·
usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 60 minutah, |
·
kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7 ), |
·
strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne
vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, |
·
vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti
v 47. členu tega pravilnika ali vrednosti ustrezne za posamezno
dejavnost. |
56.
člen |
Pri
uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju
dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor
onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in med
onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f). |
Faktor
onesnaženosti je eno od meril za določitev stroškov čiščenja odpadne
vode. |
57.
člen |
Za izračun
faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: |
F =
0,40xUi/ Uf + 0,60xKPKi/ KPKf+ 0,1x Si/Sf+ 0,1x Ki/ Kf |
|
V formuli
uporabljeni izrazi pomenijo: |
-
F =
faktor onesnaženosti, |
|
-
Ui
= usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, |
-
Uf
= usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, ki je
določena kot konstanta 5 ml/l, |
-
KPKi = izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s
K-bikarbonatom, |
-
KPKf = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K-
bikromatom, ki je določena kot konstanta 300mg O2/l, |
-
Si
= strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da
odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po
Offhausovi metodi), |
-
Sf
= strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna
voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi
metodi), |
-
Ki
= vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54.
členu ali uredbah omejene vrednosti, |
-
Kf
= mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne
vrednosti v 54. členu ali uredbah omejene vrednosti. |
Kadar je
onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je
določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta,
določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo,
kadar je količnik ulomka večji od ena. |
58.
člen |
Za izračun
faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih
vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec,
vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil
vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca,
se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega
odvzema takega vzorca. |
Podatki iz
kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije
višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. |
59.
člen |
Faktor
onesnaženosti se uporablja za izračun stroškov za čiščenje odpadne vode. |
60.
člen |
Pri
določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali
potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga
upravnemu organu za določenega uporabnika: |
·
namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga
najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, |
·
predpiše strožje pogoje, kot so predpisani, |
·
določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. |
XIII. Pridobitev projektnih pogojev in soglasij |
61.
člen |
Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo vloge, ki ji je
potrebno priložiti idejno zasnovo ali projekt. |
Projektni pogoji so pogoji, ki jih prepiše upravljalec kanalizacije in
jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Vsebujejo
pogoje priključitve na javno kanalizacijo, lokacijo priključka,
hidravlične razmere, odmike in potrebno zaščito obstoječih objektov.
|
Vlogo za določitev projektnih pogojev lahko vloži investitor ali po
njegovem pooblastilu projektant. |
62.
člen |
Vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti del projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja
ali celoten projekt. |
Soglasje k projektu je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Izda se, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena
skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
Vlogi k izdaji soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo. |
Če soglasjedajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev
ugotovi, da je poseg v skladu z določili tega pravilnika in da projektni
pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot
zahteva za izdajo soglasja. |
Če soglasjedajalec ugotovi, da gradnja po predpisih iz njegove
pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih
pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda odločba o
zavrnitvi izdaje soglasja. |
XIV. Prevzem kanalizacijskih objektov in naprav v upravljanje |
63.
člen |
Javna kanalizacija, ki je v lasti občine, se prenese upravljavcu v
uporabo in upravljanje s pogodbo. |
64.
člen |
Pri prevzemu novozgrajenih objektov so sestavni deli pogodbe: |
·
upravna in projektna dokumentacija (projektni pogoji in soglasja,
dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD, PID, gradbeno dovoljenje
in uporabno dovoljenje; |
·
investicijska vrednost objekta po končnem obračunu, |
·
amortizacijska stopnja kanalizacijskih objektov in naprav. |
65.
člen |
Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela
pregled ter eventuelno sanacijski program, ki vsebuje: |
·
pregled obstoječih objektov (zapisnik o pregledu objektov), |
·
inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, kataster,
popis elementov z oceno vrednosti), |
·
ocenitev sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, |
·
določitev virov financiranja, |
·
terminski plan izvedbe sanacije, |
·
vnos v tehnično bazo upravljalca. |
Pogoj za prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba
minimalnih sanacijskih del za varno obratovanje in potrditev
sanacijskega programa. |
|
XV.
Obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe v zvezi s
priključitvijo na javno kanalizacijo |
66.
člen |
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse povzročitelje
obremenitve okolja s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah na
območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. |
67.
člen |
Uporabniki javne kanalizacije so lastniki stavbe, dela stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere
se zagotavlja izvajanje javne službe. V primeru solastništva stavbe,
dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika
javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem
dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika lahko
obveznosti uporabnika javne službe izvaja eden od lastnikov stavbe, če
je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah z
upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki
zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s
predpisom, ki ureja stanovanja. |
68.
člen |
Kot uporabniki javne kanalizacije se štejejo tudi osebe iz 66. člena
tega pravilnika, ki objektov, niso priključili na javno kanalizacijo v
roku šest mesecev od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v
občini Kranjska Gora o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
69.
člen |
Izvajalec javne službe mora v 30. dneh po končani gradnji javne
kanalizacije obvestiti vse povzročitelje obremenitve oziroma lastnike in
upravljalce objektov o možnosti priključitve njihove interne
kanalizacije na javno kanalizacijo in jim posredovati pogoje za
priključitev na javno kanalizacijo. |
70.
člen |
Izgradnjo
kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri
izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške v
skladu z veljavnim cenikom. O izgradnji kanalizacijskega priključka
skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. |
Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski
priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni
režiji, pri čemer gradnjo nadzoruje pooblaščeni predstavnik izvajalca
javne službe. Stroške nadzora lahko zaračuna izvajalec javne službe
uporabniku na podlagi veljavnega cenika.
Uporabnik je dolžan o
začetku del pravočasno obvestiti upravljalca javne kanalizacije. Kot
pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, ki je bilo upravljalcu javne
kanalizacije posredovano vsaj 24 ur pred začetkom del. |
71.
člen |
Uporabnik javne kanalizacije mora po priključitvi na javno kanalizacijo
opustiti uporabo obstoječe greznice. Opuščene greznice se izprazni,
očisti in dezinficira. Upravljalcu javne kanalizacije mora biti omogočen
nadzor opravljenih del. |
72.
člen |
Izvajalec
javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in
preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski
priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30
dni po prejemu prijave uporabnika. |
Izvajalec
javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z
odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami
tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. |
1.
člen |
Na
območjih poselitve, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, je
obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda
(nepretočnih greznic, malih čistilnih naprav), ki morajo biti locirani
tako, da je možen dostop vozila izvajalca javne službe za praznjenje
nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih čistilnih naprav. |
Lastniki
ali uporabniki objekta morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
objektov za čiščenje odpadnih voda. |
Praznjenje
objektov in ustrezno dispozicijo odpadne vode in gošč izvaja upravljalec
javne kanalizacije ali po pooblastilu upravljalca drug izvajalec, na
podlagi programa praznjenja objektov, najmanj enkrat na vsaka 3 leta. |
Upravljalec javne kanalizacije mora o objektih čiščenja voditi evidenco,
iz katere je razvidno lastništvo objekta, njegova lokacija, velikost in
podatke o praznjenju, ki vsebujejo datum in čas praznjenja, količino
odstranjene suhe snovi, mulja ali gošče, izvajalca in mesto odvoza in
nevtralizacije odpeljane snovi. |
V skrajnem
primeru ogrožanja podtalnice ali vodovarstvenega območja, vodnega
zajetja ali zaradi drugih razlogov, ko je neposredno ogrožena podtalnica
ali pitna voda sme upravljalec začeti na stroške lastnika postopek
sanacije in ureditve neustreznega objekta iz 73. člena tega pravilnika. |
73.
člen |
V primeru
nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno
kanalizacijo, je povzročitelj o tem takoj dolžan obvestiti upravljalca. |
Za motnje
pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je
povzročitelj takoj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti
nastale dodatne stroške upravljalca. |
XVI.
Zaračunavanje storitev |
74.
člen |
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
Uporabnikom javne kanalizacije se pričnejo zaračunavati z dnem
priključitve na javno kanalizacijo, oziroma najkasneje po preteku šest
mesecev od prejema obvestila o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
XVII. Zagotavljanje obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne ter
interne kanalizacije |
75.
člen |
Upravljalec ima kadar koli pravico dostopa do vseh javnih
kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja,
izvajanja meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno. |
Upravljalec ima kadar koli pravico kontrolirati vse kanalizacijske
objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so
priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne
spadajo v javno kanalizacijo. |
76.
člen |
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na
objektih in napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo
je dolžan povrniti. |
77.
člen |
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje
javne kanalizacije in izvajati nadzor v zvezi z uporabo javne
kanalizacije. |
Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in
vzdrževanja kanalskega priključka zunaj objektov. O obratovanju,
vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora
voditi posebna evidenca. |
78.
člen |
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec zagotavljati
predvsem: |
·
tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne kanalizacije, ki
obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter
zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
·
sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
·
intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije, |
·
intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme
uporabnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja
javne kanalizacije ali varovanja okolja. |
79.
člen |
Enkrat letno se mora na kanalizacijskih sistemih opraviti deratizacija v
skladu veljavnimi predpisi. |
80.
člen |
Upravljalec vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z
zakonom in drugimi predpisi o katastru objektov in naprav. |
XVIII. Končna določba |
81.
člen |
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 531-2012/2013 |
Datum: 28.03.2013 |
|
Občina Kranjska Gora |
Jure Žerjav, župan |
|