|
Na podlagi 37. člena
Statuta Občine Trbovlje (UVZ št. 19/04 – UPB, 24/05, 21/06 in 24/07)
ter 95. člena
Poslovnika občinskega sveta (UVZ št. 11/04 – UPB, 24/05, 21/06 in
24/07), je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 8. redni seji, dne
05.11.2007 sprejel naslednji: |
|
|
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA |
|
|
(PREČIŠČENO BESEDILO) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
komisij sveta in njenih članov. Način dela komisij se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi komisij, lahko pa tudi
s poslovniki komisij. |
|
|
3. člen |
|
|
Svet in njegove komisije poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih komisij je javno. Javnost dela se lahko omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih komisij določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče
župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, komisijo sveta pa predsednik komisije. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi komisije sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor oziroma
direktorica občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prva seja novoizvoljenega sveta, ki jo skliče župan, mora biti
najkasneje 20 dni po izvolitvi novoizvoljenega župana. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani. |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
8.a člen |
|
|
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
|
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
|
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana. |
|
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
|
|
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri
člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
|
|
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne
komisije predlaga, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane ali
predstavnikov list kandidatov in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije o izidu
glasovanja za župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana,
predstavnikov kandidatur oziroma predstavnikov list kandidatov. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma
predstavnikov list kandidatov. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
predstavnikov list kandidatov. |
|
|
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. |
|
|
Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil
izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani in novi župan, mandat dotedanjim članom in županu pa
preneha, novo izvoljeni župan s tem prevzame vodenje seje sveta. |
|
|
S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih komisijah sveta. |
|
|
Članom, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih
organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina, v katere so bili imenovani kot predstavniki
sveta. |
|
|
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
|
S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje na predlog članov najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svojo
stalno komisijo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati
članstvo v občinskih organih in komisijah ter organih javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za
imenovanje novih članov. |
|
|
Svet imenuje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja Nadzorni odbor Občine Trbovlje najkasneje v 45. dneh po svoji
prvi seji. |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če
komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji. |
|
|
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in komisijah ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina. |
|
|
Svet imenuje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja Nadzorni odbor Občine Trbovlje najkasneje v 45. dneh po svoji
prvi seji. |
|
|
|
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov so določene z zakonom, statutom občine in
tem poslovnikom. Člani imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu sveta in njegovih komisij, katerih člani so. Člani
se lahko udeležujejo tudi sej drugih komisij in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član ima pravico: |
|
|
•
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
polletnega poročila, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
•
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila - amandmaje teh predlogov; |
|
|
•
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta ; |
|
|
•
predlagati kandidate za člane občinskih organov, komisij sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike; |
|
|
•
dati pobudo nadzornemu odboru, da obravnava določeno vprašanje. |
|
|
Član ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član ima pravico do plačila za opravljanje funkcije ter do povračila
stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije po posebnem pravilniku, ki ga
sprejeme svet. |
|
|
14. člen |
|
|
Član ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu,
ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje |
|
|
funkcije. |
|
|
Član nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani, izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu. |
|
|
2. Vprašanja in pobude članov sveta |
|
|
16. člen |
|
|
Član ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in njegovih komisijah. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
|
Član ima pravico županu ali direktorju oziroma direktorici občinske
uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki, ustno, ali na
oba načina. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se za točko dnevnega reda: |
|
|
pregled realizacije sklepov prejšnje seje, doda točka dnevnega reda:
pobude in vprašanja članov sveta in informacije župana. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član na to opozori in člana
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in
direktor oziroma direktorica občinske uprave. |
|
|
Če sta župan ali direktor oziroma direktorica občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do
začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Župan ali delavec občinske uprave, ki ga določi župan,
odgovori na posamezna vprašanja ali pobude pisno. Pisno morajo
odgovoriti na vprašanja in pobude za katere tako zahteva vlagatelj.
Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta najkasneje z
gradivom za prvo naslednjo sejo razen, če je iz vsebine vprašanja
oziroma pobude razvidno, da je potrebno odgovoriti prej. V tem primeru
mora član sveta, ki je postavil vprašanje oziroma dal pobudo navesti
realen rok, v katerem želi odgovor. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. |
|
|
Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta
in komisij |
|
|
19. člen |
|
|
Član se je dolžan udeleževati sej sveta in komisij, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali komisije, katere član je, mora o tem
in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika komisije
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika komisije o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Če se član komisije iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
komisije v koledarskem letu, ali da se petkrat opraviči v enakem
obdobju, razen v primeru bolezni, predsednik komisije predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
20. člen |
|
|
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo
določa na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
Svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom sveta, po potrebi, po
sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo, če pa so na dnevnem redu
odloki ali proračun, mora biti vabilo poslano najkasneje 10 dni pred
dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je
bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju ali direktorici občinske uprave in predstojnikom
organov občinske uprave. |
|
|
Vabilo in gradivo se pošljeta po pošti v fizični obliki na papirju, če
tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem
podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
23. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog komisije sveta ali na
zahtevo 7 članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V
predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana
v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti
upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko
predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom
mora biti vročeno članom najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani in
se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga
na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. |
|
|
Če svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
Župan lahko na predlog upravičenih predlagateljev iz 21. člena razpiše
korespondenčno sejo sveta. Za takšno sejo mora biti članom poslano
gradivo z utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani se morajo o
predloženih sklepih opredeliti telefonsko, preko elektronske pošte ali
osebno s podpisom izjave pri strokovnem sodelavcu v občinski upravi, ki
je zadolžen za delo sveta, in sicer v treh dneh po prejemu gradiva za
sejo,
vendar najkasneje v petih dneh po tem, ko je bilo gradivo poslano. |
|
|
Korespondenčna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki je predložen na korespondenčno sejo je sprejet z
večino opredeljenih glasov članov, ki so do roka oddali svoj glas, razen
če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Korespondenčna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in
nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni ali drugimi državnimi
predpisi in ostalimi odločitvami, pomembnimi za razvoj občine Trbovlje. |
|
|
Korespondenčne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oz. dopolnjevanje
statuta občine, proračuna, poslovnika sveta ter odlokov, s katerimi se
na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za
občino ali občane ali če se pomembneje spreminjajo prostorski dokumenti
v občini. |
|
|
25. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor ali direktorica občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Pred oblikovanjem
dnevnega reda se lahko župan posvetuje s predstavniki svetniških skupin
in samostojnimi in neodvisnimi svetniki. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo, nato skrajšani postopki, sledijo pravilniki in nato prve
obravnave odlokov,
razen v primerih, ko je iz gradiva razvidna smiselnost drugačnega
vrstnega reda obravnave in sprejema gradiva. |
|
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
27. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Seje sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Gradivo za sejo občinskega sveta mora biti najkasneje 5 dni pred sejo
občinskega sveta dostopno na spletnih straneh občine Trbovlje. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
29. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
|
30. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje. |
|
|
Član lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. |
|
|
O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo na dnevni red takoj za točkam "pregled realizacije
sklepov prejšnje seje" in "pobude in vprašanja članov sveta in
informacije župana" |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga predsedujoči, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda, pri čemer poda predsedujoči kratko
pojasnilo. Zadeve, za katere tako predlaga član, se umaknejo z dnevnega
reda po opravljeni razpravi in glasovanju. |
|
|
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. |
|
|
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi za razširitev nastali po sklicu seje in če je bilo članom
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red
najkasneje do pričetka seje. V takih primerih mora predlagatelj podati
ustrezno obrazložitev. |
|
|
O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Vsebina gradiva mora biti natančno opredeljena. |
|
|
Vsebovati mora naslov, uvod, ustrezno obrazložitev in predlog sklepa o
zadevi o kateri naj bi se na seji razpravljalo in glasovalo. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. Spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk lahko
predlaga predsedujoči in vsak član. O predlogu odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
33. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma direktor ali direktorica občinske uprave mnenje k obravnavani
zadevi. Potem dobi besedo predsednik komisije sveta, ki je zadevo
obravnavala. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
komisije sveta lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se mora nanašati na, v napovedi replike označeno razpravo,
sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri
minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
do tri minute. |
|
|
34. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
|
35. člen |
|
|
Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
|
36. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti nove oziroma dodatne predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po
predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v komisiji in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni mogoče pričakovati niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
37. člen |
|
|
Seje sveta se sklicujejo ob osemnajsti uri. |
|
|
Seje sveta se sklicujejo praviloma ob osemnajsti uri. |
|
|
Predsedujoči lahko po lastni presoji ali na predlog člana sveta odredi
15 minutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali
odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. |
|
|
Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa ga lahko pred oziroma
v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
38. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
39. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
Na seji sveta imajo pravico razpravljati le člani sveta, ostali navzoči
pa le v primeru, da jim predsedujoči da besedo in so se k razpravi prej
prijavili. |
|
|
40. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
•
opomin, |
|
|
•
odvzem besede, |
|
|
•
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
41. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
|
Član oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
|
43. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
44. člen |
|
|
Svet je sklepčen, če na seji potrdi navzočnost več kot polovica vseh
članov. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi,
s
pritiskom na ustrezen gumb glasovalne naprave ali z dvigom rok. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna navzočnost članov ugotovljena na način iz
prejšnjega odstavka. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če sta pred glasovanjem potrdili navzočnost najmanj dve
tretjini vseh članov. |
|
|
45. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve
na svojih sejah z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
46. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
|
Predlog za tajno glasovanje lahko da predsedujoči ali najmanj 7 članov
sveta. |
|
|
47. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
|
|
Član ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
48. člen |
|
|
Člani glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. |
|
|
49. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi s pritiskom na ustrezen gumb glasovalne
naprave, z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove člane,
naj glasujejo tako, da pritisnejo na ustrezno tipko glasovalne naprave. |
|
|
Poimensko glasujejo člani, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj 7 članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali
»NE GLASUJEM. |
|
|
50. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno – tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor ali direktorica občinske uprave ali delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor ali direktorica občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
•
število razdeljenih glasovnic, |
|
|
•
število oddanih glasovnic, |
|
|
•
število neveljavnih glasovnic, |
|
|
•
število veljavnih glasovnic, |
|
|
•
število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
•
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
imenovan. |
|
|
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
Če član ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se
lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
53. člen |
|
|
O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. |
|
|
Arhivskemu izvodu zapisnika je treba priložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za organizacijo vodenja zapisnika skrbi direktor oziroma direktorica
občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih in korespondenčnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. Član sveta lahko zahteva, da se njegova razprava vnese v
zapisnik dobesedno, o čemer svet ne glasuje. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor oziroma direktorica občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec
občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu
se zapisnik objavi na spletni strani občine. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
54. člen |
|
|
Potek seje sveta se snema na nosilec zvoka, ki se hrani še eno leto po
koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je
bila snemana. |
|
|
Nosilec zvoka se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom seje. |
|
|
Član oziroma drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati nosilec zvoka. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
Član lahko zahteva, da se del posnetka, ki se nanaša na njegovo
razpravo, dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za
katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. |
|
|
55. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
O
arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentarno gradivo. |
|
|
56. člen |
|
|
Član ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor ali direktorica
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
|
|
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
Strokovna in administrativno tehnična dela za svet in za komisije sveta
zagotavlja direktor oziroma direktorica občinske uprave z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Direktor oziroma direktorica občinske uprave določi delavca v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih komisij, če ni za
to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno
delovno mesto. |
|
|
7. Komisije sveta |
|
|
58. člen |
|
|
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Ostale komisije sveta določa statut občine, ki določi tudi število
članov v teh komisijah. |
|
|
59. člen |
|
|
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije. Komisije sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna, polletnega poročila in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Občasne komisije ustanovi svet na predlog člana sveta s sklepom, s
katerim določi naloge komisije in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
Župan lahko za pripravo predlogov, za katere je pooblaščen po statutu,
oblikuje razne strokovne občasne komisije. |
|
|
61. člen |
|
|
Predlog kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, razen za predlog za imenovanje
navedene komisije, katere člane lahko predlaga vsak član. V komisiji so
lahko največ trije zunanji člani. |
|
|
Predsednik komisije, ki vodi njeno delo je član sveta. |
|
|
Prvo sejo komisije skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana komisije sveta ali
komisijo v celoti na predlog najmanj 7 članov sveta ali predsednika
komisije. Predlog novih kandidatov za člane komisij pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupne komisije. V aktu o ustanovitvi
skupne komisije se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
64. člen |
|
|
Predsednik komisije predstavlja komisijo, organizira in vodi delo
komisije, sklicuje njene seje in zastopa njena mnenja, stališča in
predloge v svetu. |
|
|
Seje komisij se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta,
na podlagi dnevnega reda seje sveta, na zahtevo župana in na predlog
predsednika. |
|
|
Gradivo za sejo komisije mora biti poslano članom komisije najmanj pet
dni pred sejo komisije, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Komisija dela na sejah. Komisija lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njenih članov. Komisija sprejema
svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino
opredeljenih glasov navzočih
članov, če njen poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Strokovno in administrativno tehnično pomoč pri pripravi in vodenju sej
komisije zagotavlja občinska uprava, ki za sejo zagotovi tudi vse
potrebne podatke in dokumente, ki jih komisija rabi za svoje delo,
zagotavlja pa tudi arhiviranje gradiva posameznih sej komisije. |
|
|
Glasovanje v komisiji je javno. |
|
|
Za sklic in delo komisije se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta ali določila njihovih
poslovnikov. |
|
|
65. člen |
|
|
Na sejo komisije so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
66. člen |
|
|
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
splošne akte: |
|
|
•
poslovnik o delu sveta, |
|
|
•
proračun občine,
polletno poročilo in zaključni račun, |
|
|
•
planske in razvojne akte občine ter prostorske akte, |
|
|
•
odloke, |
|
|
•
odredbe, |
|
|
•
pravilnike, |
|
|
•
navodila. |
|
|
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine, polletno poročilo in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte. Komisije sveta
ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, polletnega poročila in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. Najmanj
5% volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
|
|
68. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
69. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka komisija sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu. |
|
|
70. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
71. člen |
|
|
Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom in županu, kadar ta ni
predlagatelj odloka, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
72. člen |
|
|
V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka, predlagajo pa se lahko tudi konkretne spremembe in dopolnitve
predloga, ki se obravnavajo pri pripravi predloga za drugo obravnavo. |
|
|
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
73. člen |
|
|
Časovno obdobje med dvema obravnavama ne sme biti
krajše od 30 in ne
daljše od 105 dni. |
|
|
Pri sprejemanju prostorskih aktov časovno obdobje med dvema obravnavama
ni omejeno. |
|
|
74. člen |
|
|
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
-
odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem
besedilu, sprejme stališča, sklepe, pripombe in predloge, ki naj jih
predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo, |
|
|
-
odloči, da se odlok ne sprejme. |
|
|
Odločitve po tem členu se sprejemajo z večino glasov opredeljenih članov
sveta. |
|
|
75. člen |
|
|
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok, v
katerem se opravi javna obravnava predloga odloka. Javna obravnava traja
od 15 do 45 dni; svet jo lahko v utemeljenih primerih ustrezno podaljša. |
|
|
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan. |
|
|
76. člen |
|
|
Za drugo obravnavo predlagatelj odloka dopolni odlok s stališči, sklepi,
pripombami in dopolnitvami iz javne obravnave in iz prve obravnave na
svetu. |
|
|
77. člen |
|
|
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti
predložen svetu najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji, do konca obravnave posameznega člena, h kateremu je bil predhodno že
vložen amandma, lahko predlaga amandmaje najmanj 7 članov ali
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. |
|
|
Predlagatelj lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. |
|
|
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu
amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi komisija sveta, v katerega
področje spada predlagani odlok. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
78. člen |
|
|
Svet v drugi obravnavi odloka razpravlja in glasuje po vrstnem redu samo
o amandmajih in členih, h katerim so bili amandmaji vloženi, in sicer o
vsakem amandmaju in členu posebej. |
|
|
Amandmaji in členi, h katerim so podani amandmaji, se sprejemajo z
večino glasov, ki je potrebna za sprejem odloka. |
|
|
Po končanem glasovanju po prejšnjih odstavkih predsedujoči ugotovi,
kateri amandmaji so bili sprejeti in v kakšnem besedilu so bili členi
odloka sprejeti z ozirom na sprejete amandmaje. Na koncu svet glasuje še
o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se
o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila
predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo
pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno-pravna komisija ali član ugotovi, da so v odloku očitna
neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za
uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
|
79. člen |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi
obravnavi ali do glasovanja o naslovu odloka in o predlogu odloka v
celoti v drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet. |
|
|
80. člen |
|
|
Poslovnik o delu sveta se sprejema po enakem postopku, kot je določen za
sprejemanje statuta. |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
O
predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet
na eni obravnavi. |
|
|
Prostorski akti se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem odlokov,
s tem da se uskladita čas javne razgrnitve in čas javne obravnave na
občinskem svetu. |
|
|
Prva obravnava vsebuje razpravo in sprejem stališč do pripomb, danih v
javni obravnavi prostorskih aktov. V drugi obravnavi pa svet odloča o
sprejemu prostorskih aktov. |
|
|
81. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V
primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
|
|
Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo
začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil
mandat (isti predlagatelj). |
|
|
Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O
uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
•
manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
•
prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb
v skladu z zakonom, |
|
|
•
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
|
|
•
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave člena odloka, h kateremu je bil amandma vložen. |
|
|
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom odloka, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Amandma lahko predlaga najmanj 7 članov ali predlagatelj odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj 9 navzočih članov sveta. |
|
|
Po končani razpravi in pred glasovanjem lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
|
84. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
85. člen |
|
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in drugi prejemki ter
odhodki in drugi izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v
občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki je enako
koledarskemu letu, če Vlada Republike Slovenije za posamezno leto ne
odloči drugače. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan
predložiti svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu
zboru. |
|
|
V
letih rednih lokalnih volitev predloži župan svetu proračun v treh
mesecih po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži svetu izhodišča na podlagi katerih je bil proračun
pripravljen, predlog proračuna z obrazložitvijo, ter predloge vseh
aktov, ki jih zahteva Zakon o javnih financah. |
|
|
Svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
1. januarjem leta za katero se proračun sprejema. |
|
|
87. člen |
|
|
Župan predloži članom predlog proračuna z njegovo obrazložitvijo in akte
iz 3.odstavka prejšnjega člena. |
|
|
88. člen |
|
|
Predlog odloka o proračunu občine za posamezno proračunsko leto
se sprejema po enakem postopku kot odloki s tem, da za postopek
sprejemanja proračuna ne velja zadnji stavek 1. odstavka 77. člena
poslovnika sveta. |
|
|
88.a člen |
|
|
V
času javne obravnave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da se sklep o javni obravnavi in predlog proračuna objavi na
spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
|
|
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način. |
|
|
89. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen. V dvomu lahko predsedujoči zahteva mnenje občinske
uprave. |
|
|
Če je proračun usklajen,
svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
90.
člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
91. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot za preteklo leto. |
|
|
V
obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine,
sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za
preteklo leto. |
|
|
O
začasnem financiranju do treh mesecev odloča župan, o začasnem
financiranju preko treh mesecev pa svet na predlog župana. |
|
|
6. Postopek za sprejem rebalansa proračuna |
|
|
92. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja
k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
Predlog rebalansa proračuna sme biti uvrščen na dnevni red seje sveta,
če so ga člani sveta dobili vsaj tri dni pred sejo. |
|
|
7. Postopek za sprejem zaključnega računa proračuna |
|
|
93. člen |
|
|
Župan pošlje predlog zaključnega računa proračuna predsedniku nadzornega
odbora, vsem članom sveta, predsedniku komisije za gospodarstvo in
proračun ter predsedniku komisije za družbene dejavnosti. Komisija za
gospodarstvo in proračun ter komisija za družbene dejavnosti pripravita
za svet mnenje k zaključnemu računu proračuna. |
|
|
Pred pričetkom razprave o zaključnem računu proračuna poda obrazložitev
vodja oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, za njim
pa obrazložijo mnenje predsednika komisije za gospodarstvo in proračun
ter komisije za družbene dejavnosti in predsednik nadzornega odbora. |
|
|
Pred pričetkom razprave o zaključnem računu proračuna poda obrazložitev
vodja oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, za njim
pa obrazloži mnenje komisije predsednik komisije za gospodarstvo in
proračun. |
|
|
Razprava o zaključnem računu proračuna se lahko deli na splošno razpravo
in razpravo po delih, kar se vse opravi na eni seji. |
|
|
Po končani razpravi glasuje svet o zaključnem računu proračuna v celoti. |
|
|
8. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
94. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov
splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarnopravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih komisij sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
|
|
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s poslovnikom
občinskega sveta določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
95. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen, lahko Statutarno pravna komisija
svetu predloži prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
|
|
Prečiščeno besedilo se potrdi po skrajšanem postopku brez razprave. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
96. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali
statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
97. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov in je zanj glasovala
večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
98. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
99. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov komisij sveta |
|
|
100. člen |
|
|
Člane komisije sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane
komisije, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično odločanje o imenovanju članov komisije s predlagane
liste. Če na ta način niso bili imenovani vsi člani komisije, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. Predloge lahko poda vsak član. |
|
|
Če tudi na način, določen v prejšnjem odstavku, ne pride do imenovanja
vseh članov komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov komisije. |
|
|
Če tudi na način, določen v prejšnjem odstavku, niso imenovani vsi člani
komisije, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste
kandidatov. |
|
|
2. Imenovanje podžupana - podžupanov |
|
|
101. člen |
|
|
Župan imenuje in razrešuje podžupana oziroma podžupane v primeru, da ima
občina več podžupanov. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
102. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem
postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov, članov komisij in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
|
|
103. člen |
|
|
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani komisij, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
102. člen |
|
|
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 7 članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
|
102.a člen |
|
|
Predlog za razrešitev komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja posreduje županu in osebi, na katero se nanaša. Če predlog ne
vsebuje obrazložitve po določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga
župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
|
Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico biti seznanjena s
potekom postopka in se pisno opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
|
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati določila prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
|
102.b člen |
|
|
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa. |
|
|
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
|
|
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
103. člen |
|
|
Župan in člani sveta imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom sveta na podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Postopek v zvezi z odstopom župana in članov sveta ureja zakon in statut
občine. |
|
|
103.a člen |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani. |
|
|
zjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja jo hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
104. člen |
|
|
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegove komisije sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
105. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor oziroma
direktorica občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
Na začetek dnevnega reda vsake redne seje sveta se vnese naslednja točka
» Pregled realizacije sklepov prejšnje seje sveta«. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti, istočasno pa utemeljiti, zakaj sklepa ni mogoče
izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in |
|
|
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
106. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih komisij je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor oziroma direktorica občinske uprave obveščata občane
in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, komisij sveta, župana in
občinske uprave. |
|
|
Svet ali župan lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. Sporočila in poročila o delu občinskih organov se objavljajo
preko lokalne televizije, radia, časopisa in drugih medijev, lahko pa
tudi v glasilu občine. |
|
|
107. člen |
|
|
Župan skrbi za sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentarno
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in komisij, ki so
zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
108. člen |
|
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
109. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem postopku kot
sam poslovnik. Pobudo lahko poda vsak, ki je upravičen podati pobudo za
spremembo in dopolnitev občinskega statuta. Predlog sprememb in
dopolnitev poslovnika pripravi za prvo in drugo obravnavo
statutarno-pravna komisija. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. Predlog sprememb in dopolnitev
poslovnika pripravi za I. in II. obravnavo Statutarno – pravna komisija. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
110. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči ali na njegovo zahtevo strokovni
delavec občinske uprave. Če se predsedujoči ne more odločiti oziroma
meni, da je podana razlaga neustrezna, prekine obravnavo točke dnevnega
reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do naslednje seje pripravi
razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
V
času med sejama sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. |
|
|
Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega
reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če
komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
|
Kadar svet ne zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
111. člen |
|
|
To prečiščeno besedilo poslovnika začne veljati 15 dan po objavi v
Uradnem vestniku Zasavja. |
|
|
Ko stopi v veljavo to prečiščeno besedilo poslovnika, preneha veljati
poslovnik občinskega sveta in vse njegove spremembe in dopolnitve (UVZ
št. 11/04, 24/05, 21/06 ter 24/07). |
|
|
Številka: 034-2/2007 - 12 |
|
|
Datum: 05. 11. 2007 |
|
|
Župan Občine Trbovlje |
|
|
Bogdan BAROVIČ |
|