Na podlagi 37. in 39.
člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 5/90 in Uradni list
RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93,
29/95 in 44/97) in 16. člena
statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet občine Slovenske
Konjice na 29. seji dne 4. 4. 2002 sprejel |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13,
S29 in D5) v Slovenskih Konjicah |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Vešenik
(območja urejanja S13, S29 in D5) v Slovenskih Konjicah, ki jih je
izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. projekta
263/01 z datumom November 2001 – Februar 2002, in ki so sestavni del
tega odloka. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13, S29 in D5) –
v nadaljevanju besedila: PUP Vešenik – določajo: |
– meje in
ureditvenega območja, |
– merila in pogoje za
posege v prostor, |
– merila in pogoje
glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor; |
– merila za določanje
parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
komunalno urejanje stavbnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
– merila in pogoje za
varovanje in izboljšanje okolja, |
– pogoje pri urejanju
prostora za obrambo in zaščito. |
3. člen |
PUP
Vešenik so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v
nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma izdajo
odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor. Sestavni del
lokacijske dokumentacije je tudi izjava Občine Slovenske Konjice, da je
lokacijska dokumentacija izdelana skladno s pogoji tega odloka. |
4. člen |
Za posamična
zaključena območja urejanja, ki so v 7. in 10. členu tega odloka
opredeljena pod oznako PZP za pozidavo, je potrebna izdelavo strokovnih
podlag za poseg v prostor v primeru, da bi se parcelacija zemljišča
bistevno razlikovala od predlagane parcelacije na grafični prilogi 5.2 v
projektu iz 1. člena tega odloka. K rešitvam v posebnih strokovnih
podlagah mora investitor pridobiti soglasje Občine Slovenske Konjice,
nato pa postanejo osnova za izdelavo posamičnih lokacijskih dokumentacij
za posege v prostor. |
II. MEJE UREDITVENEGA
OBMOČA |
5. člen |
Meja ureditvenega
območje, ki ga urejajo PUP Vešenik, je prikazana na grafičnih prilogah v
projektu iz 1. člena tega odloka. Velikost ureditvenega območja je
33,4488ha. |
Ureditveno območje
PUP Vešenik zajema parcele v k.o. Tepanje ter k.o. Bezina in sicer
naslednje parcele ali dele parcel: |
k.o. Tepanje (šifra
1107): |
*120/1, *120/2, *123,
*127, *130, *131, *132/1, *132/2, *137/2, *138, *139, *140/1, *151/1,
*151/2, *203, *205, *218, *224, *237, *260, *261, *266, *277, *297,
*298, *309, *324, |
944/1, 944/2, 948,
972 (del), 974, 975, 976, 977, 978, |
980, 981/1, 981/2,
993/1, 995, 997, 998, |
1000, 1001, 1002,
1003, 1004, 1005, 1006, 1007/1, 1007/2, 1008/1, 1008/2, 1008/3,
|
1013, 1014, 1015,
1016, 1017/1, 1017/2, 1018/1, 1018/2, 1018/3, 1018/4, 1019/1, 1019/3,
1019/5, |
1020/1, 1020/3,
1020/4, 1020/5, 1020/6, 1020/7, 1021/1, 1021/2, 1021/3, 1022, 1023/1,
1023/3 (del), 1023/4, 1023/5 (del), 1023/6, 1024/1 (del), 1024/6,
1024/7, 1026/9, 1027/4, |
1050/1, 1055/1,
1055/2, 1055/3, 1056/1 (del), 1059/1, 1059/2, 1059/3, 1059/4, 1059/5,
1059/6, |
1060, 1061/1, 1061/2,
1061/3, 1061/4, 1062, 1063, 1064/1, 1064/2, 1066 (del), 1068/2, 1068/4,
|
1076/5, 1077, 1078/2,
|
1080/2 (del), 1081
(del) , 1083, 1084, 1085, 1086, 1087/2, 1088, 1089, |
1090/1, 1090/2,
1090/3, 1091, 1095, 1096, 1097, 1098/1, 1098/2, 1098/3, 1098/4, 1099/1,
1099/2, 1099/3, 1099/4, 1099/5, 1099/7, 1099/8, |
1100, 1101, 1102,
1103, 1104, 1105, 1107, |
1112/1, 1112/2,
1112/3, 1113/1, 1113/2, 1116 (del), 1117/1, 1117/2, 1119, |
1120, 1121, 1123/1,
1123/2, 1126, 1127/2, 1128, 1129, |
1130, 1131/1, 1131/2,
1132/2, 1132/3, 1132/4, 1132/5, 1132/6, 1132/7, 1133, 1134, 1135/1,
1135/3, 1137, 1138, 1139/1, 1139/3, |
1140/1, 1140/2, 1141,
1142, 1143/1, 1143/2, 1144, 1145/1, 1145/2, 1145/3, 1147/1, 1147/2,
1147/3, 1148/1, 1148/2, 1148/3, 1149/1, 1149/2, |
1150/1, 1150/2,
1151/1, 1151/3, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156/1, 1156/2, 1157, 1158/1,
1158/2, 1158/3, 1158/4, 1158/5, 1158/6, 1158/7, 1158/8, 1158/9, 1158/10,
1158/11, 1158/12, 1158/13, 1158/14, 1159/1, 1159/3, 1159/4, |
1160/1, 1160/2,
1160/3, 1160/4, 1160/5, 1161/1, 1161/2, 1161/3, 1163/1, 1163/2, 1164/1,
1164/2, 1164/3, 1164/4, 1164/5, 1165, 1167/1 (del), 1167/2, 1167/3
(del), 1167/4 (del), 1168/6, 1168/7, 1168/8, 1170/1 (del), 1170/2, 1171,
1175, 1178, 1217. |
k.o. Bezina (šifra
1106): |
529, 530/2, 581/2,
581/7, 581/8, 581/9, 581/10, 582/2, 582/3, 582/4, 1187/1. |
Kolikor bodo po
sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno
uporabljajo nove parcelne številke. |
III. USKLAJENOST PUP
S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE |
6. člen |
Ureditveno območje
PUP Vešenik je v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 –
dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske
Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske
Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 72/00), v zasnovi Območja
za poselitev opredeljeno v ureditveno območje naselja Slovenske Konjice.
V Urbanistični zasnovi naselja Slovenske Konjice je ureditveno območje
PUP Vešenik opredeljeno kot območje za stanovanjsko gradnjo (S) ter
območje drugih površin (D), kjer načeloma ni dovoljena gradnja objektov.
V zasnovi načinov urejanja je za to ureditveno območje predvidena
izdelava prostorskih ureditvenih pogojev. Nove predvidene ureditve, kot
so določene v projektu iz 1. člena tega odloka, so usklajene z
usmeritvami iz prej navedenega odloka. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA POSEGE V PROSTOR |
Členitev ureditvenega
območja |
7. člen |
Ureditveno območje
PUP Vešenik je členjeno na naslednja območja urejanja: |
OZS – območja
obstoječih zazidanih struktur |
PZP – območja
predvidena za pozidavo |
CVKS – območja cest z
varovalnim koridorjem – stanje |
CVKZ – območja cest z
varovalnim koridorjem – zasnova |
ZNP – Območja zelenih
nezazidljivih površin. |
Meja med posameznimi
območji urejanja je razvidna na grafičnih prilogah št. 5 v projektu iz
1. člena tega odloka. |
Namembnost –
dovoljeni posegi v območjih urejanja |
8. člen |
Znotraj vseh območij
urejanja, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka, je dovoljena gradnja
objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so potrebni za
normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (ceste vključno s
hodniki za pešce in javno razsvetljavo, kanalizacija, vodovod),
infrastrukture zvez (telefonsko omrežje) in energetske infrastrukture
(omrežje in objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje)
ter izvedba posegov za preprečevanje in sanacijo plazov. |
9. člen |
V območjih urejanja
OZS, ki je opredeljeno v 7. členu tega odloka kot območje obstoječih
zazidanih struktur, so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
|
1. Posegi na
obstoječih objektih |
Obstoječe objekte in
naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati,
nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo
za novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega
odloka. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije.
|
Dozidava obstoječega
objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
a) takrat, ko je
ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z
ustreznim dovoljenjem; |
b) takrat, ko je
ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja
dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
|
c) velikost
dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano
in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in
dozidanega dela objekta ne presega 60% površine parcele, istočasno pa
mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo
enako namembnost; |
d) objekt je mogoče
dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimezije vseh dozidanih delov
skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c tega
člena. |
Nadzidava obstoječega
objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt
zgrajen z ustreznim dovoljenjem, da še ni bil nadzidan, ali je bil
nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan
del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki
imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.
|
2. Sprememba
namembnosti obstoječih objektov |
Dovoljena je
spremembe namembnosti obstoječih nestanovanjskih objektov v stanovanjske
namene, v namene mirne storitvene in poslovne dejavnosti ter za
turistične dejavnosti (turistične sobe, apartmaji, in spremljajoči
prostori). |
Dovoljena je
sprememba namembnosti v delih obstoječih stanovanjskih objektov za mirne
storitvene in poslovne dejavnosti brez motilnih vplivov na bivalne
pogoje, z minimalnimi potrebnimi zunanjimi ureditvami, ter za turistične
dejavnosti (turistične sobe, apartmaji, in spremljajoči prostori). Pri
taki spremembi namembnosti mora ostati več kot polovica bruto površine
objekta namenjena stanovanjski funkciji. |
3. Nadomestna gradnja
objektov |
Z nadomestno gradnjo
se nadomešča obstoječ dotrajan objekt. Za odločitev o nadomestni gradnji
ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja
nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na
terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega
objekta se sme spremeniti le pod pogoji, ki veljajo za spremembe
namembnosti obstoječih objektov. |
Gradnja nadomestnih
objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno
nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena
možnost gradnje nadomestnega objekta. |
Gradnja nadomestnih
objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega
objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji. |
Začasna ohranitev
obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma
dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima
drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše.
Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj
dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po
izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
|
Nadomestni objekt
mora biti lociran znotraj mej območja OZS oziroma morajo biti
zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.
|
4. Novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov. |
5. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih
objektov in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih
objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske
Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah
se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta. |
10. člen |
V območjih urejanja
PZP, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot območja predvidena za
pozidavo, je dovoljena novogradnja individualnih stanovanjskih objektov
pod naslednjimi pogoji: |
a) V primeru, da nov
individualni stanovanjski objekt ne bo lociran na osnovi predloga za
parcelacijo zemljišča, ki je opredeljen na grafični prilogi št. 5 v
projektu iz 1. člena tega odloka, je potrebno pred izdelavo lokacijske
dokumentacije pridobiti strokovne podlage iz 4. člena tega odloka.
|
b) Poleg stanovanjske
funkcije je v delu novega objekta dovoljena tudi ureditev prostorov za
mirne storitvene in poslovne dejavnosti brez motilnih vplivov na bivalne
pogoje z minimalnimi potrebnimi zunanjimi ureditvami ter za dejavnosti
za turistične dejavnosti (turistične sobe, apartmaji in spremljajoči
prostori). Pri taki dodatni namembnosti v novem stanovanjskem objektu
mora ostati več kot polovica bruto površine objekta namenjena
stanovanjski funkciji. |
V območjih urejanja
PZP je dovoljena tudi gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo
funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih objektov ter ostalih
pomožnih objektov in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi
pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine
Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri
novogradnjah se garaže praviloma uredijo v sklopu objekta. |
11. člen |
Območja urejanja z
oznako CVKS, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot rezervat
obstoječe ceste, se varujejo kot rezerviran prostor za rekonstrukcijo
obstoječih cest. V rezervatu, ki je širok 10m, je vključena širina
obstoječe ceste, prostor za predvideno rekonstrukcijo ceste na širino
5,5m ter potrebne ureditve bankin, nasipov in usekov. Na predelih
obstoječih cest, kjer se ceste približajo obstoječim objektov, se
rezervat razširi z obojestransko toleranco ±5m. Pri izdelavi idejnih
projektov za rekonstrukcije obstoječih cest je na teh predelih, v okviru
toleranc, potrebno prilagajati traso rekonstruirane ceste obstoječim
objektom, kolikor so ti zgrajeni z ustreznimi dovoljenji. Območje z
oznako OVCK je opredeljeno tudi kot koridor za bodočo izvedbo primarnih
komunalnih vodov. V območjih z oznako CVKS ni dovoljena parcelacija za
novo predvideno gradnjo vse do izdelave idejnih projektov za
rekonstrukcijo obstoječih cest. |
12. člen |
Območja urejanja z
oznako CVKZ, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot rezervat
predvidenih cest, se varujejo kot rezervati za izvedbo predvidenih
internih dovoznih cest. V rezervatu, ki je širok 6m je vključena širina
predvidene ceste min. 4m ter prostor za potrebne ureditve bankin,
nasipov in usekov. Območje z oznako OVCZ je opredeljeno tudi kot koridor
za bodočo izvedbo primarnih komunalnih vodov. V teh območjih ni
dovoljena parcelacija za novo predvideno gradnjo. |
13. člen |
Območja urejanja z
oznako ZNP, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot zelene
nezazidljive površine, se varujejo kot zelene površine znotraj
ureditvenega območja PUP Vešenik. Dovoljena je kmetijska, neintenzivna
raba zemljišča (ljubiteljsko vinogradništvo, vrtičkarstvo, sadjarstvo,
travniška raba). |
Območja ZNP so
nezazidljiva, dovoljeni so le posegi, ki so opredeljeni v 8. členu tega
odloka. |
V. MERILA IN POGOJI
GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
a) Lega objektov |
14. člen |
Odmiki novih
objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih
objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida
objekta s pogojem, da napušč strehe ne presega 80cm. Novi objekti in
naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena
sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so
upoštevani varstveni pogoji. |
Novogradnja mora biti
oddaljena najmanj 4m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
meje, vendar ne manj kot 2m. |
Odmik novega objekta
ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8m. Manjši odmiki so
dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni
pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
|
Odmiki od javnih cest
morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz zakona
o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti
manjši od 4m. |
Odmiki od tras
komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in tehničnimi
normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za
odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in
naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav. |
Izraba zemljišča naj
bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici. Zazidanost parcele, ne glede
na vrsto posega, ne sme presegati 60% zemljišča. |
b) Pogoji za
oblikovanje objektov |
15. člen |
Za oblikovanje
samostojnih stanovanjskih in drugih objektov objektov je dovoljeno:
|
– oblikovanje
razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta; |
– oblikovanje
razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu; |
– oblikovanje
razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z
višinskimi poudarki; |
– oblikovanje
neformalnih fasad, |
– uporaba sodobnih
materialov v konstrukciji in obdelavi fasad, |
– neobvezna barva na
fasadah in kritine. |
Izhodišča za
oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko
uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar
tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno
celoto. |
Za oblikovanje
pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o
določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na
okolico, kot to velja za novogradnje. |
16. člen |
Sestavni del
projektne dokumentacije za objekte je mnenje Odbora za komunalno
infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k
projektni dokumentaciji. |
c) Urejanje okolice |
17. člen |
Ograje okoli
funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška
zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma
lesena ali živa meja do višine največ 1,60m, na križiščih ter na
nepreglednih delih ob cesti oziroma tam, kjer je zahtevana preglednost,
pa ne sme presegati 0,6m. |
Ograje na zemljiščih
ob obstoječih cestah ne smejo segati v koridor obstoječih cest CVKS, kot
je določen v 7. oziroma v 12. členu tega odloka, razen v primeru, da so
izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega odloka. Ograje na zemljiščih ob
predvidenih cestah ne smejo segati v koridor predvidenih cest CVKZ, kot
je določen v 7. oziroma v 13. členu tega odloka. |
Ograja mora biti
oddaljena 0,8m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika
vsaj 2,0m od roba cestnega telesa. |
Višinske razlike
terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru
postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica
se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. |
VI. MERILA ZA
DOLOČANJE PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
18. člen |
Za območja urejanja
PZP je na graf. prilogi št 5 v projektu iz 1. člena tega odloka
opredeljen predlog za bodočo parcelacijo. V primeru, da bo lastnik
zemljišča izvedel drugačno parcelacijo zemljišča, je potrebno za vse
parcele zagotoviti nemoten dostop do obstoječih in predvidenih cestnih
povezav oziroma do območij CVKS in CVKZ, kar je potrebno prikazati v
strokovnih podlagah, ki so opredeljene v 4. členu tega odloka. |
19. člen |
Funkcionalna
zemljišča za posamezne objekte in zunanje ureditve se določajo na osnovi
naslednjih kriterijev: |
a) V funkcionalno
zemljišče objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2m
širokim pasom okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje
objekta, ter površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s
katerimi se spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni
prostori, manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe
ipd.). |
b) Kolikor velikost
parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni
omogočeno oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni
dovoljena. |
c) Za pomožne objekte
se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti
objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in
funkcijo. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
Splošni pogoji |
20. člen |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno
in energetsko omrežje in naprave. Komunalne ureditve morajo biti
izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda,
tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom,
oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.). |
Ceste |
21. člen |
Pri načrtovanju in
izvedbi novih cest in rekonstrukcij obstoječih cest v koridorjih CVKS in
CVKZ, kot so opredeljeni v 7., 11. in 12. členu tega odloka, ter pri
načrtovanju in izvedbi priključkov na te ceste, je potrebno upoštevati
veljavne občinske odloke, ki urejajo to področje v Občini Slovenske
Konjice. |
Na križiščih in
nepreglednih odsekih prometnih poti je dovoljena izvedba ograj ali živih
mej le do višine 0,6m. Objekti ob prometnicah morajo biti oddaljeni od
cestnega telesa najmanj 2,0m oziroma skladno z ostalimi določili tega
odloka. |
Cestni priključki
morajo biti projektirani in izvedeni v niveleti ceste, pravokotni na os
občinske ceste, oziroma morajo biti določeni na osnovi izračuna
preglednostnega trikotnika, ter z ustreznimi priključnimi radiji.
|
Za gradnjo v
varovalnem pasu občinske ceste, za katero je potrebno gradbeno
dovoljenje ali odločba o priglasitvi del, je potrebno izdelati ustrezno
projektno dokumentacijo ter na tej osnovi pridoboti cestno soglaje
upravljalca občinske ceste. |
Obstoječi objekti. ki
so zgrajeni brez ustreznih dovoljenj v varovalnem pasu občinskih cest,
in za katere se ugotovi, da zmanjšujejo prometno varnost, se morajo
prilagoditi pogojem iz tega odloka. |
Kanalizacija in
vodovod |
22. člen |
Na območjih, kjer še
ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi
ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s
čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju
gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja
(Uradni list RS, št. 35/96). |
Pogoji za
kanalizacijsko omrežje so naslednji: |
a) Mesto priključka
sanitarne kanalizacije in priključitev na predvideni zbirni kanal Bezina
– CČN Slovenske Konjice (za predvideni objekt I. faze zbirnega kanala
Bezina) določi in izvede uradni predstavnik upravljalca javne
kanalizacije, izvede pa se na stroške investitorja. Upravljalec javne
kanalizacije prav tako določi mesto začasnega izpusta sanitarne
kanalizacije v odprti odvodnik v I. fazi, to je do izgradnje zbirnega
kanala Bezina – CČN Slovenskih Konjic. |
b) Padavinske in
odpadne vode s povoznih površin se zberejo preko cestnih rešetk in
peskolovov v zbirnem jašku in se vodijo v odprte odvodnike oziroma
obcestne jarke preko lovilca olj in bencina po veljavnem občinskem
odloku o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št.
35/96). |
c) Eventualno dodatno
obremenjene odpadne vode iz posameznih objektov morajo biti speljane
preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in vnetljivih tekočin v
javno kanalizacijo. Za lovilce olj in maščob je potrebno voditi
poslovnik o obratovanju in vzdrževanju in mora biti na vpogled
vzdrževalcu javne kanalizacije. |
d) V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo MDK-ju (strokovno
navodilo o snoveh, ki so nevarne in škodljive – Uradni list RS, št.
35/96). |
e) Pred pridobitvijo
uporabnega dovoljenja mora investitor pridobiti izjavo upravljalca
kanalizacije o tehnično pravilni izvedbi, ter o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev predloženega soglasja za odvodnjavanje in izvedbo priključka na
javno kanalizacijo. |
f) Eventualni
potrebni objekti predčiščenja za posamezne investitorje predvidenih
stanovanjskih gradenj se izvedejo po predloženi tehnični dokumentaciji,
ki mora biti usklajena s pogoji predloženega soglasja, potrjena s strani
upravljalca javne kanalizacije in locirani izključno na zemljišču, ki je
v lasti takšnega onesnaževalca odpadnih voda. |
g) Odnos med
upravljalcem javne kanalizacije in investitorjem je reguliran v skladu z
veljavnim občinskim odlokom o odvajanju odpadne in padavinske vode na
območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
|
Vse samostojne garaže
in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj. Vsi objekti
morajo imeti zagotovljen odvod meteornih vod. |
23. člen |
Vsa nova in
dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljalca. |
Pogoji za vodovod so
naslednji: |
a) Stanovanjska enota
oziroma eventualni poslovni del objekta morata imeti obvezno ločene
vodomere, za katere določi lokacijo in izvede priključek upravljalec
objekta. Poraba vode se odčitava preko posameznega vodomera za
stanovanjske enote in poslovno dejavnost, vsi vodomeri pa so obvezno
izvedeni izven teh enot, na dostopne mestu za upravljalca vodovoda.
|
b) Glavni vodomer se
vgradi v tipski oziroma ustrezno dimenzioniran vodomerni jašek, katerega
predlaga upravljalec glede na priključno moč – presek vodovodnega
priključka. Jašek naj bo lociran na primernem mestu v neposredni bližini
priključka voda, ter ustrezno zaščiten proti zmrzovanju. |
c) Upravljalec
vodovoda si pridržuje pravico do priključevanja ostalih uporabnikov
preko tega priključka in preureditev, če je to potrebno. |
d) Odnos med
dobaviteljem in potrošnikom je reguliran z odlokom o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
|
e) Upravljalec se
zavezuje vzdrževati vodovodni priključek za razdalje do 30m od mesta
priključitve na javni vodovod. Stroški na ostalem delu vodovoda v
primeru poškodb bremenijo investitorja. |
f) Upravljalec bo
lahko zagotavljal normalno vodooskrbo na obravanem območju ZN Vešenik
izključno po zahtevanih izgradnjah objektov in naprav s tlaki do 4 barov
ob normalnih razmerah na javnem vodovodnem omrežju. Eventuelne dodatne
zahteve pristojnih inšpekcij za izvedbo nadzemnih hidrantov bodo v
celoti bremenile bodoče uporabnike. |
g) Pred pridobitvijo
uporabnega dovoljenja mora investitor pridobiti izjavo upravljalca
vodovoda o tehnično pravilni izvedbi in izpolnjevanju pogojev soglasja
glede izgrajenih objektov, vodovodov ter primarnega priključka na javni
vodovod. |
24. člen |
Drugi pogoji za
kanalizacijo in vodovod so naslednji: |
a) Pred pričetkom
gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov JKP Slovenske
Konice naročiti zakoličbo obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega
omrežja ter nadzor med gradnjo. |
b) Med gradnjo je
potrebno upoštevati zahtevane minimalne odmike gradbenih linij objektov
od osi vodovoda, ki znaša 4m. |
c) Med gradnjo in po
izgradnji mora biti omogočeno nemoteno vzdrževanje obstoječih komunalnih
vodov in objektov z urejenimi dostopi za potrebe vzdrževanje obstoječih
komunalnih vodov in objektov z urejenimi dostopi za potrebe vzdrževanja,
npr. tovorna cisterna za črpanje fekalij. |
d) Obveznost do
tretjih oseb v zvezi z izkoriščanjem zemljišča, na katerem se izvede
vodovodni ali kanalizacijski priljuček nosi naročnik sam. |
e) Investitor je
dolžan plačati vse prispevke za priključitev na javni vodovod in
kanalizacijo upravljalcu vodov pred izvedbo priključkov. |
f) V primeru, ko
vodovodni ali kanalizacijski priključek poteka ali križa druge komunalne
naprave, je naročnik dolžan pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja
lastnikov teh naprav na svoje stroške. |
Elektrika |
25. člen |
Priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruktuiranih objektov na električno
omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upraljalca. |
Pogoji za električno
omrežje so naslednji: |
a) Pri načrtovanju in
gradnji objektov na ureditvenem območju za katerega bodo izdelani
prostorsko izvedbeni akti in lokacijske dokumentacije je potrebno
upoštevati vse pravilnike, normative in tipizacijo, ki urejajo to
področje. |
b) Srednje in
nizkonapetostni vodi bodo večinoma grajeni v nadzemni izvedbi, v
podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih,
urbanih območjih. |
c) Potrebna izgradnja
nove transformatorske postaje (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja
(20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju bo določena na osnovi števila,
lokacije in tipa novogradenj ter od napetostnih razmer pri odjemalcih,
priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
|
d) Nova
transformatorska postaja z pripadajočim priključnim 20 kV vodom mora bit
zgrajena kot samostojni objekt. Pri tem je potrebno pri lociranju novih
objektov v bližini nove transformatorske postaje in priključnega 20kV
voda izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (uredba
o elektromagnetnem sevanju v naravnem okolju, Uradni list RS, št. 70/96
in uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju, Uradni list RS, št.
45/95). |
e) Za ureditveno
območje PUP Vešenik v Slovenskih Konjicah je potrebno izdelati idejni
projekt za izgradnjo elektroenergetskih vodov in prestavitev obstoječih
elektroenergetskih vodov. V idejnem projektu mora biti določena lokacija
nove transformatorske postaje, trasa priključnega 20kV voda in 0,4kV
razvoda ter lokacije morebitnih prestavljenih elektroenergetskih vodov.
|
f) Kot koordinator za
izdelavo idejnega projekta in kasneje izgradnjo nove elektroenergetske
infrastrukture, ter za morebitne potrebne preureditve elektroenergetskih
vodov in naprav, lahko nastopa Občina Slovenske Konjice ali od nje
pooblaščena pravna ali fizična oseba. |
g) Za vsako poznejšo
detajlnejšo izdelavo prostorske dokumentacije si mora projektant pri
upravljalcu elektroenergetskih naprav pridobiti natančne podatke o
poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih
elektroenergetskih objektov. |
h) V skladu s
splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list
SRS, št. 27/85) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev
ali povečanje priključne moči pridobiti elektroenergetska soglasja in
izpolniti z njim predpisane pogoje. |
Telefon |
26. člen |
Za pozamezna območja
pozidave OZS in PZS ko so določena v 7. 9. in 10. členu tega odloka, je
potrebno izdelati idejno zasnovo telefonskega omrežja. |
Pri določanju lege
objektov od TK infrastrukture je potrebno upoštevati odmike oziroma
zaščitne ukrepe, ki jih predpiše Telekom Slovenije v soglasju k lokaciji
ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte. |
Izgradnja in
vzdrževanje telefonskega omrežja se izvaja z upoštevanjem ostalih
določil tega odloka. |
Ogrevanje |
27. člen |
Ogrevanje objektov je
potrebno urediti z individualnimi kurišči v objektih, pri tem pa ni
dovoljena uporaba trdih goriv oziroma je potrebno zagotoviti, da ne bodo
prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
Ravnanje z odpadki |
28. člen |
Pri ravnanju z
komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila odlokov,
ki urejajo to področje v občini Slovenske Konjice. |
Vsak posamezni
investitor poslovno–stanovanjskega objekta je dolžan na svojem zemljišču
urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje odpadkov, ter
nabaviti ustrezne tipske posode. Ureditev ekološkega otoka mora
zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno
tehničnim predpisom, vključno z vizuelno ter mehansko zaščito proti
vetru. |
Ekološki otok mora
imeti stalno zagotovljen dostop specializiranemu tovornemu smetarskemu
vozilu. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
29. člen |
Znotraj ureditvenega
območja PUP Vešenik ni evidentiranih objektov in območij naravnih
vrednot in kulturne dediščine. |
V primeru odkritja
naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno
službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo
ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse
dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto. |
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
30. člen |
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva
naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
|
V skladu z veljavnim
zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 38/81) je potrebno pridobiti
vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako
spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: |
– z rabo in
izkoriščanjem vode, |
– z izpuščanjem
onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
– z gradnjo in
rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
|
– z drugimi posegi v
naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja
količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
Obstoječe hišne
vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. |
31. člen |
Za varstvo zraka pred
onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno
zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
32. člen |
Območja urejanja po
teh PUP, kot so opredeljena v določilih od 5. do 8. člena tega odloka,
se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred
hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko
območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi
prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano
območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske
dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa
in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA
(od 6. do 22. ure). |
Pri načrtovanju
objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala
zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija
fasadnih elementov ipd.) za zmanjšanje teh vplivov. |
Ob začetku
obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil
nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri
najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano
oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je
potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi
(aktivna, pasivna zaščita). |
X. POGOJI PRI
UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
33. člen |
Interesi in potrebe
po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah
je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
|
Za varstvo pred
požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
potrebno: |
– zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave, |
– zagotoviti takšno
izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za
interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil
do 10t), |
– zagotoviti zadostne
količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže,
|
– ob objektih in
napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav, |
– upoštevati je
potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote. |
34. člen |
Pri izdelavi
projektne dokumentacije za posamezne posege v prostor ter pri njihovi
izvedbi je potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geološko
geomehanskega poročila, ki ga mora pridobi investitor za vsak poseg
posebej. |
Splošni pogoji
gradnje so opredeljeni v Geološko – geomehanskem poročilu sestavi in
nosilnosti tal teh pogojih gradnje (GEOSVET Geološko svetovanje in
raziskave, Samo Marinc s.p.; arh. št. 41-6/99 z datumom april-maj 1999),
ki je sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka. |
XI. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE ODLOKA |
35. člen |
Za komunalno opremo
zemljišč so odgovorni investitorji posamičnih posegov v prostor. Občina
Slovenske Konjice lahko nastopa kot koordinator aktivnosti v zvezi z
načrtovanjem in izvedbo potrebne komunalne in energetske infrastrukture
ter infrastrukture zvez, na osnovi dogovora z zainteresiranimi
investitorji. |
Občina Slovenske
Konjice bo potrebno infrastrukturo izgrajevala fazno v skladu s prilivom
sredstev. |
Prodajalci parcel
morajo ob vsaki prodaji gradbene parcele zemljišče, ki je namenjeno za
cesto oziroma za dostop do parcele, brezplačno prenesti v last Občine
Slovenske Konjice oziroma v javno dobro. |
Investitorji
novogradenj so pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni poravnati Občini
Slovenske Konjice vrednost predvidenih investicijskih vlaganj v primarno
infrastrukturo. Plačilo sorazmernega dela stroškov predvidenih
infrastrukturnih vlaganj je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
To plačilo nadomesti plačilo komunalnega prispevka. Sestavni del tega
odloka je potrjen program opremljanja stavbnih zemljišč potrebnih
investicijskih vlaganj (št. 01200/0010/98 9207, marec 2002) na
ureditvenem območju PUP Vešenik. |
Stroške
investicijskih vlaganj plačajo novograditelji, medtem ko se komunalni
prispevek za posege na obstoječih objektih, ki so bili zgrajeni na
osnovi ustreznih dovoljenj, plača po veljavnem odloku. |
Investitorji posegov
v prostor morajo upoštevati: |
– določbe
lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o
priglasivi del, ki temeljijo na pogojih tega odloka; |
– ne sme spreminjati
namembnosti površin in objektov, razen za namene kot jih določa ta
odlok. |
36. člen |
Načeloma velja, da je
pred začetkom gradnje novih objektov, obvezna izvedba osnovne komunalne
infrastrukturne mreže (dostopna cesta, odvodnjavanje fekalij,
odvodnjavanje meteornih vod, oskrba z elektriko) do take mere, da je
omogočeno normalno funkcioniranje območja oziroma objektov. Občina
Slovenske Konjice bo potrebno infrastrukturo izgrajevala fazno v smeri
od juga proti severu ureditvenega območja. V primeru, da se ugotovi, da
je komunalna opremljenost zemljišča nezadostna, ni dovoljena nova
gradnja. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
37. člen |
Z dnem ko začne
veljati ta odlok, prenehata veljati za območje urejanja s temi PUP, kot
so določeno v 5. členu tega odloka, naslednja odloka: |
a) odlok o
Prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice,
Zreče, Loče, Vitanje, znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja
(Uradni list SRS, št. 22/89) |
b) odlok o
Prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice,
Zreče, Loče, Vitanje, znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – za
območje urejanja z evid. št. 8 Vešenik (Uradni list RS, št. 56/98). |
38. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji oziroma projekt iz 1. člena tega odloka so na vpogled na upravi
Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
39. člen |
Nadzor nad izvajanjem
odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. |
40. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
01200-0010/98-9101 |
Slovenske Konjice,
dne 4. aprila 2002. |
|
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Janez Jazbec l. r. |