Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDL-SLS-1 in 30/18), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13,
32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 18. člena Statuta Občine Turnišče
(Uradni list RS, št. 6/17) je Občinski svet Občine Turnišče na 8. redni
seji dne 19. 12. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine
Turnišče |
|
1. člen |
|
Z
namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke,
urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi
njihov nadaljnji obstoj, Občina Turnišče z odlokom razglaša kulturne
spomenike lokalnega pomena na območju Občine Turnišče. |
|
2. člen |
|
Odlok je pripravljen na osnovi strokovnih podlag za razglasitev
kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Turnišče, ki jih je
pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota
Maribor. Vsak opis spomenika vključuje: |
– evidenčno številko (EŠD), |
– ime enote, |
– lokacijo, |
– utemeljitev razglasitve, |
– opis varstvenega režima spomenika, |
– grafični prikaz. |
|
3. člen |
|
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali
drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma
ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in
njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih
za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je
zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v
javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih
posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status
spomenika lokalnega pomena. |
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke,
stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih o
predvsem: |
– arheološka najdišča: so originalni kraji deponiranja arheoloških
ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz
preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi
postopki; |
– stavbe: so eno ali več prostorni grajeni objekti s streho. So odraz in
primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega,
tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne,
poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb ter
sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; |
– parki in vrtovi: so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med
grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to
zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki,
zeliščni vrtovi in druge vrtno arhitekturne ureditve (ureditve javnih
prostorov); |
– stavbe s parki in vrtovi: so enovite celote oblikovanega odprtega
prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali vrtovi
(dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in
sakralne stavbe s parki in vrtovi; |
– spominski objekti in kraji: so grajeni ali oblikovani objekti in
prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost,
dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte
in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte,
kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; |
– drugi objekti in naprave: so grajeni objekti ali večji predmeti iz več
sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje
ali odpravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj
gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo
delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene
objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme,
signalne in merilne naprave in objekte ter zidove in jarke; |
– naselja in njihovi deli: so prostori trajne človeške poselitve,
združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo
podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg,
četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s
pripadajočimi zemljišči; |
– kulturna krajina: je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi
ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo
pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne
značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske
krajine; |
– ostalo: je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je
ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. |
Meje
območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so v
strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena
za Občino Turnišče vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih
1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu
v merilu 1:5000. |
|
4. člen |
|
Za
kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote
dediščine: |
1. Arheološka najdišča |
EŠD |
1108 |
Ime enote: |
Gomilica – Eneolitska naselbina Peščare |
Lokacija: |
parc. št.: 1055, 1056, 1057, 1058, 1059,
1060/1, 1060/2, 1061, 1062, 1063, 1064, 1065, 1066, 1067, 1068,
1069, 1070, 1071, 1073, 1074, 1075, 10761077, 1078, 1079, 1080,
1081, 1082, 1083, 1084, 1085, 1086, 1087, 1088, 1089, 1090,
1091, 1092, 1093, 1094/1, 1094/2, 1095/1, 1095/2, 1096,
10971098, 1099, 1100, 1101, 1102, 1103, 1104, 1105, 1452, 1453,
1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463,
1464, 1465, 1466, 1467, 1468, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473,
1474, 1475, 1476, 1477, 1478, 1479, 1480, 1481, 1482, 1483,
1485, 1486, 1487, 1488/1, 1488/2, 1488/3, 1489/1, 1489/2,
1486/3, 1490/1, 1490/2, 1491, 1492, 1493, 1494, 1495, 1496,
1497, 1498, 1499, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504, 1505, 1506,
1507, 1508, 1509, 1510, 1546, 1548, 1549, 1550, 1551, 1553,
1554, 1558, 1561, 1562, 1565/1, 1565/2, 1566, 1569, 1570, 1573,
1574, 1575, 1577, 1578, 1581; vse k.o. Gomilica |
Utemeljitev razglasitve: |
Na rahlo vzvišenem zemljišču, zahodno od
ceste Nedelica-Brezovica, velikem ok. 100 x 100 metrov, so njive
z ledinskim imenom Peščare. Prostor obdajajo sledovi strug
nekdanjih potokov. Na njivah so leta 1987 arheologi muzeja v
Murski Soboti z arheološkim testnim izkopom odkrili obstoj
naselbine iz bakrene dobe. Arheološke ostaline se nahajajo tik
pod površino in segajo od 45 do 70 globoko. Prostor
bakrenodobnega naselbinskega kompleksa pa zajema tudi sosednje
njive z ledinskim imenom Sela, kjer so bili ob terenskem
pregledu najdeni številni odlomki bakrenodobne lončenine.
Območje bakrenodobne naselbine predstavlja originalen vir
arheoloških znanstvenih podatkov, pomembnih za razumevanje
prazgodovinske poselitve nižinskega dela Prekmurja, kar
predstavlja pomembno sredstvo za krepitev lokalne kulturne
identitete. |
Opis varstvenega režima: |
Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v
zemljiščih kot sestavnega dela kulturne identitete kraja in kot
sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti,
– v zemljišča se posega le izjemoma in
sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge
javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je
potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje z znanstveno
obdelavo najdiščnega arhiva,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te
potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno
vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD |
9652 |
Ime enote: |
Nedelica – Rimska cesta |
Lokacija: |
parc. št.: 1867, 1869, 1870, 1871, 1872,
1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878; vse k.o. Nedelica |
Utemeljitev razglasitve: |
V gozdičku jugozahodno od Nedelice je v
dolžini 75 metrov ohranjen nasip rimske ceste z obcestnima
jarkoma, nadreginalno pomembne ceste Poetovio–Savaria. V
nadaljevanju ceste proti severovzhodu je na njivskih površinah
nasip razoran, smer ceste pa je vidna v obliki 10 metrov
širokega pasu raznesenega gramoza, ostanka cestišča. Rimska
cesta, predvsem ohranjen cestni nasip z jarki v gozdu,
predstavlja markantni element historične krajine in je pomemben
vir arheoloških znanstvenih podatkov, kar predstavlja pomembno
sredstvo za krepitev lokalne kulturne identitete. |
Opis varstvenega režima: |
Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v
zemljiščih kot sestavnega dela kulturne identitete kraja in kot
sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti,
– z gozdom se gospodari na tradicionalen
način. Panjev na prostoru rimske ceste in obcestnih jarkov ni
dovoljeno ruvati,
– s kmetijskimi površinami se gospodari na
tradicionalen način,
– v zemljišča se posega le izjemoma in
sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge
javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je
potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno
obdelavo najdiščnega arhiva,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te
potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno
vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
2. Stavbe |
EŠD |
26809 |
Ime enote: |
Nedelica – Domačija Nedelica 24 |
Lokacija: |
parc. št.: 1270, k.o. Nedelica |
Utemeljitev razglasitve: |
Zidana prekmurska domačija, krita z opečno
dvokapno streho, se nahaja jugovzhodno od jedra vasi, ob potoku
Kopanje. Tvori značilno tlorisno obliko »v ključ«, pri čemer
bivalnemu traktu, lociranim vzdolž vaško cesto, sledi pod pravim
kotom prizidan gospodarski del. Ločeno stoji koruznjak. Dvorišče
proti cesti zapira originalna, delno kovana ograja. Domačija ima
v ometu oblikovano letnico gradnje 1927, in sicer v čelu
stanovanjskega dela ter na glavni cestni fasadi.
Ločeni vhodi v posamezne funkcionalne enote
domačije so z dvoriščne strani. Vhod v bivalni del je pod
širokim strešnim napuščem, čez celostranski, odprt hodnik,
poudarjen z zidanimi stebri in balustrado. Tradicionalni bivalni
tloris predstavlja osrednja podolžna veža, iz katere je desno velka
iža, naravnost kuhinja in mala iža, levo sta klet in granar (kašča).
Tudi gospodarski krak poudarjata dva
izstopajoča zidana stebra, ki podpirata dvokapno streho in
nakazujeta vhod v gümlo (senik). Desno od gümla je
hlev, levo pa svinjak, ki skupaj s suhim lesenim straniščem
zaključuje gospodarski del.
Domačija predstavlja izvirno, ambiciozno
zasnovano celoto, kot so jo zgradili prvi lastniki po povratku
iz Amerike. Še zlasti jo odlikujejo originalna notranjščina,
večina primarnega stavbnega pohištva (razen oken na cestnih
fasadah), prvotna notranja |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških,
krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti,
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli, originalne
barve),
– funkcionalna zasnova notranjščine in
pripadajočega zunanjega prostora,
– originalno stavbno pohištvo in notranja
oprema,
– likovni in dekorativni detajli
notranjščine in zunanjščine,
– komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico,
– pojavnost, vedute in nepozidano okolje,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
EŠD |
1167 |
Ime enote: |
Renkovci – Domačija Šomen |
Lokacija: |
parc. št.: 954, južni del 955, k.o.
Renkovci, Renkovci 91 |
Utemeljitev razglasitve: |
Iz opeke zidana prekmurska domačija se
nahaja ob glavni komunikaciji v središču obcestne vasi.
Stanovanjski in gospodarski prostori tvorijo osnovno tlorisno
zasnovo v L, pri čemer je h gospodarskemu delu na zadnji strani
dodan še manjši prizidek. Stanovanjski del je s čelom orientiran
pravokotno na cesto, celotna domačija pa se nahaja pod skupno
opečno streho, ki jo členita požarni zidec in izstopajoča
strešica vhodne lope bivalnega dela. Zunanjščino stanovanjskega
kraka označuje bogata fasadna profilacija, s stebri poudarjena
vhodna lopa ter gank z rezljano leseno ograjo in leseno
dekoracijo pod napuščem. Tudi nad fasadnimi odprtinami
gospodarskega dela so izdelani opečni dekorativni poudarki.
Tlorisna razporeditev notranjščine je tradicionalna:
stanovanjskemu delu, kjer je v glavnem bivalnem prostoru stara
krušna peč, sledi gospodarski del s plitko kletjo in hlevom. V L
kraku se nahaja »gümlo«, krajni del le tega prekriva ostrešje,
podprto s šestimi, lepo oblikovanimi zidanimi stebri. Prostor je
delno zaprt z lesenim opažem. Izvirno, vendar dotrajano stavbno
pohištvo domačije je bilo v sklopu celovite obnove zunanjščine,
v letih 2011 do 2014, izdelalo na novo, po originalnih vzorih.
Istočasno je bila po obstoječih originalih na novo izdelana tudi
vsa dotrajana, maltasta fasadna dekoracija.
Domačijski kompleks je primer načrtne,
ambiciozno zasnovane kmečke arhitekture z začetka 20. stoletja,
ki je nekoč predstavljala eno najpomembnejših kmetij v vasi. Z
uspešno obnovo se je ohranila enovita stavbna masa, arhitekturni
detajli ter etnološki poudarki, ki razkrivajo način življenja
preteklega časa, hkrati pa značilno dovzetnost takratnega
kmečkega prebivalstva za skladne oblike in likovne detajle
bivalnega okolja. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških,
krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti,
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli, originalne
barve),
– funkcionalna zasnova notranjščine in
pripadajočega zunanjega prostora,
– originalne oblike in materiali stavbnega
pohištva in notranje opreme,
– likovni in dekorativni detajli
notranjščine in zunanjščine,
– komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico,
– pojavnost, vedute in nepozidano okolje,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
|
EŠD |
791 |
Ime enote: |
Turnišče – Cerkev Marijinega vnebovzetja |
Lokacija: |
severni del parc. št.: 1659 k.o. Turnišče |
Utemeljitev razglasitve: |
Stara romansko gotska cerkev Marijinega
vnebovzetja, h kateri so leta 1914 prislonili veliko Marijino
cerkve, se nahaja ob južnem robu naselja Turnišče, v neposredni
bližini pokopališča in župnišča. Sestavljajo jo starejši
romansko gotski prezbiterij in kasnejša gotska ladja z vhodno
lopo nekdanjega zahodnega zvonika ter v baroku povečana
zakristija.
Tloris cerkve je rezultat dveh gradbenih
faz. Prvo, romansko fazo iz druge četrtine 13. stoletja
predstavlja vzhodni del s prezbiterijem, ki je nekoč tvoril
samostojno romansko cerkev. Ta romanska cerkev je imela majhno
pravokotno ladjo z ravnim stropom in polkrožno apsido z obokano
polkupolo. V zadnji četrtini 14. stoletja je bila romanska
cerkvica predelana in križnorebrasto obokana ter spremenjena v
gotski prezbiterij večje gotske ladje, ki je bila prizidana k
nekdanji romanski cerkvici. Veliki gotski cerkvi so prizidali še
zvonik in zakristijo. Zvonika danes ni več, ohranjena je le
zvonica. Gradnjo gotske cerkve z zahodnim zvonikom in zakristijo
ter preoblikovanje romanske cerkve v gotski prezbiterij je
izvedla delavnica Janeza Aquile iz Radgone. V obdobju baroka so
povečali zakristijo, dodane so bile poševno vrezane okenske
odprtine, ladja je bila na novo obokana, na novo je bila
izdelana tudi notranja oprema. V 19. stoletju je cerkev dobila
nov zvonik. Današnji kasetiran strop je določila madžarska
spomeniška služba leta 1943, po odstranitvi baročnega oboka.
Omeniti velja ohranjena kamnita gotska oltarna nastavka v
severnem in južnem kotu ladje. Na severnem so vidni ostanki
gotske poslikave. Omembe vredne so tudi kamnite konzole nekdanje
gosposke empore na vzhodni strani ladje in dve grobnici – v
prezbiteriju in v ladji.
Stara turniška cerkev je pomembna predvsem
zaradi kvalitetnih fresk, ki so ohranjene v več plasteh.
Najstarejše freske iz prve polovice 14. stoletja so v apsidi,
zelo kvalitetne pa so freske z legendo Ladislava I. iz leta
1389, ki se nahajajo v severnem delu ladje in jih stroka
pripisuje delavnici Janeza Aquile.
Po svoji starosti, arhitekturi in freskah
predstavlja stara turniška cerkev izjemen kulturni spomenik tudi
izven meja Slovenije. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih,
umetnostnozgodovinskih krajinskih in ambientalnih, likovnih in
drugih vrednot v njihovi celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne
tlorisne in višinske zasnove (gabaritov), gradiva (gradbenih in
drugih materialov), konstrukcijske zasnove, oblikovanosti
zunanjščine (členitev fasad, oblika in naklon strešin, kritina,
barve fasad, fasadni detajli, originalne oblike in materiali
stavbnega pohištva) lege, pojavnosti in vedute (komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico), funkcionalne zasnove
notranjščine, notranje opreme, poslikav, okrasja, likovnih in
dekorativnih detajlov notranjščine in zunanjščine,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih
posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod, |
|
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri,
ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti,
– za spomenik je prepovedano postavljati
nosilce infrastrukture in reklam, razen v primerih soglasja
zavoda,
– varovanje arheoloških ostalin v objektu
in na zemljiščih kot gradiva za znanstveno proučevanje,
– v zemljišča se posega izključno ob
predhodno opravljenih arheoloških raziskavah. Ob posegih v
objekt je potrebno izvajati arheološko raziskavo – strukturni
pregled in stavbno analizo,
– raziskava iz zgornje točke se zaključi z
obdelavo najdiščnega arhiva na način in v obliki, ki bo uporabna
za nadaljnje projektiranje,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te
potrebno predstaviti javnosti »in situ«, njihovo ureditev pa
primerno vključiti v objekt in njegovo okolje, z namenom
krepitve lokalne kulturne identitete in turistične promocije
kraja,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
Opis vplivnega območja: |
parc. št.: 1651/2, 1654/1, 1654/2, 1656,
1657/2, 1657/3, 1657/4, 1657/5, 1658, 1659 južni del, 1660,
1661, 1662, 1663, 1664/1, 1665/1, 1666/2, 1666/3, 1666/4, 1667,
1668, 1669/1, 1670/1, 1671/1, 1671/2, 1671/3, 1671/4, 1671/5,
1671/6, 1671/7, 1672/1, 1672/3, 1672/4, 1672/5, 1672/6, 1672/7,
1672/8, 1672/10, 1672/11, 1672/12, 1673, 1674, 1676/1, 1676/2,
1677, 1678/1, 1687/2, 1679, 1686/4, 1686/5, 1686/6, 1687/1,
1687/2, 1688/1, 1688/2, 1689, 1690, 1691, 1692, 1693/1, 1713/1,
1713/2, 1714, 1715, 1716, 1717, 1718, 1719, 1720, 1721, 1722,
1723/3, 1723/4, 1723/5, 1723/6, 1723/7, 1724/2, 1725/1, 1725/2,
1726/1, 1726/2, 1727, 1728, 1729/1, 1729/3, 1729/4, 1730/1,
1730/2, 1730/3, 1731/1, 1731/2, 1731/3, 1732/1, 1732/2, 1732/3,
1742/1, 1742/2, 1742/3, 1742/5, 1743/1, 1743/2, 1744, 1745,
1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1751, 1752, 1753/1, 1753/2,
1753/3, 1753/4, 1754, 5171, 5172/1, 5172/2, 5172/3, 5173, 5174,
5175, 5176, 5177, 5178, 5179, 5243, 5244, 5245, 5246, 5247,
5248, 5249, 5250, 5251, 5252, 5253, 5254, 5255, 5256, 5257,
5258, 5259, 5260, 5261, 5262 k.o. Turnišče. |
Opis varstvenega režima
za vplivno območje: |
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena
gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli
neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene
funkcionalne in vizualne elemente spomenika. |
EŠD |
4995 |
Ime enote: |
Turnišče – Cerkev sv. Marije |
Lokacija: |
južni del parc. št.: 1659 k.o. Turnišče |
Utemeljitev razglasitve: |
Velika Marijina cerkev, ki je bila leta
1914 prizidana k stari romansko gotski cerkvi Marijinega
vnebovzetja, se nahaja ob južnem robu naselja Turnišče, v
neposredni bližini pokopališča in župnišča.
Leta 1914 se je namreč ob podpori
beltinškega grofa Avgusta Zichy-ja in po načrtih dunajskega
arhitekta Maxa Ferstela pričela gradnja velike triladijske
bazilike v armiranem betonu, ki predstavlja eno prvih takšnih
konstrukcij v tem delu Evrope.
Nova cerkev je triladijska slopna bazilika
s slopnimi arkadami in odprtim ostrešjem. Njena zasnova se kaže
tudi na zunanjščini z bazilikalno višjo ladjo in polkrožno
zaključenimi apsidami na vzhodu. Notranja oprema je bila
premeščene iz stare cerkve. Trije oltarji in figure svetnic v
prezbiteriju, za katere domnevamo, da so z dveh stranskih
oltarjev iz stare cerkve, so očitno nastali v neki madžarski
delavnici sredi 18. stoletja. Iz stare cerkve je tudi lesena
baročna prižnica.
Cerkev sv. Marije tvori skupaj s staro
cerkvijo izjemno kvaliteten in dragocen ansambel, v katerem se
prepletata staro in novo, za kar gre zahvala predvsem težnjam,
ki so postale močnejše proti koncu 19. stoletja in zaradi
katerih stare cerkve niso porušili. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih,
umetnostno zgodovinskih krajinskih in ambientalnih, likovnih in
drugih vrednot v njihovi celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne
tlorisne in višinske zasnove (gabaritov), gradiva (gradbenih in
drugih materialov), konstrukcijske zasnove, oblikovanosti
zunanjščine (členitev fasad, oblika in naklon strešin, kritina,
barve fasad, fasadni detajli, originalne oblike in materiali
stavbnega pohištva) lege, pojavnosti in vedute (komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico), funkcionalne zasnove
notranjščine, notranje opreme, poslikav, okrasja, likovnih in
dekorativnih detajlov notranjščine in zunanjščine,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih
posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri,
ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti,
– za spomenik je prepovedano postavljati
nosilce infrastrukture in reklam, razen v primerih soglasja
zavoda,
– varovanje arheoloških ostalin v objektu
in na zemljiščih kot gradiva za znanstveno proučevanje,
– v zemljišča se posega izključno ob
predhodno opravljenih arheoloških raziskavah. Ob posegih v
objekt je potrebno izvajati arheološko raziskavo – strukturni
pregled in stavbno analizo,
– raziskava iz zgornje točke se zaključi z
obdelavo najdiščnega arhiva na način in v obliki, ki bo uporabna
za nadaljnje projektiranje,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te
potrebno predstaviti javnosti »in situ«, njihovo ureditev pa
primerno vključiti v objekt in njegovo okolje, z namenom
krepitve lokalne kulturne identitete in turistične promocije
kraja,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
Opis vplivnega območja: |
parc. št.: 1651/2, 1654/1, 1654/2, 1656,
1657/2, 1657/3, 1657/4, 1657/5, 1658, 1659 severni del, 1660,
1661, 1662, 1663, 1664/1, 1665/1, 1666/2, 1666/3, 1666/4, 1667,
1668, 1669/1, 1670/1, 1671/1, 1671/2, 1671/3, 1671/4, 1671/5,
1671/6, 1671/7, 1672/1, 1672/3, 1672/4, 1672/5, 1672/6, 1672/7,
1672/8, 1672/10, 1672/11, 1672/12, 1673, 1674, 1676/1, 1676/2,
1677, 1678/1, 1687/2, 1679, 1686/4, 1686/5, 1686/6, 1687/1,
1687/2, 1688/1, 1688/2, 1689, 1690, 1691, 1692, 1693/1, 1713/1,
1713/2, 1714, 1715, 1716, 1717, 1718, 1719, 1720, 1721, 1722,
1723/3, 1723/4, 1723/5, 1723/6, 1723/7, 1724/2, 1725/1, 1725/2,
1726/1, 1726/2, 1727, 1728, 1729/1, 1729/3, 1729/4, 1730/1,
1730/2, 1730/3, 1731/1, 1731/2, 1731/3, 1732/1, 1732/2, 1732/3,
1742/1, 1742/2, 1742/3, 1742/5, 1743/1, 1743/2, 1744, 1745,
1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1751, 1752, 1753/1, 1753/2,
1753/3, 1753/4, 1754, 5171, 5172/1, 5172/2, 5172/3, 5173, 5174,
5175, 5176, 5177, 5178, 5179, 5243, 5244, 5245, 5246, 5247,
5248, 5249, 5250, 5251, 5252, 5253, 5254, 5255, 5256, 5257,
5258, 5259, 5260, 5261, 5262 k.o. Turnišče. |
Opis varstvenega režima
za vplivno območje: |
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena
gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli
neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene
funkcionalne in vizualne elemente spomenika. |
|
EŠD |
16789 |
Ime enote: |
Turnišče – Domačija Polanšček |
Lokacija: |
parc. št.: 1920, 1921 k.o. Turnišče, Ulica
Štefana Kovača 83 |
Utemeljitev razglasitve: |
Zidana kmečka domačija iz prve četrtine 20.
stoletja je locirana v središču naselja, ob glavni vaški cesti.
Ima značilno tlorisno obliko v L, pri čemer je podolžni
stanovanjski del postavljen vzdolž cesto, pod skupno opečno
streho pa se pravokotno navezuje gospodarski krak, poudarjen z
lesenim »šatorom«, ki ga podpira dvoje oblikovanih zidanih
stebrov. Z dvoriščne strani vodi do glavnega hišnega vhoda
zidano dvostransko stopnišče z daljšim podestom. Dvorišče proti
cesti zapira stara žičnata ograja med oblikovanimi betonskimi
stebrički. Po smrti zadnje lastnice je domačija prešla v last
lokalne skupnosti, ki v kompleksu ureja pogoje za novo
namembnost – dnevno varstvo starejših občanov. |
|
Dominanto na domačiji predstavlja
stanovanjska stavba, z letnico 1929 v čelnem zatrepu. Ima bogato
profilacijo na izpostavljenih cestnih fasadah, ki predstavlja
likovne oblike t.i. kmečke secesije (po dr. Ivanu Sedeju, 1974),
značilne za arhitekturo Turnišča v obdobjih pred prvo svetovno
vojno in med obema vojnama. Osnovni tloris stanovanjskega dela
domačije je v primerjavi z drugimi istočasnimi stavbami manj
značilen: okoli osrednje veže so locirane tri prehodne sobe,
desno od glavnega vhoda je kuhinja. Sprememba namembnosti
domačije je zahtevala funkcionalno spremembo nekdanje kašče v
sanitarni prostor, kot tudi menjavo izvirnega, vendar
dotrajanega okenskega in vratnega pohištva z novim, izdelanim po
vzoru originalov. Gospodarski trakt so ob modernizaciji
kmetijstva lastniki deloma posodobili že v preteklosti, ohranili
pa so osnovno tlorisno zasnovo in pomembne arhitekturne detajle,
ki dopolnjujejo zunanjo podobo domačije. Na osnovi sondažnih
raziskav in analogije bo ob prenovi rekonstruirano primarno
stavbno pohištvo gospodarskega dela.
Domačija je pomembna za prikaz načina
življenja in spreminjanja kmečke bivalne kulture v prvi polovici
20. stoletja. Bogato dekorirana fasada stanovanjske hiše je
zadnji preostanek tovrstnih dosežkov v gradbeni zgodovini
kmečkih stavb Turnišča. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških,
krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti,
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli, originalne
barve),
– funkcionalna zasnova notranjščine in
pripadajočega zunanjega prostora,
– originalne oblike in materiali stavbnega
pohištva,
– likovni in dekorativni detajli
notranjščine in zunanjščine,
– komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico,
– pojavnost, vedute in nepozidano
dvorišče,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
3. Spominski objekti in kraji |
EŠD |
1150 |
Ime enote: |
Nedelica – Kip Marije |
Lokacija: |
parc. št.: 1931 k.o. Nedelica |
Utemeljitev razglasitve: |
Znamenje s kipom Marije se nahaja v bližini
ceste, katera zavije proti Brezovici. Kip Marije, Nebeške
Vladarice in Matere, drži v desni roki žezlo in v levi Kristusa
s krono in kroglo s križem. Stoji na bogato profiliranem
neobaročnem podstavku – stebru, na katerem so na frontalnem delu
izpisana imena donatorjev, s pomočjo katerih je bilo leta 1911
postavljeno. Delo pripisujejo kamnoseku iz Szombathela, čigar
ime se pojavlja na podstavku.
Znamenje je bilo izdelano v postbaročni
tradiciji, odlikuje ga izjemno prefinjeno oblikovana Marijina
obleka, ki se odraža v mehko padajočih in preciznih draperijah,
katere poudarjajo njene konture. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih,
umetnostnozgodovinskih krajinskih in ambientalnih, likovnih in
drugih vrednot v njihovi celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirnega
gradiva, oblikovane pojavnosti z vsemi detajli, lege, likovnih
elementov,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
strukturo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim
pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri,
ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti,
– na in ob spomeniku je prepovedano
postavljati nosilce infrastrukture in reklam,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih
gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju
njegove posebne narave in družbenega pomena. |
EŠD |
1174 |
Ime enote: |
Nedelica 118 – Rojstna hiša Štefana Kovača |
Lokacija: |
parc. št.: 1554 k.o. Nedelica |
Utemeljitev razglasitve: |
Kompleks domačije stoji na koncu vasi ob
Mali Ledavi, ledinsko Pasike. Domačijo zraven cimprane s slamo
krite hiše sestavljajo še gospodarsko poslopje in manjši svinjak
in ostanki nekdanjega mlina, ki je prezentiran le tako, da so
utrjeni temelji nekdanjega mlina, iz katerih se vidi njegov
tloris in razporeditev prostorov.
Na cimprači, iz lesenih brun zgrajeni hiši
ter ometani z blatom in kriti s slamo, je pred vhodom pritrjena
spominska plošča narodnemu heroju Štefan Kovač – Marko
(1910–1941).
Cimprača datira v leto 1877, ko so jo na
temeljih stare hiše sezidali v današnjo podobo. Stavba je
pritlična, podolžna, nepodkletena in celoti zgrajena iz lesa ter
ometana z glino. Grajena je iz tramov, povezanimi z mozniki in
stiki na lastovičji rep na stičiščih zunanjih in vmesnih sten.
Ponekod je lesena gradnja nadomeščena z opečno, predvsem v
območju kuhinje. Temelji so zidani iz opeke. Vhod v hišo je z
dvoriščne strani, na levi strani pročelne fasade je pritrjena
spominska plošča z napisom. V delu hiše »mali iži« je
postavljena stalna spominska razstava posvečena Štefanu Kovaču.
Streha hiše je visoka, enotna čopasata dvokapnica, krita s
slamo. Strešna konstrukcija je iz lesenih, delno tesanih
okroglic iz smrekovega in akacijevega lesa. Na mestih kjer se je
streha delno sanirala so prečne late iz žaganega smrekovega
lesa, ostale so okrogle. Kap strehe pokriva pohodni pločnik iz
teptane ilovice. Med kuhinjskim in spalnim prostorom poteka
opečni dimnik, ki je od slemena strehe cementno ometan ter ima
na vrhu betonski venec. Čeli strehe sta zaprti s smrekovimi
deskami. Notranji podi so iz teptane ilovice, ometi so prav tako
glineni ter pobeljeni z apnom. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje zgodovinskih, etnoloških,
arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta,
njegove gradbene substance, posamezne arhitekturne detajle,
tlorisne zasnove, notranje opreme,
– prepoved vseh posegov v tloris in
gabarite stavbe, stavbne člene, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev
infrastrukture in reklam. |
|
|
|
|
EŠD |
1155 |
Ime enote: |
Turnišče – Znamenje sv. Janeza Nepomuka |
Lokacija: |
parc. št.: 1751/1 k.o. Turnišče |
Utemeljitev razglasitve: |
Znamenje sv. Janeza Nepomuka iz leta 1747
se nahaja v samem jedru naselja. Sestavljajo ga visoki kamniti
podstavek in steber s plitvim kapitelom, nad katerim se dviga
razgibana kamnita plastika sv. Janeza Nepomuka. Steber je
reliefno oblikovan z baročnimi okvirji.
Gre za kvalitetno baročno delo, ki verjetno
izhaja iz iste baročne delavnice kot Ecce homo, ki je nastalo
samo tri leta kasneje. Po svoji kakovosti nedvomno izstopata oba
kipa. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih,
umetnostnozgodovinskih krajinskih in ambientalnih, likovnih in
drugih vrednot v njihovi celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirnega
gradiva, oblikovane pojavnosti z vsemi detajli, lege, likovnih
elementov,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
strukturo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim
pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri,
ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti,
– na in ob spomeniku je prepovedano
postavljati nosilce infrastrukture in reklam,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
EŠD |
1156 |
Ime enote: |
Turnišče – Znamenje s Trpečim Kristusom |
Lokacija: |
zahodni del parc. št.: 1934/1 k.o. Turnišče |
Utemeljitev razglasitve: |
Znamenje trpečega Kristusa se nahaja ob
koncu naselja, za vaško šolo. Sestavljeno je iz visokega
kamnitega podstavka in stebra s plitvim kapitelom, na katerem
stoji kamniti kip Ecce homo. Na bazi stebra je vrezan baročni
okvirček z letnico 1750. Razgibana in anatomsko pravilno
oblikovana postava Kristusa z vsemi atributi, je delo boljše
kamnoseške delavnice, ki je bilo postavljeno bodisi kot kužno
znamenje bodisi kot naročilo srenje. |
Opis varstvenega režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih,
umetnostnozgodovinskih krajinskih in ambientalnih, likovnih in
drugih vrednot v njihovi celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirnega
gradiva, oblikovane pojavnosti z vsemi detajli, lege, likovnih
elementov,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
strukturo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim
pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri,
ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti,
– na in ob spomeniku je prepovedano
postavljati nosilce infrastrukture in reklam,
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika,
to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne
povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki
ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene,
izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena
spomenika ter njegove materialne substance,
– ohranjanje »varovanih sestavin
spomenika«,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki
upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo
vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
|
|
|
|
5. člen |
|
Za
vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni
predhodni kulturno varstveni pogoji in na njihovo podlagi kulturno
varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
6. člen |
|
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege,
fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter
posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje
lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje
varstva spomenika. |
|
7. člen |
|
Meje
območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na
digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in 1:2880, prav tako pa
prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika
načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Turnišče. |
|
8. člen |
|
Na
podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine pristojno sodišče po uradni
dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na
parcelah, navedenih v 4. členu tega odloka. |
Občina ima predkupno pravico na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in
na nepremičninah v vplivnem območju kulturnega spomenika. |
|
9. člen |
|
Kulturni spomeniki lokalnega pomena na območju Občine Turnišče se
označijo skladno s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih
spomenikov, razen arheoloških spomenikov. |
|
10. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih
predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, izvaja inšpektor,
pristojen za kulturno dediščino. |
|
11. člen |
|
Za
vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 128. člena
Zakon o varstvu kulturne dediščine. |
|
12. člen |
|
S
tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št.
20/93, 70/94, 35/95, 50/98) v delu, ki se nanaša na območje Občine
Turnišče. |
|
13. člen |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 900-34/2019 |
Turnišče, dne 19.
decembra 2019 |
|
Župan |
Občine Turnišče |
Borut Horvat |