Na podlagi
prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v
prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 31. in 43. člena zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in
44/97) ter na podlagi 7. in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni
list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice je na 17.
seji dne 6. 7. 2000 sprejel |
O D L O
K |
o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in
družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno
obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 |
1. člen |
Ta odlok
določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 / dopolnjen v letu 1993 in
1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v
nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in družbenega plana razvoja Občine
Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 / dopolnjen v letu
1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v
nadaljnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Občine Slovenske
Konjice, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi zakona o
ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št.
60/94 in 69/94). |
Spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega
plana za območje Občine Slovenske Konjice se nanašajo na: |
– zasnove
organizacije dejavnosti v prostoru, |
– zasnove
namenske rabe prostora, |
–
urbanistično zasnovo naselij Slovenske Konjice in Loče – programske
usmeritve, |
– obvezna
izhodišča republiškega in občinskega dolgoročnega plana, |
–
opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana,
|
–
dokumentacijo k planu. |
2. člen |
(1) Besedilo
dolgoročnega plana se v poglavjih točke 6.4. Prostorski razvoj, v
podtočkah: 6.4.1. Prostorski in ekološki okviri, 6.4.2. Usmeritve za
razvoj dejavnosti, 6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, 6.4.4.
Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnih planov,
6.4.5. Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega
plana in 6.4.6. Urbanistične in krajinske zasnove naselij, v celoti
nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: |
6.4.
PROSTORSKI RAZVOJ |
6.4.1.
PROSTORSKI IN EKOLOŠKI OKVIRI |
Območje
občine predstavlja prostor, ki ga pokrivajo katastrske občine: |
(1104)
Preloge 556ha 87a 00 m2 |
(1105) Škalce 403ha 89a 64 m2 |
(1106) Bezina 499ha 99a 32 m2 |
(1107) Tepanje 412ha 76a 84 m2 |
(1108) Perovec 48ha 55a 94 m2 |
(1109) Spodnje Grušovje 403ha 06a 11 m2 |
(1110) Ličenca 460ha 26a 83 m2 |
(1111) Jernej pri Ločah 420ha 19a 88 m2 |
(1112) Koble 241ha 53a 11 m2 |
(1113) Žiče 733ha 39a 49 m2 |
(1114) Konjiška vas 670ha 48a 19 m2 |
(1115) Slovenske Konjice 888ha 33a 06 m2 |
(1116) Slemene 1.048ha 95a 91 m2 |
(1117) Tolsti vrh 528ha 23a 42 m2 |
(1118) Lipoglav 930ha 06a 73 m2 |
(1119) Loče 352ha 25a 71 m2 |
(1120) Zgornje Laže 573ha 09a 98 m2 |
(1121) Zbelovska gora 739ha 81a 76 m2 |
*Opomba:
Katastrske občine ležijo v različnih občinah; podatki o površini dela
katastrske občine, ki je v sklopu politične meje Občine Slovenske
Konjice, so določeni grafično na osnovi PKN5 iz kartografske
dokumentacije – osnovna raba zemljišč. |
Po podatkih
GURS, OE Celje, Izpostava Slovenske Konjice (dne 18. 11. 1997) je
velikost vseh osemnajstih katastrskih občin, oziroma njihovih delov na
območju občine Slovenske Konjice 9.861ha 78a 92 m2 oziroma 98,62km2. Po
izmerah – računalniška obdelava skeniranih PKN5 – pa je izmerjena
velikost Občine Slovenske Konjice 97,84 km2 (9.784,3675ha). Razliko
(77,4217ha, ki predstavlja 0,78% od celotne površine občine) gre
pripisati tlorisni projekciji izmerjenih površin na PKN5, podatki iz
katastra pa upoštevajo dejansko reliefno stanje površin. |
Za pretežni
del površin občine je značilna precejšnja reliefna razgibanost. Južni
del predstavlja pobočje Konjiške gore, ki se razteza od zahoda proti
vzhodu; na njegovem južnem delu je potok Žičnica ustvaril ozko dolino,
ki sledi poteku pobočja Konjiške gore. Osrednji del občinskega prostora
severno od Konjiške gore predstavlja ravninski del ob Dravinji, ki ga na
severni strani zaključujejo južni obronki podpohorskega dela Dravinjskih
goric. Ravnica ob Dravinji se močno razširi proti vzhodu, kjer jo
zaključuje gričevnat svet do potoka Ložnica. Nižinski del občine se ob
naselju Loče zoži na pas ob Dravinji, ki vijugasto nadaljuje svoj tok
proti vzhodu. Gozdnatost občine je v primerjavi s slovenskim povprečjem
sorazmerno nizka (41%); v ravninskem, osrednejm jugovzhodnem delu
občine, kjer se ravnica ob Dravinji razširi, in delno gričevnatih
območjih so pomembni potenciali kakovostne kmetijske zemlje.
|
Razgibano
površje občine z menjavo gozdnih površin ter njivsko travniških območij
v nižinskem delu, ki se prepletajo z značilnimi vinogradniškimi griči,
daje prostoru pomembno krajinsko in ekološko kakovost z dobro
mikroklimo, pejsažno pestrostjo in predvsem na južnih, gričevnatih
obronkih goric in Konjiške gore tudi sončno lego. |
Po izmeri
rabe površin v letu 1998 je gozdnih površin 4.006ha ali 40,9%, kmetijske
zemlje 5.132ha ali 52,4% (od tega je najboljših kmetijskih zemljišč
oziroma 1. območij kmetijskih zemljišč 3.702ha ali 37,8%) zazidanih in
drugih neplodnih površin je 646 ha ali 6,7%. |
Zaradi
specifičnih potreb industrije, blokovne gradnje, nekaterih
infrastrukturnih objektov po zemljiščih manjših naklonov (avtocesta), so
le-ti grajeni tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih in ponekod v
nasprotju s potrebami po varstvu okolja in dobrin splošnega pomena. Zato
je pomembno, da se nadaljna rast mesta Slovenske Konjice, naselij Loče,
Tepanje in Žiče ter drugih naselij usmeri skladno z načeli varovanja in
smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju razvoja naselij je
poleg zavarovanih najboljših kmetijskih zemljišč potrebno upoštevati
tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove ter
gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime in naravno kulturno
dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov, ukrepe za
preprečevanje vseh vrst onesnaževanja podtalja in vod, zraka, varstvo
pred prekomernim hrupom, varstvo vidnih krajinskih kvalitet ter potrebe
in omejitve za obrambo in zaščito. |
6.4.2.
USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI |
Urejanje
prostora je v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje
dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja
dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje
namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in
družbenimi potrebami. |
Usmeritve za
razvoj dejavnosti v prostoru in urejanje prostora v celotnem območju
občine je določeno s prostorskimi sestavinami teh sprememb in dopolnitev
planskih aktov Občine Slovenske Konjice. Za mesto Slovenske Konjice in
naselje Loče so usmeritve za razvoj programsko opredeljene z
urbanističnimi zasnovami za obe ureditveni območji; za predel Škalce
bodo usmeritve za skladen razvoj opredeljene v krajinskih zasnovah.
|
Prostorski
razvoj občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem
območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Za zadovoljevanje
skupnih potreb vseh naselij je potrebno iskati optimalne povezave
naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v
prostoru in kar najboljšo prostorsko izrabo. |
Prihodnja
poselitev bo potekala usmerjeno na osnovi že obstoječega omrežja
naselij, optimiranega procesa deagrarizacije ter ukrepov za upočasnitev
trenda depopulacije predvsem na območju Špitališke doline. Rezultati
usmerjanja poselitve bodo vidni v fizičnih prostorskih strukturah
naselij in omrežju naselij, v socialno-ekonomskih dejavnikih ter v
stopnji usklajenosti družbenega razvoja. Poselitev bo usmerjena pretežno
v ureditvena območja naselij, intenzivnejša pa bo v obeh območjih
urejanja z urbanističnimi zasnovami: Slovenske Konjice in Loče ter v
naselju Tepanje. |
V letu 1999
/Vir: Register prebivalstva, stanje 21. 1. 1999/ je bilo v občini 13.885
prebivalcev v 57 naseljih oziroma v 16 krajevnih skupnostih. Poseljenost
občine je nizka (povprečna gostota je 1-2 prebivalca na hektar). Za
razmestitev prebivalstva je značilna precejšna koncentracija
prebivalstva v občinskem središču Slovenske Konjice, kjer je v letu 1992
živelo skoraj 40% vsega občinskega prebivalstva. Za preostala naselja je
značilno manjše število prebivalcev (povprečno od 50 do 200), razen
naselij Loče, Tepanje in Žiče, kjer število dosega ali presega 500
prebivalcev. Na predelu občine južno od Konjiške gore (dolina Žičnice od
Škednja do Špitaliča pri Slovenskih Konjicah) je opazno zmanjševanje
števila prebivalcev oziroma stagnacija. |
Na pretežnem
delu podeželja naj bi ohranjali obstoječe število prebivalstva,
enakomerno porazdeljeno, s čimer se ne bi spreminjal pokrajinski vzorec
in bi bile izkoriščene naravne prednosti podeželja. Del naravnega
prirastka se naj bi selil v občinsko središče Slovenske Konjice, ki
predstavlja jedro urbanizacije z lastno ekonomsko osnovo ter se bo
krepilo hitreje kot ostala naselja, ki bodo imela umirjeno rast.
|
V zadnjih
letih preusmerja Občina Slovenske Konjice svoj razvoj v izkoriščanje
naravnih in drugih danosti kot osnove za razvoj turizma in z njim
povezanih dejavnosti, ki naj nadomestijo prejšnje usmeritve v
nekonkurenčne težke in ekološko vprašljive industrije. |
Zaradi
racionalnosti pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, nemotenega
dolgoročnega prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na
naravno in bivalno okolje, bo razvoj industrije prednostno usmerjen v
obstoječa proizvodna območja s poudarkom na prestrukturiranju območij in
dejavnosti. Zaradi tega je več območij, ki so bila dosedaj opredeljena
kot območja za proizvodne dejavnosti, s temi spremembami planskih aktov
občine opredeljenih kot območja za obrtno proizvodne dejavnosti.
|
Razvoj
drobnega gospodarstva z manjšim številom zaposlenih, bo usmerjen tudi v
ostala razvojno pomembnejša naselja občine, ker tehnološki razvoj vse
bolj omogoča kombiniranje proizvodne in bivalne funkcije. Zaradi tega bo
lahko v določeni meri razbremenjena koncentracija proizvodnih dejavnosti
v obstoječih območjih. |
S posebnimi
ukrepi je potrebno spodbujati razvoj na predelih južno od Konjiške gore,
v Špitališki dolini ter na območju Žičke in Zbelovske gore, kjer
kmetijstvo ne daje trdnih razvojnih možnosti, pač pa so razvojne
možnosti predvsem v turizmu. Vendar je tudi v teh predelih lahko
organizirana decentralizirana obrtna proizvodnja v manjših obsegih ob
dograjevanju osnovne infrastrukturne opremljenosti. |
Infrastrukturna omrežja se bodo povezovala med seboj v čedalje
obsežnejše sisteme, kar bo terjalo usklajeno načrtovanje, svojstvene
gradbene režime in razmestitev v pokrajini. Razvoj infrastrukturnih
sistemov bo usmerjan tako, da bodo sistemi učinkoviti, zmogljivi in
varni ter da bo zagotovljeno enakovredno zadovoljevanje potreb vseh
uporabnikov in zmanjšanje nezaželjenih vplivov na okolje. |
Lega v
bližini avtoceste Maribor–Ljubljana omogoča zraščanje s pripadajočim
prostorom v širšo regijo, kar bo še pospeševalo celovit razvoj občine.
Prihodnji razvoj prometa naj bi potekal ob zmanjševanju transportnih
stroškov, energetskega varčevanja, in ob zagotavljanju varnosti in
hitrosti. |
Na
prostorski razvoj občine bo predvidoma močno vplival razvoj
telekomunikacij (telefonsko omrežje z vključevanjem v mednarodne
informacijske sisteme, RTV, kanalska radio in video difuzija).
|
Načrtovanje
in graditev komunalnega in energetskega omrežja bo potekala postopno v
skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih
možnosti. |
Območja
kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin,
območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki
so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnem
planu ter so pod posebnim varstvom in oskrbo za njihovo smotrno rabo pod
pogoji, kot to določa zakon. |
6.4.3.
ZASNOVA RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU |
6.4.3.1.
Zasnova organizacije dejavnosti |
6.4.3.1.1.
OMREŽJE NASELIJ |
Prostorski
vzorec poselitve je zasnovan tako, da bosta vključena naravno in
ustvarjeno izročilo, dopolnjena z novimi oblikami in funkcijami, ki bodo
zagotavljale višjo in kvalitetnejšo življenjsko raven vsem prebivalcem v
občini. |
Vseh naselij
v Občini Slovenske Konjice je 57. Po številu prebivalcev so naselja
razvrščena: |
· od 0 do
100 prebivalcev: |
Blato, Brdo,
Dobrava pri Konjicah, Gabrovlje, Kolačno, Kraberk, Štejerska vas, Mali
breg, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ponikvi – del,
Penoje, Perovec, Petelinjek, Podob, Podpeč ob Dravinji, Prežigal, Selski
vrh, Spodnja Pristava, Strtenik, Suhadol, Škedenj, Špitalič pri
Slovenskih Konjicah, |
· od 100 do
200 prebivalcev: |
Breg pri
Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrnež, Gabrovnik, Jernej pri Ločah, Kamna
gora, Klokočovnik, Koble, Konjiška vas, Ličenca, Lipoglav, Polene,
Preloge pri Konjicah, Sojek, Spodnje Laže, Spodnja Pristava, Stare
Slemene, Tepanjski vrh, Tolsti vrh, Zgornje Laže, Zgornja Pristava,
|
· od 200 do
300 prebivalcev: Mlače, Spodnje Preloge, Vešenik, Zbelovo, Zeče,
|
· od 300 do
400 prebivalcev: Zbelovska gora, |
· od 400 do
500 prebivalcev: Bezina, Draža vas, Škalce, Tepanje, |
· od 500 do
1.500 prebivalcev: Loče, Žiče, |
· od 1.500
do 5.000 prebivalcev: Slovenske Konjice. |
Naselja,
kjer so razpoznavne poselitvene strukture (večja pozidana območja) in je
možno ugotavljati jedro naselja, so glede na število prebivalcev
razporejena: |
· od 0 do
100 prebivalcev: Blato, Brdo, Mali breg, Podob, Špitalič, |
· od 100 do
200 prebivalcev: Breg pri Konjicah, Gabrovnik, Jernej pri Ločah, Koble,
Konjiška vas, Ličenca, Spodnje Laže, Polene, |
· od 200 do
300 prebivalcev: Mlače, Zbelovo, Zeče, |
· od 400 do
500 prebivalcev: Draža vas, Tepanje, |
· od 500 do
1.500 prebivalcev: Loče, Žiče, |
· od 1.500
do 5.000 prebivalcev: Slovenske Konjice. |
Za vsa druga
naselja lahko kljub večjemu številu prebivalcev ugotavljamo, da imajo
značaj razloženih naselij brez večjega poselitvenega jedra; uvrstimo jih
lahko tudi v skupino naselij, ki so agrarno bivalna in pretežno bivalna
z mešanim gospodarstvom. |
Hierarhija
omrežja naselij bo z vidika funkcij oskrbe, storitev in družbenih
dejavnosti naslednja: |
· sedeži KS:
Bezina, Dobrava – Gabrovlje, Draža vas, Jernej, Konjiška vas, Loče,
Slovenske Konjice, Polene, Sojek – Kamna Gora, Spodnje Grušovje,
Špitalič, Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče, Žiče; |
· lokalno
središče: Tepanje; |
·
pomembnejše lokalno središče: Loče; |
· središča
občinskega pomena: Slovenske Konjice. |
Z ustrezno
oskrbno opremljenostjo centrov krajevnih skupnosti in primernim razvojem
centralnih dejavnosti v lokalnem središču Tepanje, pomembnejšem lokalnem
središču Loče ter v občinskem središču Slovenske Konjice bodo
zagotovljene možnosti za lokalno oskrbo. |
Mesto
Slovenske Konjice je ostalo občinsko središče, na katerega gravitira
celotno funkcijsko območje občine, ki ga sestavlja 57 naselij.
|
Glede na
proizvodne dejavnosti so naselja v Občini Slovenske Konjice opredeljena
v: |
· naselja z
2 – 3 industrijskimi obrati: Loče |
· središče z
večjimi industrijskimi objekti: Slovenske Konjice. |
6.4.3.1.2.
RAZPOREDITEV STANOVANJ |
Stanovanjska
gradnja v prostoru občine bo usmerjena v novogradnjo stanovanj obenem pa
bo potekala predvsem v smislu izboljševanja obstoječega stavbnega fonda
(nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije). Razmerje med objekti
večdružinske in enodružinske gradnje bo v občinskem središču Slovenske
Konjice v prid enodružinski gradnji (ocena 30% : 70%), v preostalih
ureditvenih območjih pa bo prevladovala predvsem enodružinska gradnja.
Razmestitev stanovanj v prostoru pa mora upoštevati razpoložlijv –
opredeljen prostor za gradnjo ter možnosti za smotrno komunalno
opremljanje za gradnjo v za to opredeljenih območjih. |
Gradnja in
obnova stanovanjskega fonda bo v Občini Slovenske Konjice usmerjena
predvsem v opredeljena ureditvena območja naselij Slovenske Konjice,
Loče, Tepanje, ter v manjšem obsegu v ureditvena območja naselij Bezina,
Draža vas, Žiče, Konjiška vas, Polene in Zbelovo. V manjšem obsegu bo
predvidena individualna stanovanjska gradnja še vedno potekala izven
ureditvenih območij naselij (razpršena gradnja), ker je to učinkovit
način zadrževanja prebivalcev v tistih predelih občine, kjer so
evidentirani trendi depopulacije obenem pa tudi način reševanja
stanovanjske problematike, kar pa bo potrebno z vidika smotrnejše
komunalne in druge oskrbe omejiti na najnižji, še sprejemljiv obseg.
|
Pri
distribuciji stanovanj v prostoru občine bodo upoštevana naslednja
priporočila: |
a) normativ
za površino stanovanj: povprečno 3,2 prebivalcev / 1stanovanjsko enoto
|
povprečno 20
m2 – 40 m2 / 1 prebivalca |
b) razmerje
glede na razmerje med gradnjo večstanovanjskih objektov (blokovna
gradnja) ter enostanovanjskih objektov (individualna gradnja):
|
– 30%
večstanovanjske gradnje – 70% individualne gradnje v naselju Slovenske
Konjice |
– 10%
večstanovanjske gradnje – 90% individualne gradnje v naselju Loče
|
– 0%
večstanovanjske gradnje – 100% individualne gradnje vsa ostala naselja
|
c)
priporočena gostota prebivalcev na ha: |
–
individualna gradnja: |
30 – 50
prebivalcev / 1ha = 9 – 15 stanovanjskih enot / 1ha = 1100 m2 – 680 m2 /
1 parcelo |
– blokovna
gradnja: |
80-120
prebivalcev / 1ha = 25 – 38 stanovanjskih enot / 1ha. |
Distribucijo
stanovanj in površin za stanovanja v vodilnih naseljih in ostali prostor
v občini lahko na osnovi razpoložljivih podatkov le ocenjujemo.
Predvidena stanovanjska gradnja bo usmerjana predvsem v izbrana
poselitvena – ureditvena območja v občini na osnovi zgornjih priporočil.
|
Tabela 1:
Pregled razpoložljivih površin za gradnjo stanovanj v Občini Slovenske
Konjice: |
Opombe:
Podane so površine v naseljih, kjer je predvidena strnjena zazidava na
novih predvidenih površinah; površine, kjer je tudi možna gradnja v
smislu zapolnitve ureditvenega območja, v tabeli niso upoštevane!
Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru
Urbanistične zasnove za obe naselji! |
|
6.4.3.1.3.
RAZPOREDITEV DRUŽBENIH, OSKRBNIH IN STORITVENIH DEJAVNOSTI |
Gradnja
objektov za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bo potekala
skladno z zastavljenim modelom omrežja naselij oziroma z vzorcem
poselitve, iz katerega izhaja program opremljenosti posameznega naselja
s temi dejavnostmi, glede na njegovo hierarhično vlogo v omrežju
naselij. |
Razvrstitev
naselij v omrežju centralnih naselij z vidika funkcije oskrbe, storitev
in družbenih dejavnosti: |
a) sedeži
KS: Bezina, Dobrava – Gabrovlje, Draža vas, Jernej, Konjiška vas, Loče,
Slovenske Konjice, Polene, Sojek – Kamna Gora, Spodnje Grušovje,
Špitalič, Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče, Žiče; |
b) lokalno
središče: Tepanje; |
c)
pomembnejše lokalno središče: Loče; |
d) središča
občinskega pomena: Slovenske Konjice, |
vse: obvezno
izhodišče prostorskih sestavin občinskega plana. |
a) Sedeži
krajevnih skupnosti: |
Vsa naselja,
kjer so sedeži KS, naj bi bila načeloma uvrščena med oskrbna središča in
tako imela minimalni nivo opremljenosti takih središč. V nekaterih
naseljih, ki so sedeži KS, so že prisotni nekateri elementi te
opremljenosti. Zaradi majhnega števila prebivalcev, majhnosti vplivnega
območja in bližine naselij višjega ranga, bi bilo nesmotrno razvijati
vse elemente opremljenosti, ki se načeloma predvidevajo za centre, pač
pa le nekatere od njih – po potrebi in v smislu delitve funkcij.
|
b) Lokalno
središče Tepanje: |
Nivo
opremljenosti lokalnega središča je načeloma naslednji: otroški vrtec
(po potrebi), osnovna šola (po potrebi), trgovina osnovne preskrbe,
trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za
kmetijske pridelke (po potrebi), nekatere storitvene obrti, dvorana za
kulturne in druge namene s prostori za KS (po potrebi), športno igrišče,
gasilski dom. Ukrepi za razvijanje nivoja opremljenosti bodo usmerjeni
predvsem v izboljševanje kvalitete storitev. |
c)
Pomembnejše lokalno središe Loče: |
je naselje,
ki oskrbujejo prebivalstvo iz dveh ali več krajevnih skupnosti s skupno
3000 do 7000 prebivalcev. |
Nivo
opremljenosti je naslednji: otroški vrtec, popolna osnovna šola,
zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe,
trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za
kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti,
kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča,
telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami.
|
Značilne
dejavnosti, ki bodo koncentrane v tem središču so tiste, ki so za del
prebivalstva (otroci, bolniki) potrebne vsak dan ali zelo pogosto in
tiste, ki so sicer za prebivalstvo potrebne občasno, vendar morajo biti
dostopne v krajšem času potovanja. |
d/ Središče
občinskega pomena Slovenske Konjice: |
Občinsko
središče Slovenske Konjice s svojimi storitvenimi in oskrbovalnimi
dejavnostmi oskrbujejo gravitacijsko zaledje celotne občine.
Opremljenost občinskega središča vsebuje vse elemente opremljenosti
pomembnejših lokalnih središč (otroški vrtec, popolna osnovna šola,
zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe,
trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za
kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti,
kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča,
telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami),
dopolnjene z: več specializiranimi trgovinami na drobno, veleblagovnico,
usmerjenim šolstvom z eno specializacijo, muzejem, galerijo,
zdravstvenim zavodom, sejmiščem, banko, menjalnico, zavarovalnico,
turistično agencijo, specialnimi obrtmi, tehničnimi servisi, hotelom,
bencinskim servisom. |
V Slovenskih
Konjicah bo poleg osnovne funkcije občinskega središča še posebej
poudarjen razvoj in usmeritev v krepitev turističnih in s tem povezanih
dejavnosti. |
6.4.3.1.4.
RAZPOREDITEV PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
6.4.3.1.4.1.
Industrija – proizvodne dejavnosti |
Družbeno
uveljavljeno varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo okolja nasploh ter
zahteva po racionalni rabi površin postavljajo spremenjena in poostrena
izhodišča ter pogoje tudi za razmeščanje in nadaljnjo izgradnjo
industrijskih objektov, skladišč in servisov pri tem pa je potrebno
upoštevati cilje varstva in izboljšanja delovnega okolja. |
Glede na
funkcije naselij z vidika proizvodnih dejavnosti so Slovenske Konjice
opredeljene kot središče z večjimi industrijskimi objekti, Loče pa kot
naselje z 2–3 industrijskimi obrati; naselje Tepanje ima manjše
proizvodne površine v smislu obrtne proizvodnje. |
Razmestitev
proizvodnih dejavnosti sloni na že obstoječih in načrtovanih lokacijah
za proizvodne dejavnosti znotraj mej ureditvenih območij ter na
opredelitvi funkcije naselij Slovenske Konjice in Loče v omrežju naselij
z vidika proizvodnih dejavnosti. Vse površine za proizvodne dejavnosti
so znotraj opredeljenih mej ureditvenih območij za obe naselji.
|
Več območij,
ki so bila dosedaj opredeljena kot območja za proizvodne dejavnosti, je
s temi spremembami planskih aktov občine opredeljenih kot območja za
obrtno proizvodne dejavnosti, kar bo omogočilo prestrukturiranju območij
in dejavnosti proizvodnih dejavnosti. |
Distribucija
površin za proizvodne dejavnosti po naseljih: |
Za obe
naselji Slovenske Konjice in Loče je značilna večja koncentracija
proizvodnih dejavnosti v zaokroženih območjih, ki so namemnjena
proizvodnim dejavnostim. |
Proizvodne
dejavnosti so v Slovenskih Konjicah na osrednjem vzhodnem delu
ureditvenega območja (območje Kostroj /P2/ ter na njegovi severni strani
bivše proizvodno območje Konus /P1/ z opredeljeno širitvijo /P4/ proti
vzhodu in bivše območje IMP /P3/ z opredeljeno širitvijo proti jugu
/P5/. V prejšnjem prostorskem planu je bilo kot proizvodno območje
opredeljena večja površina /LIP/ za katero se s temi spremembami
planskih aktov predlaga opredelitev v obrtno proizvodno območje (O1 in
O6). Za območje platoja kamnoloma Kongrad je predlagana opredelitev v
proizvodno območje /P6/ za prestavitev betonarne. |
V
ureditvenem območju naselja Loče ostaja na severovzhodnem robu večja,
sodobno zasnovano industrijsko-proizvodna cona /P1/, ki z opredeljenimi
površinami znotraj ureditvenega območja /P2 in P3/ predstavlja
prostorske možnosti za razvoj proizvodnje Cometa iz Zreč in drugih
proizvodenj. |
Tabela 2:
Pregled obstoječih in razpoložljivih površin za proizvodne dejavnosti:
|
Opomba:
Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru
Urbanistične zasnove za obe naselji! |
|
Za
ureditveno območje naselja Tepanje je značilno, da zaradi omejitev, ki
so posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, pravzaprav ni
prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti v smislu večjih
industrij. Alternativa temu so manjše proizvodno-obrtne delavnice, za
katere bo potrebno določiti prostor v fazi priprave spremembe
zazidalnega načrta. |
Lokacije za
proizvodne dejavnosti izven ureditvenih območij naselij: |
Za druga
ureditvena območja v občini je skupna značilnost ta, da zaradi omejitev,
ki so posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč (1. območij
kmetijskih zemljišč), ni prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti
v smislu večjih proizvodnih obratov. Alternativa temu so manjše
obrtno-proizvodne delavnice. |
6.4.3.1.4.2.
Drobno gospodarstvo – obrtno-proizvodne dejavnosti |
Z
ustvarjanjem ugodnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bodo
povečane možnosti razvoja v posameznih manjših krajih. Znotraj
ureditvenega območja za Slovenske Konjice so opredeljena večja območja
obrtno-proizvodnih dejavnosti na predelih, ki so bili v dosedanjih
planskih aktih opredeljeni kot proizvodna območja (LIP, Kostroj,
Kongrad). Več manjših območij za obrtno-proizvodne dejavnosti pa bo
razmeščenih znotraj ureditvenih območij drugih naselij, razen pri
naselju Tepanje, ker je predvidena manjša širitev na najboljša kmetijska
zemljišča. Razmestitev območij v prostoru mora upoštevati izključitev
morebitnih negativnih vplivov na okolje. |
Tabela 3:
Pregled obstoječih in razpoložljivih površin za obrtno-proizvodne
dejavnosti: |
Opomba:
Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru
Urbanistične zasnove za obe naselji! |
|
6.4.3.1.5.
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE IN POVEZAVE |
Z zasnovo
prometne, energetske in komunalne infrastrukture zagotavljamo predvsem
ustrezno povezanost in čimbolj enakomerno oskrbo vseh naselij in
proizvodnih območij v občini. |
6.4.3.1.5.1.
Zasnova prometnega omrežja |
A) Cestno
omrežje |
Cestna
infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo
regionalne in lokalne ceste ter javne poti. |
Regionalne
ceste: |
R 430
Tepanje – Višnja vas (Maribor – Celje) |
R 686
Tepanje – Dramlje |
R 687 Loče –
Ponikva |
R 688
Slovenske Konjice – Poljčane |
R 700
Slovenske Konjice – Oplotnica |
Lokalne
ceste: |
383010
Slovenske Konjice – Polene – Bukovlje – Stranice |
383020
Slovenske Konjice – Dobrava |
383030
Slovenske Konjice – Zreče |
383040
Slovenske Konjice – Gabrovlje – Gračič |
383050
Vešenik – Gabrovnik – Sv. Barbara |
383060 Golč
– Pobrež |
383070
Slovenske Konjice (Šolska – Industrijska) |
383080
Slovenske Konjice – Breg – Draža vas |
383090
Tepanjski vrh – Konjiška vas – Trije križi |
383100 Žički
samostan – Sojek |
383110
Škedenj – Suhadol |
383120
Perovec – Brezje |
383130 Draža
vas – Podob – Koble |
383140
Golobjek – Škednje – viadukt Zbelovo |
383150
Zbelovo – Jernej |
383160
Jernej – Lušečka vas |
383170
Tepanje –Brdo – Gabrovnik |
440340
Preloge – Grušovje – Petelinjek |
440360
Križni vrh – Loče |
464040
Verpete – Kamna gora – Sl. Konjice |
Vse druge
ceste v občini so uvrščene v javne poti. |
Posebnega –
državnega pomena je avtocesta A1 Šentilj – Koper, ki poteka preko
občinskega prostora v smeri severovzhod – jugozahod. |
Za potrebe
avtoceste je v teh spremembah planskih aktov opredeljeno ureditveno
območje, kjer so in bodo urejene spremljajoče površine za potrebe AC:
ACB – avtocestna baza s spremljajočimi površinami v ured. obm. 15
(izjemni poseg P – 32.1). |
Kot obvezno
izhodišče dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986–2000
(dopolnjen 1989) so upoštevane naslednje ceste: |
A1 avtocesta
Šentilj – Koper |
R 430
Tepanje – Višnja vas |
R 686
Tepanje – Dramlje |
R 687 Loče –
Ponikva |
R 688
Slovenske Konjice – Poljčane |
R 700
Slovenske Konjice – Oplotnica |
Temeljna
naloga dolgoročne strategije razvoja cestnega omrežja bo usposabljanje
omrežja cest, ki bodo zmanjšale ranljivost notranje občinske cestne
mreže in omogočale razvoj javnega prometa. Znotraj ureditvenega območja
Slovenske Konjice sta predvideni dve cestni povezavi med mestnimi deli
Slovenskih Konjic: vzpostavitev mestne ceste, ki bo povezovala južni
obrtno-proizvodni del ter severni stanovanjsko centralni del naselja na
trasi vzhodno od obstoječe proizvodne cone Konus, ter nova povezava od
Žičke ceste ob južnem robu naselja proti predvidenemu rekreacijskemu
območju Trebnik. Dolgoročno je predvidena izvedba obvozne ceste
(Vešenik) v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem,
vstopnem delu mesta Slovenske Konjice, v smeri proti Oplotnici.
|
Kolesarske
steze, peš poti, in parkirne površine bodo dograjevane vzporedno s
cestnim omrežjem. |
B)
Železniško omrežje |
Preko
jugovzhodnega dela občine poteka elektrificirana dvotirna železniška
proga I. reda v dolžini 9 km. V prometno omrežje občine neposredno ni
vključena, ker na območju občine ni železniškega postajališča in se ves
tovorni promet odvija po pomembnejših cestah. |
Dvotirna
elektrificirana proga I. glavna proga Ljubljana – Zidani most –
Pragersko je obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije in
je v občinski dolgoročni plan privzeta kot stanje. |
Dosedanji
razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške
proge iz Poljčan do Zreč preuranjena. Možnost za ponovno vzpostavitev
proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij
Slovenskih Konjic in Loč. Za preučitev nove trase železniške proge je
bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške
proge Poljčane – Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge, ki poteka po stari
trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena, ter v
novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase, je v kartografskem
delu: Zasnova prometnega omrežja (tema 8, list št. 8) opredeljena kot
železniška proga za medmestni in primestni promet. |
C) Zračni
promet |
V občini je
na predelu severozahodno od Loč registrirano športno letališče; vzletno
pristajalna steza ima dvonamensko rabo, prostor za hangar je opredeljen
kot stavbno zemljišče na območju razpršene gradnje. Funkcionalna
površina letališča je okoli 12 ha. Vzletno pristajalna steza je dolga
700 m in široka 60 m. |
Z odlokom bo
potrebno določiti ožje varstveno območje, v katerem bo prepovedana
gradnja stanovanjskih objektov in raba prostora močno omejena, ter širše
varstveno območje, kjer bo omejena gradnja določenih vrst objektov in
nekatere oblike uporabe prostora. Za nadaljnje urejevanje letališča, ki
je v celoti locirano na območju večjega strnjenega območja kmetijskih
zemljišč, je potrebno določiti pogoje dvonamenske rabe zamljišča
(kmetijstvo – letališče). |
Občina
Slovenske Konjice se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je
potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki
utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s
področja zračne plovbe. |
6.4.3.1.5.2.
Zasnova omrežja zvez |
D)
Telefonsko omrežje |
V obstoječem
(podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje
spremembe; v prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala
VATC in končna telefonska centrala KATC v Slovenskih Konjicah, po letu
2000 pa je načrtovana izvedba BP modula GSM in NMT sistema. Večje
spremembe se predvidevajo na področju brezžičnih zvez, kjer bodo
varovani koridorji RR zvez (obstoječ koridor poteka v smeri od
Slovenskih Konjic do Rogle ter v smeri proti Poljčanam) ter postopoma
vključevanje novih na osnovi ugotovljenih potreb. |
E) Poštno
prometno omrežje |
Na območju
Občine Slovenske Konjice delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču
Slovenske Konjice ter v pomembnejšem lokalnem srediču Loče. |
6.4.3.5.3.
Zasnova energetskega omrežja |
F)
Elektroprenosno omrežje |
Preko
južnega dela občine potekata daljnovoda 400 kV Mihovce – Podlog (D 412)
in 220 kV Cirkovce – Podlog (D 211), za katerega je predvidena
rekonstrukcija po letu 2000. Oba daljnovoda sta opredeljena kot obvezno
izhodišče DP R Slovenije. Vzporedno z obstoječo traso DV 400 kV poteka
rezervni koridor predvidenega DV 400 kV Maribor – Podlog. |
V napajalni
sistem občine je pri razdelilni transformatorski postaji Slovenske
Konjice vključen DV 110 kV Pekre – Selce (D 1035) /odseka Maribor –
Slovenske Konjice in Slovenske Konjice – Selce/, ki je obenem obvezno
izhodišče DP R Slovenije. Del tras tega DV poteka po prestavitvi izven
mestnega območja Slovenskih Konjic. Trasa prestavitve poteka od RTP
Slovenske Konjice preko Dravinje vzdolž vzhodne obvozne ceste ter ob
vznožju Konjiške gore v smeri naselja Polene, kjer se priključi na
obstoječo traso. Za preostali del daljnovoda /odsek Slovenske Konjice –
Selce/, od Polen dalje, je zaradi dotrajanosti predvidena
rekonstrukcija, ki bo izvedena znotraj obstoječega 30m širokega
daljnovodnega koridorja. |
Občina se
pretežno napaja iz razdelilne trafo postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih
Konjicah, za katero je kot obvezno izhodišče DP Republike Slovenije
predvidena rekonstrukcija. |
V konjiški
občini je bilo leta 1998 70 transformatorskih postaj z močjo 20/0,4 kV.
Načrtovane transformatorske postaje so interpolirane v obstoječe
nizkonapetostno omrežje 231/400 v zaradi povečanega odjema električne
energije. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah
služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Kabelsko
omrežje se pojavlja v območju mesta Slovenske Konjice in v Ločah.
|
Zasnova
elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske
infrastrukture v Občini Slovenske Konjice (študija: Razvoj
distribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor
/Elektroinštitut Milan Vidmar) ter na smernicah izgradnje
elektroenergetskih distribucijskih naprav za obdobje 1995–1999, kjer se
vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih
območjih Občine Slovenske Konjice. |
Potencialni
energetski vir predstavlja reka Dravinja. Na osnovi strokovnega gradiva:
Opredelitev možnosti rabe in gospodarskega izkoriščanja vode –
proizvodnja električne energije v povezavi z drugimi rabami
(Vodnogospodarski biro Maribor – januar 1997) so za gradnjo MHE
opredeljene naslednje možne lokacije na Dravinji: MHE Konjice, MHE Breg,
MHE Draža vas in MHE Zbelovo. Morebitno gradnjo je potrebno predhodno
uskladiti z drugimi vidiki varovanja prostora. |
G) Plinovod
|
Kot obvezno
izhodišče DP Republike Slovenije je opredeljena zasnova trase
magistralnega visokotlačnega plinovoda, ki bo potekal od Šmarja pri
Jelšah do Slovenskih Konjic, z odcepom za Loče in od Slovenskih Konjic
do Oplotnice. Na osnovi sprejetega občinskega odloka o lokacijskem
načrtu za plinovod se varuje zasnova trase magistralnega plinovoda v
dolžini 8.620 m v varovalnimi pasovi 25 in 200 m obojestransko od osi,
kar pomeni zmanjšano možnost prostorskih posegov. |
Za območje
mesta Slovenske Konjice, Loč in Tepanja je dolgoročno predvidena
izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo. |
H)
Toplovodno omrežje |
Začetki
toplovodnega centralnega ogrevanja so v mestu Slovenske Konjice, kjer so
iz centralnih kotlovnic ogrevani deli (blokovna gradnja) mesta. Omrežje
cevovodov za centralno ogrevanje je omejeno na mestni prostor. Vzporedno
s širitvijo sistema oskrbe narašča tudi potrošnja toplotne energije,
vendar je trend rasti v upadanju, ker se uporabniki skupaj z
distributerji ob vsesplošni energetski krizi usmerjajo v druge vire
(plin) oziroma v racionalizacijo uporabe toplotnega ogrevanja.
|
6.4.3.1.4.
Zasnova komunalnega omrežja |
I) Vodovodno
omrežje |
Vodovodno
omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne
količine vode prebivalstvu in industriji. Večji problem pri vodooskrbi
občine predstavlja izrazito kaljenje vodnih virov (Graščina, Cimerman),
ki se pojavlja v času obilnih padavin in hitre zimske odjuge, ter
dotrajanost celotnega omrežja javne vodooskrbe. V ta namen se v
naslednjem obdobju predvideva povečan obseg aktivnosti za izboljšanje
kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo
izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva. |
Cilji in
nameni upravljalca javnega vodovoda v Občini Slovenske Konjice so
opredeljeni v izdelani “Strategiji vodooskrbe za območje občine
Slovenske Konjice”, ki v obdobju desetih let, poleg rekonstrukcij
obstoječega omrežja predvideva: |
– povečanje
kapacitet vodnih rezervoarjev, |
– zagotoviti
varno in kvalitetno vodooskrbo z zgraditvijo hidromehanske opreme za
filtriranje in dezinfekcijo pitne vode v obstoječa vodna zajetja
(Graščina, Cimerman), |
–
priključiti nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela za širše
območje Zbelovo, Zverovje za širše območje naselja Slovenske Konjice,
vrtine v območju Cimerman za območje vzhodnega dela občine),
|
– dograditi
obstoječ vodovodni sistem za možno dvosmerno vodooskrbo odsek Golič –
Tepanje, Nunska gora – Zbelovo, občina Zreče – Slovenske Konjice,
|
– sanirati
obstoječe objekte in naprave na sistemu vodooskrbe (zajetja, črpališča z
opremo, rezervoarje) ter vplivno vodooskrbno območje zajetja Cimemrman s
strugo in vodnih zgradb v strugi Žičnice. |
Vodooskrba
konjiške občine je predvidena tudi iz zajetega izvira Zverovje v Občini
Zreče; do zajetja je načrtovan tudi primarni vodovod za oskrbo
Slovenskih Konjic, in sicer trasno v dveh načrtovanih variantah ter kot
obvezno izhodišče DP občine. Za koriščenje izvirov na Stranicah bo
potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode za celjski
oziroma konjiški vodovod; način in pogoje bo potrebno uskladiti s
sosednjo Občino Zreče. |
Na območju
občine so speljani posamezni krajevni vodovodi, katerih tehnični podatki
niso definirani oziroma znani, in iz katerih se oskrbujejo najbližja
naselja. Ugotovljeno je, da vodovodno omrežje in znani ter rezervirani
vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in
industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana v enotni sistem
vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano porabo vode.
|
V javnem
vodovodnem omrežju občine je zajeto osem izvirov: |
·
Cimermen 30 – 50 l/s |
·
Graščina 8 – 12 l/s |
·
zajetje Gospodična na pobočjih Konjške gore 1l/s |
·
vrtine Polene 8 – 12 l/s |
·
zajetje Požleb – Spodnje Laže 0,2 l/s |
·
zajetje Pikovo – Tolsti vrh 1 l/s |
·
zajetje Vodela pod Nunsko goro |
(“staro zajetje za Zbelovo”) 1 l/s |
·
zajetje Štorkla v Zečah 0,3 l/s |
Zajeti
izviri imajo skupno izdatnost okrog 60 litrov na sekundo. V bodoče naj
bi skupna povprečna poraba vode znašala okrog 60 litrov na sekundo.
Dolžina primarnega omrežja je okrog 80 km, dolžina sekundarnega omrežja
pa okrog 85 km z okrog 160 km priključkov. |
J)
Kanalizacijsko omrežje |
Odvajanje in
čiščenje odpadnih in fekalnih voda predstavlja enega večjih problemov v
občini. Za odvajanje je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Slovenskih
Konjicah, Ločah, Zbelovem in Tepanju, drugod pa je odtok vode usmerjen v
greznice, ponikalnice ali neposredno v potoke. Do sedaj je bil zgrajen
kolektor v Slovenskih Konjicah. Dolžina kanalizacijskega omrežja na
območju občine je okrog 30 km. |
Predvidene
ureditve (novogradnje, rekonstrukcije) kanalizacijskega omrežja posegajo
pretežno v zgrajene strukture ali so vključene v nova območja
stanovanjskih gradenj. Predvidena je sekundarna kanalizacija v dolžini
okrog 20 km s premerom do 600 mm. |
V
dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski
zbiralniki in primarno kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa
pomembnejša ureditvena območja naselij v občini. |
Izven
ureditvenih območij naselij (območje razpršene gradnje) je na predelih
zgoščene obstoječe ali načrtovane pozidave s stanovanjskimi in drugimi
objekti, obvezno skupno reševanje odvajanja odplak za več objektov (od 5
do 15 in več objektov). |
K) Čistilne
naprave |
Gradnja
čistilnih naprav za komunalne odplake naselij je ostala nerealizirana in
se prenaša v naslednje obdobje. Zgrajene so bile čistilne naprave za
potrebe industrije v Konusu. |
Za sanacijo
vseh v II. In III.-IV. kakovostne razrede uvrščenih delov vodotokov ter
podtalja v občini je predvidena izgradnja čistilnih naprav predvsem za
mesto Slovenske Konjice, kjer je načrtovana skupna ČN z zmogljivostjo
10.000E – 100.000E; nanjo naj bi bil priključen predel občine zahodno in
severno od mesta Slovenske Konjice ter naselja Golič z obrtno cono in
Konjiška vas. Za čiščenje odplak iz ureditvenih območij naselij Tepanje,
Draža vas, Žiče, Loče in Zbelovo je predvidena izgradnja posamičnih
manjših ČN (do 1000E) ali pa variantna izvedba povezovalnih kanalov med
navedenimi naselji ter odvajanje v predvideno skupno ČN v Zbelovem.
|
Na območju
razpršene gradnje je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je
izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so
zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov.
Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok
izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov,
kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz
prostora, kje so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani
načrtovani objekti. Obveznost izgradnje skupnih, manjših, lokalnih
čistilnih naprav mora biti opredeljena za obstoječe objekte v postopku
pridobivanja uporabnih dovoljenj ali dovoljenj za posege na obstoječih
objektih (adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave), za
načrtovane objekte pa v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo
(lokacijsko in gradbeno dovoljenje). |
L)
Pokopališča |
V občini je
pet pokopališč: v Slovenskih Konjicah, Žičah, Špitaliču, Ločah in
Jerneju, kjer so predvidene širitve, za kar so zagotovljene površine v
okviru obstoječih ureditvenih območjih. |
6.4.3.1.5.
Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave |
Prostor
Občine Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje. Osnovni odvodnik
na območju povodja Dravinje je osrednji tok Dravinje z vsemi pritoki; na
tem območju ležijo Slovenske Konjice ter vsa večja naselja v občini.
|
Vodnogospodarske ureditve so usmerjene v vzdrževanje vodnega režima,
varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z
vodo ter čiščenje odpadnih voda. |
V prostoru
občine je opredeljena izvedba zadrževalnikov: 2 večja zbiralnika vode –
akumulaciji in to v Perovcu in Ličenci. Oba zbiralnika sta obvezni
izhodišči DP Republike Slovenije in sta privzeta v te spremembe in
dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice, pri čemer bi bilo
potrebno ugotavljati smotrnost in sprejemljivost predvsem zbiralnika
Ličenca. Delno sega v prostor občine Slovenske Konjice tudi načrtovana
akumulacija Zg. Poljčane, ki tudi predstavlja obvezno izhodišče
državnega prostorskega plana. |
Planirane
vodnogospodarske ureditve so na povodju Dravinje opredeljne na osnovi
planskega gradiva vodnega gospodarstva v letu 1998. Na povodju Dravinje
v prostoru Občine Slovenske Konjice so predvidena le vzdrževalna dela na
porušenih vodnih objektih in izvedba interventnih posegov v strugo
Dravinje in pritokov po posledicah neurja, ter čiščenje zaprodnih
pregrad. Plani in načrti za daljše obdobje v vodnem gospodarsvu niso
obnovljeni, zato ni predvideno izvajanje večjih vodnogospodarskih
ukrepov, ki bi bistveno posegli v prostor na in ob vodotokih.
|
Za poseganje
v prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
|
· Varovati
je treba količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in
obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
|
· V največji
možni meri je treba ohraniti naravni videz površinskih vodotokov in
obvodnega prostora, zato regulacijski ukrepi niso dopustni. Možna je
lokalna protierozijska zaščita obstoječih objektov. Vzdrževanje in
protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacija poškodb je treba
izvajati s sonaravnimi materiali. Kmetijske površine ob vodotokih naj
bodo varovane le na 10-letno poplavno varnost. Za preprečitev nastanka
erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske
površine, ki se intenzivno izkoriščajo od zgornjega roba oddaljene vsaj
5m. Pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen. |
· Površine,
ki niso primerne za intenzivno kmetijstvo naj se namenijo za zadrževanje
visokih vod (suhi zadrževalniki). |
· Za zajete
izvire je potrebno pripraviti strokovne podlage za določitev varnostnih
pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov; do
sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko
poslabšale kvaliteto vode na območjih vodnih virov. |
· Izdelati
je potrebno kataster vodnih virov s katerim bo ugotovljena zmogljivost
vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do
posameznih potrošnikov. Na osnovi tega bo potreben dogovor med občinami
o razdelitvi vodnih virov. Z občinskim odlokom je potrebno izbrati
koncesionarja vodnih virov pitne vode. |
·
Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja, tako da se z
njimi ne bo posegalo na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za
vzdrževanje visokovodnega režima vodotoka ter na obsežnejša erozijska
ter zaradi vode nestabilna območja. |
· Gradnja
objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu
5m levo in desno od osnovne struge vodotokov. Tak način rabe prostora bo
omogočal primerno vzdrževanje vodnega režima vodotokov ter ohranitev
rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine. |
· Gradnja
objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ne bo možna.
Izjemoma bo možna le ob predhodni sanaciji območja. |
· Raba vode
v druge namene (ribogojnice, male hidroelektrarne, namakanje kmetijskih
površin) je dovoljena le takrat, ko bodo količine večje od ekološko
sprejemljivega pretoka, pri čemer ima prednost raba vode za pitje in
napajanje živine. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje
oziroma koncesijo. |
· Odplake se
morajo na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri
pred izpustom v površinski odvodnik ustrezajo določilom uredbe o
emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). |
· Odplake
večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo
priključene na centralni kanalizacijski sistem, se bodo odvažale na
čistilno napravo oziroma je za tak objekt potrebno predvideti lastno
čiščenje odpadnih voda. |
· Odplake
kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov
vodnih virov se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikalnice,
kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po uredbi o
vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, štev. 68/96).
|
· Na
kmetijah se bodo uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s
predpisi. Čas in količine naravnih gnojil morata biti v skladu z uredbo
o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št.
68/96). |
· Na
vplivnih območjih virov pitne vode je treba razvijati tiste gospodarske
in negospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali
kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor. |
·
Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo,
je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke. |
6.4.3.2.
Zasnova namenske rabe prostora |
Na osnovi
računalniške izmere skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije
(stanje 1986) k planskim aktom Občine Slovenske Konjice, ugotavljamo
naslednjo delitev površin glede na osnovno rabo: |
|
Ob
upoštevanju planiranih razširitev ureditvenih območij ter novo
opredeljenih stavbnih zemljišč je bilanca planirane osnovne rabe
prostora občine Slovenske Konjice letu 1998 naslednja: |
|
6.4.3.2.1.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
V letu 1986
je bilo evidentiranih v Občini Slovenske Konjice od celotnih 9.784,37ha
površine občine 5.101,49ha kmetijskih zemljišč ali 52,1% celotnega
območja občine. Od tega je bilo 3.564,09ha najboljših kmetijskih
zemljišč – prvih (1.) zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in
1.537,40ha drugih (2.) kmetijskih zemljišč (tabela 4.) |
Najboljša
kmetijska zemljišča (1. območja) predstavljajo predvsem večje sklenjene
ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu
vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene
dele hribovitejšega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske
višine 600m. |
S
spremembami in dopolnitvami planskih aktov so opredeljene spremembe
kmetijskih zemljišč na osnovi (tabeli 5.1 in 5.2): |
·
ugotovljenih sprememb v območjih gozdov (kategorija 6) je opredeljeno
povečanje vseh kmetijskih zemljišč za 153,58ha; za najboljša kmetijska
zemljišča je opredeljeno povečanje za 196,08ha, za druga območja
kmetijskih zemljišč pa je opredeljeno zmanjšanje za 42,51ha;
|
· zaradi
novih vrisov stavbnih zemljišč (kategorija 8) je opredeljeno zmanjšanje
vseh kmetijskih zemljišč za 122,89ha; za najboljša kmetijska zemljišča
je opredeljeno zmanjšanje za 58,14ha, za druga kmetijska zemljišča pa za
64,75ha. |
S
spremembami in dopolnitvami planskih aktov je predlagan izvzem iz
varovanja za najboljša kmetijska zemljišča (1. območja kmetijskih
zemljišč) v velikosti 18,96ha za opredelitev v stavbna zemljišča.
Predlog za spremembo rabe iz 2. območja kmetijskih zemljišč je v
urbanizirana – stavbna zemljišča opredeljenih 8,65ha zemljišč (tabela
6). Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v
strokovnem gradivu Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh
sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice.
|
Raba
najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjena le za posege, za katere je
bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano RS, v postopku pridobivanja sklepa Vlade RS o usklajenosti
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1993
in 1994 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjen leta
1994, za območje občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998. |
6.4.3.2.2.
OBMOČJA GOZDOV |
A) Stanje
gozdov |
Splošni opis
|
Prostor
Občine Slovenske Konjice lahko glede na gozdarsko tematiko razdelimo na
tri prostorsko zaokrožene enote: |
· največje,
osrednje območje Konjiške gore, |
· območje
Starih Slemen, doline Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske
gore, |
· območje
ravninskih gozdov v dolini reke Dravinje vzhodno od Škalc, področje
Ličence in Jerneja pri Ločah. |
Glavna os
prostora, ki ga pokriva Občina Slovenske Konjice tako poteka v smeri
severozahod – jugovzhod. Ravninsko območje je orografsko razmeroma
enotno, medtem ko se pojavlja večja razgibanost terena v celotnem
hribovitem predelu, zlasti na Konjiški gori. Prevladujejo severovzhodne
in jugozahodne ekspozicije. |
Največje
gozdnate površine so v predelu Konjiške gore, Kraberka in Zbelovske
gore. Tu tvorijo geološko podlago kristalasti apnenci in dolomiti,
deloma s primešanimi roženci, neogonski peščenjaki in laporji. Temu
primerna so tudi tla, kjer so tako plitve, deloma skeletne rendzine, kot
tudi plitva do srednje globoka rjava pokarbonatna tla. Posebnost je
ravninski predel, ki ga tvorijo kvartarni rečni nanosi, na rahlo
dvignjenih mestih tudi peščena glina in glinasti prod. Ta predel
pokrivajo plodna ilovnato peščena tla, v močvirnih depresijah tudi glej.
|
Prostor
občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu so
vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa se
pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine,
na območju Kamne gore. |
Zastopanost
posameznih gozdnih združb pogojujejo geološka sestava, pedološka
sestava, klima in orografija. V območju Občine Slovenske Konjice se
zaradi pestrih dejavnikov okolja pojavlja vrsta združb, ki so prisotne v
večjem ali manjšem obsegu. |
Gozdna
rastišča |
Gozdna
površina v območju Občine Slovenske Konjice je po podatkih iz leta 1994
(zadnja revizija gozdnogospodarskega načrta) 4050,86 ha, od tega je v
takrat še družbenih, danes pa državnih, občinskih gozdov in gozdov
drugih pravnih oseb 1254,43 ha, zasebnih gozdov pa je 2796,43 ha.
Vračanje gozdov po 31. 12. 1994 v tem podatku še ni upoštevano.
|
V gozdovih,
ki so znotraj občinskih meja Občine Slovenske Konjice se pojavlja 18
različnih gozdnih združb. Rastišča so razmeroma bogata, saj je visok
tudi rastiščni koeficient, ki znaša 8.37 m3/ha. Na kisloljubnih talnih
podlagah je brez dvoma najpomembnejša združba Blechno Fagetum, medtem ko
na karbonatnih podlagah težko opredelimo najpomembnejšo združbo.
|
Pri
obravnavanju gozdnih združb je pomembno navesti še pomembno ločnico v
rastlinskem svetu. Čez Konjiško goro (Mala gora – Konjiška gora) poteka
namreč Haydekova vegetacijska črta do katere segajo mediteranski in
dinarski florni elementi ter florni elementi apneniških alp: avrikelj,
ruj, mali jesen, črni gaber, mokovec, bodika in tisa. Na severnem
pobočju Konjiške gore, zlasti vzhodno od Starega gradu, so bogata
rastišča tis. Pri Prežigalu pa se nahaja tudi gozd s posebnim namenom,
ki je izločen kot rezervat. |
Gospodarski
razredi |
Zaradi
lažjega gospodarjenja združujemo v gospodarske razrede rastiščno podobne
odseke in jim določamo enake smernice za dosego ciljnega stanja. S tem,
ko so oblikovani kot stratumi z majhno varianco znotraj stratuma in
veliko varianco med stratumi, predstavljajo osnovo za kontrolo
gospodarjenja. V gozdovih Občine Slovenske Konjice je bilo ob zadnji
ureditvi načrta izločenih 12 gospodarskih razredov, kar je razvidno iz
tabele7. |
Tabela 7:
Gospodarski razredi v prostoru Občine Slovenske Konjice: |
---------------------------------------------------------------
|
Gospodarski razred Površina Delež |
(v
ha) (%) |
--------------------------------------------------------------- |
Gabrovja s hrasti in dobrave 586,80 14,49 |
Submontanski bukovi gozdovi 526,05 12,99 |
Montanska, altimontanska bukovja |
in
jelovo bukovje 644,46 15,91 |
Acidofilni bukovi gozdovi 486,94 12,02 |
Zasmrečeni bukovi gozdovi |
(delež igl>30%) 1011,35 24,96 |
Termofilni bukovi gozdovi 67,61 1,67 |
Iglavci na silikatih 324,18 8,00 |
Vsi
ostali gozdovi 1,32 0,03 |
Degradirani gozdovi 244,97 6,05 |
Gozdovi s posebnim namenom 1,21 0,03 |
Varovalni gozdovi 155,89 3,85 |
Negozdna zemljišča 0,08 0,00 |
--------------------------------------------------------------- |
Iz prikaza
je razvidno, da je razmeroma visok delež gozdov iglavcev. Posebej je
pereč delež zasmrečenih bukovih gozdov (1/4 gozdnih površin), ki so
predvsem posledica preteklega gospodarjenja. Kot negozdno zemljišče je
upoštevana površina, ki je vsekakor sestavni del gozda. Je namreč
ekološko oziroma funkcionalno povezana z gozdom in tako skupaj z njim
zagotavlja uresničevanje funkcij gozda. |
Krajinska
členitev |
Prostor
Občine Slovenske Konjice je členjen na naslednje krajinske enote:
|
1.
vinogradniško področje Škalc, Bezine ter dela Tepanja |
2.
poljedelsko področje med Slovenskimi Konjicami in Tepanjem |
3. gozdnata
krajina Ličence in Jerneja pri Ločah |
4. prostor v
dolini reke Dravinje |
5. predel
Konjiške gore, Kraberka, Zbelovske gore in področje Slemen. |
Za
gozdarstvo sta vsekakor najpomembnejši tretja in peta krajinska enota,
saj je v teh predelih delež gozda velik. V ostalih treh krajinskih
enotah pa so prisotni v veliki meri samo gozdnati ostanki, ki imajo v
ekologiji krajine izjemen pomen. Predstavljajo zatočišča živalskih vrst,
ki žive sredi agrarne ali celo mestne krajine, izboljšujejo mikroklimo
na polju, hkrati pa delujejo tudi estetsko v precej enoviti agrarni
krajini. Žal pa so pogosto prav te površine gozdnih ostankov zelo
obremenjene z negativnimi vplivi poselitve (smeti, pretirano izsekavanje
in podobno). |
B) Funkcije
gozdov |
Pri
današnjih sistemih gospodarjenja z gozdovi vse bolj spoznavamo, da
gozdovi niso pomembni samo zaradi proizvodnje lesne mase, temveč poleg
tega opravljajo še vrsto drugih funkcij gozdov. Tako delimo funkcije na
ekološke, socialne in lesnoproizvodne. V vseh gozdovih, razen v
rezervatih, varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih je
lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do
izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi
ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so
prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v
predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem. Nadaljnji opisi
posameznih funkcij so povzeti iz načrtov za gozdnogospodarsko enoto
Slovenske Konjice ter iz dodatne presoje. Pri tem pomeni 1. stopnja
poudarjenosti področja, kjer funkcija neposredno narekuje pogoje
gospodarjenja z gozdovi, 2. stopnja poudarjenosti pa področja, kjer
funkcija vpliva na gospodarjenje z gozdovi. Vsi ostali gozdovi, ki v
okviru prikaza posamezne funkcije niso posebej opredeljeni, imajo 3.
stopnjo poudarjenosti posamezne funkcije, ki pa je hkrati pri nekaterih
funkcijah niti posebej ne določamo. Seveda pa se s spremembo dejavnikov,
zaradi katerih posamezni gozdovi opravljajo posamezne funkcije, stopnja
poudarjenosti lahko tudi spremeni. Takšne primere imamo pogosto pri
socialnih funkcijah. |
Ekološke
funkcije |
Hidrološka
funkcija: |
Brez dvoma
izrednega pomena za obstoj posameznih naselij, saj je pitna voda ena od
pomembnih naravnih dobrin. Gozdovi opravljajo v naravi funkcijo filtrov,
ki prečiščujejo padavinsko vodo, hkrati pa so pomembni zadrževalniki in
stabilizatorji vodnega odtoka. V načrtu posebej ni opredeljenih površin,
kjer bi bila hidrološka stopnja v 2. stopnji poudarjenosti. Pri tem je
potrebno poudariti, da opravljajo 2. stopnjo poudarjenost vsi gozdovi ob
vodotokih in manjših stoječih vodah na površini, ki je enaka eno do dve
drevesni višini na vsako stran vodotoka. Prav tako opravljajo 2. stopnjo
poudarjenosti vsi gozdovi v okolici vodnih virov na določeni razdalji.
Površina gozdov, ki skupno znaša 46ha, je uvrščena med gozdove s 1.
stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije. |
Varovalna
funkcija: |
Varovanje
rastišč pred pojavi erozijskega odnašanja materiala je ena prvenstvenih
nalog gozda. Do izraza prihaja še posebej v predelih, kjer obstajata
sipki talni substrat ali razdrobljena matična kamnina ter strmimi
legami. Pomemben dejavnik pri sami vrsti erozije, do katere prihaja, pa
je tudi klima. Iz navedenega je razvidno, da dejansko vsi gozdovi
opravljajo varovalno funkcijo, ki pa je v določenih razmerah bolj
poudarjena. Tako je v prostoru občine izločenih 60,72ha gozdov kot
gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije. Te površine so
zavarovane z občinskim odlokom in se na njih ne gospodari, torej
lesnoproizvodne funkcije ne opravljajo. Blažji režim gospodarjenja je
predviden na površinah, ki so uvrščene v 2. stopnjo poudarjenosti
varovalne funkcije in so v velikosti 443,63ha. Tu gre predvsem za
površine, kjer je talna podlaga sipka, rastišča pa so v strminah. Na teh
območjih se sicer izvaja sečnje, vendar prilagojeno varovalni funkciji
gozda. |
Biotopska
funkcija: |
Naravni
biotopi ostajajo vsaj v urbanem in agrarnem okolju vse bolj redki.
Zaradi velikopovršinskega načina kmetijskega gospodarjenja ter širjenja
naselij, majhni gozdnati ostanki ter zaplate grmovja med njivami vse
bolj pridobivajo na pomenu kot poslednja zatočišča številnih živalskih,
deloma pa tudi rastlinskih vrst, ki so pomemben stabilizator spremenjene
agrarne krajine. V prostoru občine je gozdov, ki opravljajo biotopsko
funkcijo, največ v osrednjem in severovzhodnem delu. Največjega pomena
je brez dvoma rezervat hrasta pri Konjiški vasi, sicer pa je gozdov v 1.
stopnji poudarjenosti biotopske funkcije 44,10ha, v 2. stopnji
poudarjenosti pa 317,10ha. Vsi ostali gozdovi so v 3. stopnji
poudarjenosti biotopske funkcije. |
Klimatska
funkcija: |
Spremenjena
klima v agrarnem in urbanem okolju pomeni navadno slabšanje bivanjskih
pogojev. Gozd v okolici tega prostora pogosto deluje kot stabilizator
klime, saj blaži temperaturne ekstreme, zaradi izhlapevanja vlaži zrak
in umirja vetrove. Tako je v prostoru občine izločenih največ gozdov, ki
opravljajo klimatsko funkcijo v okolici samega mestnega središča, večjih
naseljih in v agrarnem področju. Pri uravnavanju klime pa je potrebno
upoštevati še vplive gozda na makroklimo. Grebena Slemene ter Konjiška
gora namreč s svojim potekom v smeri severozahod – jugovzhod pomenita
veliko bariero pri gibanju zračnih mas iz zahoda in jugozahoda ter s tem
bistveno vplivata na makroklimo širšega območja. Tako je v prostoru
občine izločenih kar 1346,67ha gozdov, v katerih je 2. stopnja
poudarjenosti klimatske funkcije. Vsi ostali gozdovi pa imajo 3. stopnjo
poudarjenosti klimatske funkcije zaradi splošnega blagodejnega vpliva na
podnebje. |
Socialne
funkcije |
Higiensko –
zdravstvena funkcija: |
Poleg
uravnavanja klime ima gozd izreden pomen tudi za samoočiščenje zraka. V
prostoru Občine Slovenske Konjice je že mesto samo velik vir
onesnaženja, prav tako pa je tu še vrsta vasi in naselij. Sorazmerno
veliki onesnaževalci so tudi kamnolomi. Poleg vseh naštetih virov
onesnaženja pa je v območju občine izredni onesnaževalec še promet
(koridor avtoceste Maribor – Celje). V prostoru občine je izločenih
185,26ha gozdov, kjer je prisotna 1. stopnja poudarjenosti higiensko –
zdravstvene funkcije in 635,27ha gozdov, kjer je 2. stopnja
poudarjenosti higiensko – zdravstvene funkcije. Vsi ostali gozdovi imajo
3. stopnjo poudarjenosti te funkcije. |
Estetska
funkcija: |
Monotona
velikopovršinska agrarna in urbana krajina sta neprivlačni za
obiskovalce, obenem pa predstavljata tudi neprijetno bivanjsko okolje. V
krajini pa so prisotni tudi tujki, to so posamezni objekti, ki so
vizualno moteči (npr. kamnolomi, smetišča, proizvodne hale). Gozd lahko
takšne moteče objekte v krajini bolj ali manj uspešno zakriva, hkrati pa
v preveč monotonem okolju že eno samo drevo, pa tudi skupina drevja
pomeni izredno popestritev. V prostoru Občine Slovenske Konjice je
izločenih 921,06ha gozdov z 2. stopnjo poudarjenosti. Ti gozdovi so
razporejeni po celotnem prostoru občine, največ pa v okolici naselij. 3.
stopnja poudarjenosti pri tej funkciji ni določena. |
Funkcija
varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja:
|
V prostoru
občine je kar nekaj pomembnejših spomenikov. Tem spomenikom predstavlja
gozd v okolju primerno kuliso, s čimer postane gozdni prostor pomembni
spremljajoči del spomenika, gospodarjenje pa mora biti prilagojeno tej
vlogi. Kot del spomenika je opredeljenih 0,35ha gozda neposredni okolici
Žičke kartuzije, ter v okolici Konjiškega gradu, kjer so opredeljeni
gozdovi z 2. stopnjo poudarjenosti funkcije s površino 189,85ha. 3.
stopnja poudarjenosti ni določena. |
Rekreacijska
funkcija: |
Rekreacija
postaja v sodobnem načinu življenja za mestnega človeka vse pomembnejši
dejavnik. V zadnjem času se vse več ljudi odloča za rekreacijo izven
urejenih športnih površin v mestu in se umika v bližnje gozdove. V
okolici Slovenskih Konjic sicer ni posebej za rekreacijo bolj urejenih
predelov, vendar pa postajajo posamezni predeli vse bolj zanimivi in
obiskovani. Takšen postaja predel Konjiškega gradu, prav tako pa
postajajo rekreacijske točke v okolici posameznih vikend področij
(Tolsti vrh, Kraberk) ter turističnih kmetij. V teh območjih je pojav
rekreacije v gozdnem prostoru za sedaj še minimalen, v prihodnje pa je
brez dvoma pričakovati porast števila rekreativcev. V prostoru občine je
izločenih 371,77ha gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti rekreacijske
funkcije ter 344,09ha gozdov, kjer je 2. stopnja poudarjenosti
rekreacijske funkcije. 3. stopnjo poudarjenosti rekreacijske funkcije
imajo vsi stali gozdovi, razen gozdov, ki so znotraj ograd. |
Turistična
funkcija: |
Deloma se
turistična funkcija sicer prepleta z rekreacijsko funkcijo, vendar pa so
prostori, kjer potekajo turistične dejavnosti, pogosto izven gosteje
naseljenih področij. V prostoru občine sedaj ni večjih turističnih
centrov. Trenutno najpomembnejši območji, kjer je poleg objektov za
izvajanje turistične dejavnosti pomemben tudi gozd, sta Žička kartuzija
in vrh Stolpnik. V celotni občini je izločenih 88,25ha gozdov v 1.
stopnji poudarjenosti turistične funkcije. Gozdovi 2. in 3. stopnje
poudarjenosti niso posebej izločani. |
Poučna
funkcija: |
Zaradi
izboljšanja učnega procesa se pojavlja v urbaniziranih središčih, kjer
je večina šoloobveznih otrok iz nekmečkega okolja, vse večja potreba po
seznanjanju z gozdom in gozdnim prostorom. V Občini Slovenske Konjice v
ta namen še niso oblikovane učne poti čeprav obstajajo posamezni
predeli, kamor gozdarji, pa tudi sami šolniki pogosteje vodijo učence;
učna gozdna pot je predvidena v okviru ureditve na rekreacijskem območju
Trebnik ob naselju Slovenske Konjice. |
Površina
70,51ha gozdov je izločena v 2. stopnjo poudarjenosti poučne funkcije.
Vsi ostali gozdovi, razen gozdov znotraj ograd imajo 3. stopnjo
poudarjenosti omenjene funkcije. |
Raziskovalna
funkcija: |
Za raziskave
v gozdarstvu, ki so stalne, so izločene posamezne vzorčne ploskve,
ponekod pa tudi večje gozdne površine. V prostoru Občine Slovenske
Konjice je s tako funkcijo opredeljen gozdni rezervat Prežigal, ki je
uvrščen v 1. stopnjo poudarjenosti raziskovalne funkcije, v velikosti
1,21ha. Za gozdno površino je Občina Slovenske Konjice dne 23. 10. 1996
sprejela odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom. Poleg tega pa je
v prostoru občine še 22,74ha površin, ki so potencialno primerne za
izvajanje raziskovalnih dejavnosti. Zaradi neizraženosti te funkcije 2.
in 3. stopnje poudarjenosti nista izločeni. |
Zaščitna
funkcija: |
Posamezne
vasi, še pogosteje pa infrastrukturni objekti se nahajajo pod strmimi,
nestabilnimi tereni, kjer je velika možnost padajočega kamenja. Gozd pa
pogostost nepredvidenih pojavov močno zmanjša, če že ne povsem prepreči.
V prostoru Občine Slovenske Konjice je takšen ogrožen objekt trasa
avtoceste pod Kraberkom in grebenom Golo rebro. Zato so na tem predelu
izločeni gozdove v velikosti 71,34ha z zaščitno funkcijo 1. stopnje
poudarjenosti ter gozd v velikosti 5,82ha z zaščitno funkcijo 2. stopnje
poudarjenosti. 3. stopnja podarjenosti zaščitne funkcije gozdov ni
določena. |
Obrambna
funkcija: |
Tako
funkcijo imajo gozdovi v neposredni bližini vojaških ali policijskih
objektov oziroma ograjenih površin zaradi uporabe vojske ali policije. V
prostoru Občine Slovenske Konjice ni določenih gozdov s tako funkcijo.
|
Funkciji
pridobivanja drugih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija:
|
V prostoru
Občine Slovenske Konjice obe funkciji nista prisotni v tolikšni meri, da
bi v njun namen izločili gozdove s posebno stopnjo poudarjenosti.
|
Pri prikazu
funkcij gozdov je potrebno omeniti še medsebojno prekrivanje. Posamezni
predeli gozdov so namreč zaradi vrste medsebojno delujočih dejavnikov
bolj obremenjeni s funkcijami. Pri gospodarjenju z gozdom in gozdnim
prostorom je v teh predelih potrebna še posebna previdnost in medsebojno
sodelovanje vseh služb, ki se z gospodarjenjem ukvarjajo. V prostoru
občine je takšen predel neposredno nad naseljem Slovenske Konjice v
okolici starega gradu ter tudi v okolici vseh ostalih naseljenih
predelov. |
C) Cilji,
usmeritve in ukrepi za usklajeno rabo prostora |
V prostoru
Občine Slovenske Konjice je kar nekaj območij, kjer bo gospodarjenje z
gozdom in gozdnim prostorom v prihodnje potrebno še bolj prilagoditi
potrebam prebivalstva in uskladiti z naravnimi zmožnostmi. |
V gozdovih
Konjiške gore sta predvsem kritični mesti dve, in sicer vrh Stolpnika in
Stari grad. Sam vrh je postal bolj aktivna in s tem za obiskovalce tudi
atraktivna točka šele pred leti s postavitvijo razglednega stolpa.
Konjiški grad pa je aktivna točka že dalj časa. Turistična in
rekreativna infrastruktura v okolici objektov nista ustrezno
vzpostavljeni. Na gradu je sicer poleti odprt gostinski lokal, prav tako
pa je nekaj mest za odlaganje odpadkov. Moteče pa je, da ni urejena
krožna pot preko razgledišča Skala nazaj v mesto, kar bi bistveno
pripomoglo k atraktivnosti lokacije. |
Za manjše
gozdne površine v okolici Škalc, Bezine in Prežigala bo potrebno
zagotoviti njihovo zaščito, saj so pogosto prav te površine prve, ki so
prizadete zaradi z gozdarskega vodika nezaželenih sprememb v prostoru
(njive, smetišča, vinogradi, še pogosteje pa so tu divja odlagališča
smeti). V prihodnje bo potrebno posamezne še posebej ogrožene objekte
zaščititi z občinskimi odloki, jih po potrebi sanirati (odstranitev
odlagališč) ali celo na novo zasnovati bodisi kot parkovne površine ali
pa kot linijske objekte (sadnja avtohtonih drevesnih vrst). |
Opomba: Vir
za tč. A/ do C/ so Strokovne podlage za prostorski plan Občine Slovenske
Konjice, ki jih je v marcu 1999 posredoval Zavod za gozdove Slovenije,
OE Celje. |
Č)
Evidentirane spremembe v gozdovih |
V letih od
1986 do 1993 so evidentirane spremembe v osnovni rabi na območju gozdov
– kategorija 6. (Tabela 5.2). Skupna površina evidentiranih sprememb v
gozdovih je 645,9605ha, pri čemer gre v večji meri za odpravo
nepravilnega vrisa območje gozdov oziroma za uskladitev meje gozdenega
roba (ta uskladitev pri izdelavi kartografske dokumentacije v letu 1986
ni bila opravljena), v manjši meri pa za zaraščanja oziroma krčitve, ki
so se dogodile v preteklih letih. |
Površina
gozdov se je tako zmanjšala za 152,9560ha, kar predstavlja razliko med
površinami na račun zmanjšanja obsega gozdov v velikosti 399,4587ha na
eni strani oziroma povečanja obsega gozdov v velikosti 246,5018ha na
drugi. |
S
spremembami in dopolnitvami planskih aktov je opredeljena sprememba na
območju gozdnih površin tudi na račun dodatno opredeljenih stavbnih
zemljišč (na osnovi določene kategorije 8) v velikosti 7,6090ha.
|
Vse
predlagane spremembe (kategorija 6 skupaj 799 sprememb ter spremembe
kategorije 8) so vnešene v kartografsko dokumentacijo na osnovi
strokovnega gradiva Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh
sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice, kjer so
bile spremembe označene s posebno 6. kategorijo oziroma 8. kategorijo.
Nova raba na območju sprememb je določena na osnovi predlogov za novo
rabo in utemeljitev teh predlogov iz prej navedenega strokovnega
gradiva. |
D)
Predlagani posegi na območja gozdov |
Zmanjšanje
površin gozdov zaradi urbanizacije je predvideno v obsegu 1,30ha (Tabela
6). Krčitve gozdov morajo biti podrobneje opredeljene v programskih
izhodiščih za pripravo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna
območja. |
6.4.3.2.3.
OBMOČJA ZA RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE RUDNIN |
A)
Pridobivalni prostori za površinsko pridobivanje rudnin – območja
kamnolomov |
Kamnolom
Kongrad v Slovenskih Konjicah: |
V Občini
Slovenske Konjice deluje kamnolom za izkoriščanje dolomita, lastnik
zemljišča ter dovoljenj za pridobivanje je Kongrad Slovenske Konjice. V
prostorskih sestavinah planskih aktov občine v letu 1993 in 1994 je bil
za kamnolom opredeljen pridobivalni prostor (4,64ha) v okviru dovoljenja
za pridobivanje (odločba št. 310-1/79-2/3). |
Za celotno
območje kamnoloma je Občina Slovenske Konjice opredelila obveznost
zaključka pridobivanja ter obveznost sanacije. Kamnolom – brežine je
potrebno na osnovi ureditvenega načrta sanirati, bodoča namenska raba na
platoju kamnoloma pa je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne
dejavnosti za prestavitev betonarne (P6). |
Drugi
kamnolomi: |
Za območja
vseh delujočih kamnolomov morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti
za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni
in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti
opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z
obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma
celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.
|
Na območjih
opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo
opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in
živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora. |
B) Možni
pridobivalni prostori |
Če se z
raziskavami odkrije novo okoljevarstveno sprejemljivo ter ekonomsko
upravičljivo območje za pridobivanje mineralnih surovin, ga bo možno
izkoriščati skladno s predpisanimi pogoji. |
V Občini
Slovenske Konjice so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja
rudnin v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče
prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora, in sicer:
|
· na
vzhodnem robu pobočja Homec za peščenjak za Žičko kartuzijo (obnovitevna
dela), |
· na
jugozahodnem delu Zbelovske gore za okrasni kamen – konglomerat,
|
· v Žički
gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom Kongrad. |
Vsa območja
so opredeljena kot lokacije raziskovalnih prostorov za pridobivanje
kamna. |
6.4.3.2.4.
OBMOČJA VODA, VAROVANJE IN IZKORIŠČANJE VODNIH VIROV |
Najpomembnejše vode so: reki Dravinja in Oplotnica, ter potoki
Polenšica, Bezina, Žičnica, Ličenca in Klokočovnik. Dolgoročno je
predvideno povečanje obsega površin voda zaradi akumulacije –
zadrževalnikov Perovec, Ličenca in delno Dravinje (v smeri proti
Poljčanam). Ker bodo imele predvidene akumulacije vplive na prostor in
izkoriščanje naravnih danosti vode (dvignjene podtalnice) je predhodno
potrebna izdelava študij, iz katerih bodo razvidne možnosti, posledice
in uporabnost takšnih akumulacij. Poleg tega mora biti proučena tudi
možnost in uporabnost izgradnje zadrževalnika za Oplotnico zaradi
regulacije izjemno visokih voda na Dravinji in Oplotnici. |
V občini je
evidentiranih kot virov pitne vode 21 izvirov. Problematika oskrbe z
vodo je kompleksna – zajema oskrbo s pitno vodo, tehnološko za potrebe
kmetijstva, kanalizacijo oziroma čistilne naprave. Na območju vodnih
virov in podtalnice niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali
ogrožali neoporečnost vode. Na teh območjih ima varstvo voda prednost
pred kmetijstvom, ki bo moralo prilagoditi tehnologijo kmetijske
proizvodnje. |
Za vse vire
pitne vode bodo na osnovi odlokov izvajani varstveni in zaščitni ukrepi
varovanja njihove kvalitete. Naloga varstvenih območij in varstvenih
pasov je zaščita kakovosti in zmogljivosti določenega vodnega vira ali
območja. Zaščita bo izpeljana z omejitvijo posameznih dejavnosti in
določitvijo varstvenih ukrepov. |
Poleg
glavnega vodotoka bodo na območju občine ščiteni predvsem izviri in
podzemne vode v kamninah z delno kraško poroznostjo, v katerih so
najpomembnjejši viri podzemne vode. Sorazmerno dobre so zaloge talne
vode. |
V občini je
potrebno izdelati celovito raziskavo voda o njihovi porabi ter potrebnih
ukrepih za pridobivanje in varstvo. |
Varstveni
pasovi na območjih podtalne vode, nad izviri in površinskimi vodami
pomenijo enega izmed pomembnih ukrepov za zagotovitev kakovosti in
količine pitne vode in varovanja človekovega okolja. Potrebna je
izdelava novega katastra vodnih virov, da se pridobi natančen pregled
nad lokacijo in zmogljivostjo vodnih virov, pregled razprostranjenosti
in dinamičnih pretokov podtalnih voda, nad kraškimi podzemnimi vodami,
kakovostjo voda, načini obnavljanja vodnih virov, možnostmi
onesnaževanja. |
Območja in
pogoji varstva vodnih virov so opredeljena v poglavjih 6.4.3.1.4. – I.
Vodovodno omrežje in 6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in
naprave. |
6.4.3.2.5.
VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
6.4.3.2.5.1.
Obvezna izhodišča državnega prostorskega plana |
Kot obvezno
izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen
1989, spremenjen 1998) so opredeljena: |
· naravna
dediščina: |
· naravni
spomenik N 0367 Žiče – kamnolom /rastišče konjiškega grobeljnika
|
· kulturna
dediščina – pomembnejši kulturni spomeniki: |
·
naselbinski: |
· Slovenske
Konjice – staro mestno jedro / 2960 |
· umetnostno
– arhitektonski: |
· ž. c. sv.
Jurija / 2960 |
· grad
Slovenske Konjice (Gonobitz) / 2960 |
· Stare
Slemene, Žička kartuzija / 3100 |
· Špitalič
ž.c. Marijinega obiskovanja / 3420. |
6.4.3.2.5.2.
Zasnova varstva naravne dediščine: |
naravni
spomeniki: |
1 – Konjiška
vas, Prežigal (787) – gozdni rezervat – botanični, dendrološki spomenik
|
6 – Spodnje
Laže (712) – mrtvica s trstičjem – botanični, zoološki spomenik
|
7 – Spodnje
Laže (713) – trstičje – botanični, zoološki spomenik |
8 – Spodnje
Laže (714) – jelševje – botanični, zoološki spomenik |
spomeniki
oblikovane narave: |
20 –
Trebniški dvorec / Windischgrätzova graščina (745) – graščinski park,
spomenik vrtne arhitekture |
21- Prečna
ulica 3 Slovenske Konjice / Pipušev vrt (747) – spomenik vrtne
arhitekture |
6.4.3.2.5.3.
Zasnova varstva kulturne dediščine: |
A) Kulturni
spomeniki: |
Odlok o
razglasitvi kulturnih spomenikov: |
Občina
Slovenske Konjice je z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in
spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS,
št. 50/98) razglasila kulturne spomenike: |
1.
naselbinska območja: |
1.1 Špitalič
pri Slovenskih Konjicah |
1.2
Slovenske Konjice – staro mestno jedro |
2.
arheološki spomeniki: |
2.1 Podob,
prazgodovinska naselbina |
2.2
Zbelovska gora – Marija Ljubična, prazgodovinska in poznoantična
naselbina |
2.3 Zbelovo,
eneolitska naselbina |
3.
umetnostni spomeniki. |
3.1 gradovi:
Dobje, Golič, Konjice, Pogled, Trebnik, Zbelovo |
3.2 mestna
in trška arhitektura Slovenske Konjice – 30 objektov |
3.3 sakralni
spomeniki: |
– Jernej pri
Ločah – ž.c. sv. Jerneja |
– Loče –
ž.c. sv. Duha |
– Slovenske
Konjice – ž.c. sv. Jurija |
– Slovenske
Konjice – p.c. sv. Ane |
– Stare
Slemene – Žička kartuzija |
– območje
kulturnih spomenikov Zgornjega in Spodnjega Žičkega samostana
|
– Špitalič –
ž.c. Marijinega obiskovanja |
– Zbelovska
gora – p.c. Matere Božje |
– Žiče –
ž.c. sv. Petra |
3.4 javni
spomeniki, znamenja in vodnjaki: |
– Marijino
znamenje in znamenje sv. Florjana v Slovenskih Konjicah |
4. etnološki
spomeniki: 4.1 Kamna gora št. 19 |
4.2
Zbelovska gora – župnijska hiša |
4.3 Škalce
86 |
4.4 Škedenj
4 – prešnica |
Predlog
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje: |
Poleg
dosedanjega seznama pomembnejših območij in objektov kulturnih
spomenikov so v spremembe in dopolnite planskih aktov Občine Slovenske
Konjice – dopolnjen 1998 upoštevani tudi dodani spomeniki iz strokovnega
gradiva ZVNKD. |
V planskih
aktih je potrebno upoštevati poleg samih spomenikov tudi njihova
vizualna ali funkcionalna območja, vrisana na kartni prilogi, kjer se
morajo dejavnosti in infrastruktura smiselno prilagajati
prostorsko-vedutni vlogi spomenika. Spomeniki se varujejo po varstvenih
režimih za posamezne zvrsti, velja pa pogoj predhodnega sodelovanja s
spomeniško službo v primeru, da se v te objekte ali območja kakorkoli
posega. V upravnih postopkih sodeluje spomeniškovarstvena služba s
soglasjem. |
Na območje
Žičke kartuzije sta zavarovana Zgornji samostan v Starih Slemenah in
Spodnji samostan v Špitaliču kot umetnostno-arhitektonska spomenika,
vmesno dolinsko območje kot območje umetnostno – arhitektonskega
spomenika ter širše območje doline z obrobjem, ki se šteje v dediščinsko
kulturno krajino. |
V spremembah
in dopolnitvah planskih dokumentov sta novost dve zvrsti – izjemna
krajina in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine, ki bosta
postali sestavni del republiškega prostorskega plana: |
32 – izjemna
krajina Škalce z arhitekturnimi sestavami, IK |
Urejanje
tega območja naj se ravna po usmeritvah, ki jih je ZVNKD podal v okviru
predloga za razglasitev in so vsebovane tudi v odloku o PUP za Škalce
(Uradni list RS, št. 28/96). |
33 – območje
kompleksnega varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice, OKV
|
Meje območja
kompleksnega varstva kulturne dediščine so okvirne in se bodo natančneje
definirale po potrditvi statusa območja v republiškem prostorskem planu
ter v okviru natančnejših prostorskih dokumentov (krajinska zasnova,
urbanistična zasnova), s katerimi naj bi se urejala ta območja.
Opredeljeno kompleksno območje Slovenskih Konjic je v tej fazi opomnik
za načrtovalce in občine, da bi vodili usklajeno, naravnim in kulturnim
vrednostim prilagojeno urbanistično, kmetijsko in okoljevarstveno
politiko s ciljem, skozi ustrezen razvoj ohranjati dediščino. Na območju
kompleksnega varstva sodelujemo v upravnih postopkih s soglasjem, kadar
gre za posege v objekte in območja spomenikov in dediščine, z mnenjem pa
v ostalem prostoru. |
6.4.3.2.5.4.
Zasnova varstva s planskimi usmeritvami |
Naravna
dediščina: |
Za objekte
in območja naravne dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne
zvrsti. Za vrtnoarhitekturno dediščino (spomeniki in dediščina
oblikovane narave) veljajo varstveni režimi iz predloga za razglasitev
kulturnih spomenikov. V upravnem postopku sodeluje pristojna služba s
soglasjem na posege. Oblikovana naravna dediščina Golič se zaradi
uničenja s pozidavo obrtne cone prekvalificira v območje kulturnega
spomenika. |
Seznam
naravne dediščine: |
2 – Kamnolom
v Žičah (303) – botanična dediščina |
3 – Loče –
gnezdo štorkelj (709) – zoološka dediščina |
4 – Tepanje
– gnezdo štorkelj (710) – zoološka dediščina |
5 –
Slovenske Konjice – gnezdo štorkelj (711) – zoološka dediščina
|
9 – Zbelovo
– močvirje (715) – botanična, zoološka dediščina |
10 – Ličenca
– poplavni travniki (716) – botanična, zoološka dediščina |
11 – Žiče –
lipa ob spomeniku (717) – drevesna dediščina |
12 –
Špitalič – lipa ob župni cerkvi (....) – drevesna dediščina |
13 – Loče –
Valandov drevored (718) – drevesna dediščina |
14 – Loče –
cerkveni lipi (719) – drevesna dediščina |
15 – Bezina
– cerkvena lipa (722) – drevesna dediščina |
16 – Škalce
– lipa ob kapelici (723) – drevesna dediščina |
17 –
Gabrovlje – vaška lipa (724) – drevesna dediščina |
18 – Spodnje
Preloge – obcestna lipa (725) – drevesna dediščina |
19 –
Strtenik 1 – Stoparjeva lipa – drevesna dediščina |
22 –
Liptovska ul. 11, Slov. Konjice – park graščine Baronvaj (..) –
vrtnoarhitekturna dediščina |
23 –
Liptovska ul. 14, Slov. Konjice – vrtna parc. Gologrančeve hiše (..)-
vrtnoarhitekturna dediščina |
24 – Šolska
c. 14, Slov. Konjice – vrt vile Marije (..) – vrtnoarhitekturna
dediščina |
25 – Žička
c. 6, Slov. Konjice – vrt ob vili (..) – vrtnoarhitekturna dediščina
|
26 – Mlače –
ribniki (768) – botanična, zoološka dediščina |
27 – Zbelovo
– izvir pod Zbelovsko goro (769) – hidrološka dediščina |
28 – Selski
vrh – ribnik Jernejček (773) – botanična, zoološka dediščina
|
29 –
Petelinjek – ribniki (774) – botanična, zoološka dediščina |
30 – Žiče –
gnezdo štorkelj (..) – zoološka dediščina |
31 – Draža
vas – gnezdo štorkelj (747) – zoološka dediščina |
Kulturna
dediščina |
Poleg
dosedanjega seznama naselbinskih območij dediščine so v spremembe in
dopolnite planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998
upoštevani tudi dodani evidentirani objekti etnološke dediščine iz
strokovnega gradiva ZVNKD. |
Seznam
etnološke dediščine: |
5 E –
Dobrava pri Konjicah 23 – stanovanjska hiša |
6 E – Kamna
gora 3 – stanovanjska hiša /opuščena |
7 E – Kamna
gora 8 – hlev |
8 E –
Kraberk 24 – stanovanjska hiša |
9 E –
Ličenca 27 – stanovanjska hiša |
10 E –
Polene 12 – stanovanjska hiša |
11 E –
Polene 18 – hlev |
12 E –
Preloge 2 – stanovanjska hiša |
13 E –
Prevrat 11 – stanovanjska hiša, hlev |
14 E –
Prevrat 12 – hiša – koča |
15 E –
Prevrat 16 – stanovanjska hiša, hlev |
16 E –
Prevrat 27 (Liptovska c. 3) – stanovanjska hiša |
17 E – Sojek
5 – hiša kozolec, koča |
18 E – Sojek
23 – stanovanjska hiša |
19 E – Sp.
Laže 14 – stanovanjska hiša |
20 E –
Škalce 50 – stanovanjska hiša, hlev |
20 E –
Škalce 50 – stanovanjska hiša, hlev |
21 E –
Škalce 57 – stanovanjska hiša |
22 E –
Tepanje 5 – stanovanjska hiša |
23 E –
Tepanje 7 – stanovanjska hiša |
24 E –
Tepanje 9 – stanovanjska hiša |
25 E –
Tepanje 17 – stanovanjska hiša |
26 E –
Tepanje 28 – stanovanjska hiša |
27 E –
Tepanje 35 – stanovanjska hiša |
28 E –
Tepanje 41 – stanovanjska hiša |
29 E –
Tepanje 43 – stanovanjska hiša |
30 E –
Tepanje 51 – stanovanjska hiša |
31 E – Zeče
31 – stanovanjska hiša |
Posegi in
spremembe na objektih in območjih kulturne dediščine terjajo predhodne
smernice spomeniške službe, zahtevnejši in celovitejši posegi v objekte
in območja kulturne dediščine pa podrobnejša spomeniškovarstvena
izhodišča prenove s programom izrabe in projektnimi elementi.
|
Naravna in
kulturna dediščina (območja dediščinske kulturne krajine) |
34 – dolina
sv. Janeza z obrobjem (širše območje žičke kartuzije) |
Urejanje
tega območja naj se odvija po obstoječih strokovnih podlagah za
ureditveni načrt doline, ki jih je ZVNKD iz Celja posredoval Občini
Slovenske Konjice ter po varstvenem režimu v okviru razglasitvenega
gradiva. V upravnih postopkih sodeluje pristojna služba s soglasjem na
posege. |
6.4.3.2.6.
UREDITVENA OBMOČJA NASELIJ |
Z
dolgoročnim planom so opredeljena ureditvena območja vsem naseljem v
občini z namenom, da se vsa poselitev (razen izjem, ki so določene z
zakonom) usmerja na ta območja. |
Ureditvena
območja so območja zazidanih in nezazidanih strnjenih stavbnih zemljišč
(ožje območje naselja), območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so
določena za graditev objektov in naprav, območja ki so dolgoročno
predvidena za razširitev stavbnih zemljišč in območja, ki se jim ohrani
primarno namensko rabo, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve
v zvezi z rekreacijo na prostem in varovanjem kvalitetnih bivalnih in
delovnih pogojev ter v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč
ali zmanjševanjem oziroma odpravljanjem posledic teh nevarnosti
(varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, bregovi vodotokov,
kmetijske površine za ljubiteljsko obdelavo). |
V planskih
aktih Občine Slovenske Konjice v letih 1993 in 1994 je bilo določenih 36
ureditvenih območij naselij, ki zavzemajo, brez ureditvenih območij
naselij Slovenske Konjice (7 / 292,16ha) in Loče (32 / 58,43ha),
639,36ha površin (tabela 8.1. Od tega je bilo zazidanih površin 152,50ha
ali 64%, nezazidanih pa 87,39ha ali 46%. |
S
spremembami planskih aktov v letu 1998 je določenih dodatno še 42
ureditvenih območij s skupno površino 84,55ha (tabela 8.2). Dodatna
opredelitev ureditvenih območij zajema obstoječa stavbna zemljišča -u-
ter ponekod tudi 2. območja kmetijskih zemljišč, ki se jih s temi
spremembami planskih aktov opredeli kot nezazidana stavbna zemljišča
znotraj ureditvenih območij naselij. |
V tabeli 8.3
je prikazanih tudi 5 novih ureditvenih območij in 21 razširitev
obstoječih ureditvenih območij, ki so opredeljena v predlogu sprememb in
dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 na
osnovi usklajenih izjemnih posegov. Skupna površina teh ureditvenih
območij znaša 250,04ha. Znaten del teh zemljišč ostaja nezazidan oziroma
namenjen osnovni rabi (kmetijstvo in gozdarstvo) kljub temu, da ležijo
znotraj ureditvenih območij naselij, saj gre za ureditvena območja
posebnih ureditev (za rekreacijo: Trebnik, območje pri gradu Pogled, ali
varovana območja s posebnimi funkcijami: območje treh ribnikov
Petelinjek). |
Razpršena
gradnja ni vključena v ureditvena območja naselij, temveč bo na osnovi
ugotovljenih stavbnih zemljišč (funkconalna zemljišča) dovoljeno
širjenje v skladu z usmeritvami teh prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Slovenske Konjice. |
Pogoji za
namembnost in obseg posegov v prostor, za lociranje, način gradnje in
oblikovanje objektov, za prometno in komunalno urejanje ter pogoji za
varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine, bodo za posemezna
ureditvena območja naselij kot tudi za območje izven ureditvenih območij
naselij (odprt prostor občine) opredeljeni v prostorskih izvedbenih
aktih. |
Tabela 8.1: Pregled ureditvenih območij naselij - določitev meje v letu
1994 |
Tabela 8.2: Pregled ureditvenih območij naselij - določitev meje v letu
1998 |
Priloga 8.3: Pregled novih ureditvenih območij naselij in širitev
obstoječih ureditvenih območij - določitev meje na osnovi uveljavitve
izjemnih posegov - predlogov - v letu 1998 |
6.4.3.2.7.
DRUGE POSELITVENE POVRŠINE ZNOTRAJ PREDVIDENIH OBMOČIJ NASELIJ
|
6.4.3.2.7.1
Območja počitniških hiš |
V Občini
Slovenske Konjice dosedaj ni bilo zaokroženih zazidanih območij, ki bi
bila namenjena počitniškim hišam. |
S temi
spremembami in dopolnitvami planskih aktov Občine Slovenske Konjice sta
opredeljeni dve novi območji za gradnjo počitniških hiš: Kumno (51) in
Zorko (52), ki obe ležita na južnem pobočju Konjiške Gore. |
Gradnja
zidanic (objekt brez bivalnih prostorov) za ljubiteljsko rekreacijo je
dovoljena na območjih: Tepanje – Tepanjski vrh, Zbelovo – Zbelovska
gora, Vešenik; Brdo, Bezina, Polene, Žeče, Loče, Klokočovnik – Lipoglav
– Suhadol, Špitalič in Sojek – Kamna gora. |
Zaradi
uveljavljanja ciljev obdelovanja vse kmetijske zemlje pričakujemo
interes vračanja v višinske, delno opuščene predele, tudi prebivalcev iz
doline, ki tu ne bi stalno prebivali, temveč ljubiteljsko, ob nedvomnem
ekonomskem interesu obdelovali manj kvalitetno zemljo. |
6.4.3.2.8.
OBMOČJA ZA TURIZEM IN REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU |
Prostor
Občine Slovenske Konjice odlikuje krajinska raznolikost in kvaliteta ter
bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter ob nastavkih
že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj turizma in
rekreacije, bo mogoče realizirati eno najpomembnejših razvojnih
usmeritev Občine Slovenske Konjice. Po nazadovanju programov, ki so
izhajali iz sedaj nekonkurenčnih proizvodenj, želi občina okrepiti prav
možnosti za razvoj turizma in rekreacije. V ta namen so v spremembe
planskih aktov vnešena obširna območja za umestitev dejavnosti, ki so
povezane s turizmom in rekreacijo v naravnem okolju: |
– turistično
rekreacijsko območje Trebnik z njegovim predvidenim raznolikim programom
ponudbe: |
– graščina
Trebnik: nastavitvene kapacitete, prostori za seminarsko in simpozijsko
dejavnost, grajska restavracija in zajtrkovalnica, poročna – viteška
dvorana, osrednja slovenska vinska klet, prostori za manjše muzejske
zbirke; |
– program
Mala Slovenija – slovenski Minimundus; |
– program
narava: botanični vrt, zeliščni vrt, živalski vrt na prostem, živalski
vrt v zaprtem prostoru, gozdna pravljična pot, geološka pot;
|
– program
otroško zabavišče, otroci na deželi; |
– program
slovenska vas; |
– območje za
ureditev površin za golf za zahtevnejše turiste in rekreativce ob gradu
Pogled v Ločah (18polj); ureditev igrišča za golf z 9 polji v Škalcah bo
potrebno opredeljevati v sklopu krajinskih zasnov za območje Škalc;
|
– območje
treh ribnikov Poljšak, Štepihovec in Štetenberšek na predelu severno od
Loč s poudajeno varovalno funkcijo območja ter ob sonaravnih posegih za
ribištvo; |
– ureditev
ribnikov Mlače; |
– območje za
šport in rekreacijo ob ribnikih pri gradu Pogled; |
– vzrejno
jahalni center na kmetiji Hohler pri Tepanju. |
Za
razširitev možnosti za turizem in rekreacijo so v občini predvidene še
druge ureditve: |
– ureditev
območja pri razglednem stolpu Stolpnik, |
–
vzdrževanje in urejanje planinskih poti v občini, |
– v več
krajih ureditev manjših, novih športnih igrišč, ter vzdrževanje
obstoječih za potrebe krajanov (Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas,
Konjiška vas, Loče, Špitalič, Zbelovo), |
– ureditev
kopališča v Zbelovem, |
– ureditev
sprehajalnih poti v Škalcah ter od Slovenskih Konjic v smereh do
Konjiške vasi in proti Dobravi, |
– ureditvev
sprehajalnih poti v dolini Sv. Janeza do Žičke kartuzije, |
– ureditev
kolesarske steze, delno tudi na opuščeni trasi železniške proge v smeri
Loče – Slovenske Konjice – Zreče. |
Pri urejanju
prostora za razvoj turizma in rekreacije bodo upoštevana naslednja
izhodišča: |
· Elemente
odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine
za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja bodo
urejana za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in
oblikovalsko funkcijo teh elementov bodo mejna območja odprtega
prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti
reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z
značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno,
urejevana s posebno skrbjo. |
· Nasprotje
med turistično – rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno
reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in
ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer
je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni
in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo
infrastrukturo. |
· Območja
počitniških naselij bodo v zaključenih prostorskih celotah, ki
upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. Detajlno bodo območja in
režim gradnje v teh območjih določena s prostorskimi ureditvenimi pogoji
na osnovi strokovnih gradiv. |
6.4.3.2.9.
OBMOČJA ODLAGALIŠČ ODPADKOV |
V Občini
Slovenske Konjice je locirana deponija komunalnih odpadkov, kamor
dovažajo odpadke še iz dveh občin Vitanje in Zreče. Nova lokacija za
deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.
|
Za deponijo
so v izdelavi strokovne podlage, na osnovi katerih bo na tej lokaciji
(ureditveno območje z evid. št. 21 ter izjemni poseg P-15) urejen center
za ravnanje z odpadki v povezavi s sanacijo sedanje deponije ter gradnjo
čistilne naprave. |
V občini je
potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati
njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in
dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov,
regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti
vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno
sanirati. |
Na nivoju
regije je potrebno rešiti problem posebnih odpadkov ter vzpostaviti
nadzor nad nevarnimi snovmi – surovinami in proizvodi v proizvodnji,
transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju. |
6.4.3.2.10.
OBMOČJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
Vsa območja
za obrambo in zaščito so prikazana na graf. prilogi 12 kartografskega
dela plana in so obvezna. Območja za zaščito in reševanje so opredeljena
v občinskem načrtu obrambe in zaščite. |
6.4.4.
OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH DOKUMENTOV
OBČINE |
6.4.4.1.
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo
prostorskih sestavin planskih aktov občine |
Iz
dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99)) so v
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Slovenske Konjice – v letu 1998, privzeta naslednja obvezna izhodišča: |
|
6.4.4.2.
Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske
Konjice – v letu 1998 |
Dolgoročni
plan opredeljuje nekatere sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in
oblikovanje strokovnih podlag za posege v prostor. Obvezne so tiste
sestavine, ki po svoji naravi zahtevajo trdnejšo dolgoročno opredelitev,
ker bi v nasprotnem primeru lahko bilo onemogočeno ali vsaj močno
oteženo uresničevanje nekaterih dolgoročnih ciljev ali pa bi s tem celo
prišli do večje družbene škode. |
Obvezna
izhodišča teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske
Konjice – v letu 1998, so območja zemljišč in trase infrastrukturnih
koridorjev, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine.
Njihova namenska raba se načeloma ne sme spreminjati; spremembe so
mogoče le pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. |
Obvezna
izhodišča so: |
· vsa
izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000, ki so
našteta v točki 6.4.4.1. |
· poleg njih
pa še: |
· iz zasnov
kmetijstva in gozdarstva: gozdovi s posebnim pomenom |
· iz zasnov
vodnega gospodarstva: drugi izviri in primarni vodovodi |
· iz zasnov
rudnin: raziskovalni in pridobivalni prostori drugih rudnin |
· iz varstva
naravne in kulturne dediščine: območja in objekti naravne in kulturne
dediščine |
· iz zasnov
sanacij: čistilne naprave |
· iz zasnov
naselij in območij za poselitev: zasnove funkcij naselij v omrežju
naselij in: ureditvena območja naselij |
· iz zasnov
prometnega omrežja: regionalne, lokalne ceste in javne poti |
· iz zasnov
energetskega omrežja: zasnova (35) 20 kV daljnovodov |
·
urbanistični zasnovi mesta Slovenske Konjice in naselja Loče
|
· krajinska
zasnova za območje Škalc – programska naloga. |
V mejah teh
območij in tras, ki so določene v grafičnih prikazih tega dokumenta, se
namenska raba prostora ne sme spreminjati ali se sme spreminjati le pod
posebnimi pogoji, določenimi z zakonom. |
6.4.5.
OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE
SLOVENSKE KONJICE |
Za
uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske
Konjice je odgovorna Občina Slovenske Konjice. Kot programska naloga je
opredeljena izdelava krajinskih zasnov za območje izjemne krajine
Škalce. Osnovni instrumenti za uresničevanje prostorskih sestavin
planskih aktov bodo posebne strokovne podlage – programske zasnove, ki
jih bodo Občina Slovenske Konjice ter drugi pristojni in zainteresirani
za urejanje prostora in posege v prostor, oblikovali in sprejeli skladno
z usmerivami iz teh prostorskih sestavin in v katerih bodo
konkretizirani dolgoročni cilji in naloge. |
6.4.5.1.1.
Načini nadaljnjega urejanja posameznih območij s prostorskimi
izvedbenimi akti |
Posamezna
območja občine bo občina urejala po prostorskih celotah in njihovih
delih. |
A)
Prostorski izvedbeni načrti (PIN) |
Z
zazidalnimi načrti (ZN) bodo določeni pogoji za urejanje pomembnejših
delov naselij Slovenske Konjice, Loče in Tepanje, kjer se na območjih
zazidave prepletajo osnovne dejavnosti, za manjša območja graditve s
prevlado ene dejavnosti, za specifične objekte in ureditve in za
območja, kjer je ZN izdelan in sprejet z odlokom, a še ni v celoti
realiziran. |
Z
ureditvenimi načrti (UN) bodo določeni pogoji za urejanje območij, kjer
prevladujejo posegi v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo
večjo trajno spremembo (območje kamnoloma Kongrad), za območja, ki so
opredeljena za rekreacijo in športne površine (turistično rekreacijsko
območje Trebnik, območja ureditve za golf ter za podobna območja) in za
območje posebnih kvalitet prostora, ki jih je potrebno ohranjati ob
sočasnem razvoju prostoru sprejemljivih dejavnosti (Območje Žičke
kartuzije do Špitaliča, območje ribnikov nad Ločami, izjemna krajina
Škalce). |
Z
lokacijskimi načrti (LN) bodo določeni pogoji za posege – gradnje
infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna
raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in
naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v
vplivnem območju objektov. LN bodo izdelani za posege v prostor v
ureditvenih območjih ter izven njih. |
B)
Prostorski ureditveni pogoji (PUP) |
S PUP bodo
določeni pogoji za urejanje delov ureditvenih območjih naselij (zgrajeni
deli naselja, kjer je bil PIN že realiziran, deli naselja, kjer bo PIN
izdelan v 2. etapi izdelave in deli naselja, kjer ni predvidena izdelava
PIN). S PUP bodo določeni tudi pogoji za urejanje naselij z
opredeljenimi ureditveni območji, z manjšimi razvojnimi potrebami, ki so
bila zaokrožena v naselje oziroma kjer so bila ugotovljena večja
neskladja v odnosu različnih oblik rabe prostora. S PUP bo opredeljeni
tudi pogoji za urejanje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice.
|
6.4.5.2.
Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin
planskih aktov, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov
|
Merila za
odstopanje od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Slovenske Konjice, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov, so
obvezna izhodišča, ki so našteta v točki 6.4.4. tega planskega akta, ter
bistveni pogoji in možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega in
socialnega razvoja Občine Slovenske Konjice. |
Če se na
predlog Občine Slovenske Konjice pojavi družbeno utemeljena potreba za
odstopanje od obveznih izhodišč, ali če obstajajo širši javni interesi,
ugotovljeni s spremembami dolgoročnega plana Republike Slovenije, za
odstopanja od obveznih izhodišč, mora ustrezne spremembe in dopolnitve
teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice
obravnavati in sprejeti, po postopku kot ga določa zakonodaja, Občinski
svet občine Slovenske Konjice. |
6.4.5.3.
Predlog dodatnih raziskav, analiz in študij |
Za
dopolnjevanje uresničevanja in spremljanja prostorskih sestavin planskih
aktov Občine Slovenske Konjice ter za dokončno odločanje o urejanju
prostora v postopku priprave strokovnih podlag za posege v prostor je
potrebno pripraviti: |
· dopolnitev
urbanističnih zasnov s primerjalnimi ocenami urbanih stroškov za območja
mesta Slovenske Konjice in naselja Loče v skladu z zakonom o urejanju
prostora in navodilih o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih
podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine, |
· izdelava
krajinskih zasnov za območje izjemne krajine Škalce, |
· proučitev
možnosti prenove in zgostitve strnjeno pozidanih območij mesta Slovenske
Konjice, naselij Loče in Tepanje, |
· strokovne
podlage za dopolnitev usmeritev za varovanje naravne in kulturne
dediščine, |
· proučitev
potreb po vodi; oskrba s pitno vodo in tehnološko vodo in vodo za
potrebe kmetijstva, |
· proučitev
možnosti izgradnje zajezitev in zadrževalnikov ter MHE, |
· proučitev
možnosti uporabe plina za ogrevanje naselij ob trasi plinovoda,
|
· agrokarto
kmetijskih potencialov Občine Slovenske Konjice, |
·
opredelitev nadomestnih kmetijskih zemljišč (po etapah) za tista
zemljišča, ki jim bo spremenjena namembnost zaradi nujnih potreb mesta,
naselij in infrastrukturnih objektov, ter določitev kmetijskih zemljišč
za vračanje v denacionalizacijskih postopkih, |
· strokovne
podlage za lokacije čistilnih naprav, |
· proučitev
možnosti cestnih povezav znotraj mesta Slovenske Konjice, |
· strokovne
podlage za ureditveni načrt kamnoloma Kongrad, |
· raziskava
rezerv mineralnih surovin na območju Občine Slovenske Konjice,
|
· proučitev
možnosti reaktiviranja železniške proge, |
· proučitev
razvojnih možnosti letališča v Ločah. |
6.4.5.4.
Skupne naloge s sosednjimi občinami |
Občina
Slovenske Konjice se obvezuje, da bo tudi po sprejetju prostorskih
sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998,
sodelovala pri razreševanju skupnih problemov na mejnih območjih in v
širšem prostoru. Za evidentirane, a ne razrešene soodvisnosti je
potrebno pripraviti skupne strokovne podlage. Skupno proučevanje
prostora bo temeljilo na skupno dogovorjenih usmeritvah urejanja
prostora in varstva okolja, kjer ne poznamo občinskih mej. |
Skupne
naloge pri usmerjanju prostorskega razvoja s sosednjimi občinami so:
|
· določitev
poselitvene strategije in proučitev možnosti oblikovanja manjših
zaposlitvenih jeder na območju Občine Slovenske Konjice, |
·
usklajevanje namembnosti površin z enotnim regijskim lokacijskim
modelom, |
·
usklajevano načrtovanje izboljšave kmetijskih zemljišč (meloracije)
|
· v okviru
celjske regije določitev lokacije za odlaganje (predelava in deponija)
nevarnih – posebnih odpadkov |
· proučitev
možnosti za skupno regijsko deponijo komunalnih odpadkov |
· zasnova
elektro in telefonskega omrežja na mejnih območjih |
·
usklajevano načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter izkoriščanje
vodnih virov |
·
usklajevano načrtovanje cestnih povezav |
·
usklajevanje morebitne izgradnje – vzpostavitve – železniškega tira
Poljčane – Zreče |
·
načrtovanje skupne čistilne naprave. |
6.4.6.
URBANISTIČNI ZASNOVI MESTA SLOVENSKE KONJICE IN NASELJA LOČE TER
KRAJINSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE ŠKALCE – programske usmeritve |
6.4.6.1.
Urbanistična zasnova mesta Slovenske Konjice |
Urbanistična
zasnova naselja Slovenske Konjice določa za ureditveno območje naselja
Slovenske Konjice usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru,
podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora,
urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in
kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s
prostorskimi izvedbenimi akti. |
6.4.6.1.1.
UREDITVENO OBMOČJE NASELJA SLOVENSKE KONJICE |
Ureditveno
območje urbanistične zasnove naselja Slovenske Konjice zajema prostorsko
in funkcionalno zaključeno območje mesta Slovenske Konjice. Gospodarsko,
zaposlitveno, oskrbovalno in kulturno središče zgornjega dela doline
reke Dravinje leži ob severnem vznožju apnenčaste Konjiške gore, na
prehodu naplavne ravnice ob Dravinji v vinorodno terciarno gričevje na
južnih obronkih podpohorskega dela Dravinjskih goric. |
Ureditveno
območje urbanističnih zasnov naselja Slovenske Konjice meri okrog
292,14ha. |
6.4.6.1.2.
DOLGOROČNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI |
Dolgoročne
usmeritve za razvoj naselja so naslednje: |
· Ocene
sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za
okrog 1100 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev.
|
· Racionalna
in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja
Slovenske Konjice s prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo
znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za poselitev
v smeri proti severozahodu. |
· Razvijanje
vloge Slovenskih Konjic kot središče občinskega in ožjega regionalnega
pomena ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega
središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in
turističnih dejavnosti znotraj obstoječega ureditvenega območja in
predvidenih širitev. |
·
Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske
Konjice. |
· Prenova,
zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter
uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine
na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih,
še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na
predelu Gologranc). Prenova stavbnega fonda (tudi v okviru prenove
starega mestnega jedra) ter na določenih območjih dopolnitve osnovne
stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih
dejavnosti. |
· Prenova
obstoječih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Konus) predvsem s
prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s
prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin
znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega proizvodnega območja
smeri proti vzhodni obvoznici. |
· Prenova
obstoječih proizvodnih con, kjer se opušča proizvodnja zaradi
neracionalnosti, ter opredeljevanje teh območij za prednostno obrtno
proizvodnjo z drobnejšo zazidalno strukturo (območje LIP, delno Kongrad
in Kostroj). |
· Prenova in
razširitev območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s
kopališčem ter na območju načrtovanih širitev na Trebniku. |
· Ohranitev
sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom
na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.
|
· Sanacija
prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven
centralnih predelov naselja; vzpostavitev opuščene cestne povezave
vzhodno od območja Konus; dolgoročna izgradnja obvozne ceste proti
Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
|
· Ureditev
centralnega parkirnega prostora za potrebe parkiranja težjih
tovornjakov. |
·
Izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji
za rekeracijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v
območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
|
· Sanacija
in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter
infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
|
· Podrejanje
vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov
onesnaževanja in motenj v okolju. |
6.4.6.1.3.
ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU: |
Stanovanja:
|
Gradnja
večstanovanjskih objektov je načrtovana v osrednjem delu ureditvenega
območja naselja Slovenske Konjice na Prevratu (S14) ter v območju nad
Žičko cesto (S23), na osnovi že pripravljenega zazidalnega načrta. Za
gradnjo večstanovanjskih objektov v območju urejanja Gologranc (S19) je
potrebna predhodna izdelava ZN. |
Gradnja
individualnih stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih
za stanovanjsko gradnjo, v prvi fazi predvsem na zemljiščih, ki so z
sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) opredeljena za gradnjo,
ter je lastništvo nad njimi možno pridobiti (S11-Vešenik 1. faza,
S31-Prevrat). V ureditvenem območju so za nekatera zemljišča že sprejeti
PIA vendar občina dosedaj ni mogla pridobiti zemljišča zaradi
nepripravljenosti lastnikov za prodajo ter zaradi obveznosti pridobitve
nadomestni kmetijskih zemljišč za lastnike kmetij, ki so še prisotne v
ureditvenem območju (Ob Mizarski cesti). Zato se, na osnovi danih
možnosti za pridobitev zemljišč, individualna gradnja preusmerja
predvsem v novo opredeljeno stanovanjsko območje S32-Vinterjevo ter na
območje urejanja S29-Vešenik, za katerega so v izdelavi PIA za 2. fazo
izvedbe po programskih zasnovah za celotno območje Vešenika.
|
Znaten delež
individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru
obstoječih stanovanjskih območij s posebnim poudarkom na območje
SC15-staro mestno jedro. V vseh obstoječih stanovanjskih območjih je
dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem izboljšanje
kvalitete stanovanj. |
Oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti): |
Razvoj
centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječih območij centralnih
dejavnosti s poudarkom na starem mestnem jedru, kar bo potekalo skladno
s sprejetim ZN prenove starega jedra Slovenskih Konjic. Za preostala
obstoječa območja centralnih dejavnosti je predvidena predvsem
kvalitetna prenova obstoječih objektov in površin, na območju urejanja
C19-Gologranc pa nadaljevanje izgradnje objektov in urejanja površin
skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
|
Rekreacijsko
turistične dejavnosti: |
Poleg
razvijanja centralnih dejavnosti je kot najpomembnejše za razvoj
Slovenskih Konjic opredeljeno dograjevanje in urejanje območij ter
razširitev območij za turizem in rekreacijo. Kot najpomembnejše je
opredeljeno območje R6-Trebnik; ureditev golf igrišča (le za 9 polj) v
Škalcah bo potrebno usklajevati v okviru krajinskih zasnov za območje
Škalce. |
Proizvodne
dejavnosti: |
Za obstoječa
območja proizvodnih dejavnosti (P1-Konus, P2-Kostroj ter P-3 bivši IMP)
na vzhodnem obrobju naselja je predvidena prenova obstoječih objektov in
površin z uvajanjem novih, za okolje sprejemljivejših proizvodenj. Novo
predvidena območja za proizvodne dejavnosti so v podaljšku obeh sedanjih
proizvodnih območij: območje P4 kot podaljšanje cone P1 proti vzhodu ter
območje P5 kot podaljšanje cone P3 proti jugu. Ta opredeljena območja
dolgoročno zadoščajo za razvoj proizvodnih dejavnosti. |
Obrtno
proizvodne dejavnosti: |
Znotraj
ureditvenega območja za Slovenske Konjice so opredeljena večja območja
obrtno proizvodnih dejavnosti na predelih, ki so bili v dosedanjih
planskih aktih opredeljeni kot proizvodna območja (O1-LIP, s predvideno
širitvijo na območje O-6 proti severu, O3- Kostroj, Kongrad).
|
Za obstoječa
območja obrtno proizvodnih dejavnosti (O2-Dinos ter O3-betonarna Ingrad)
je opredeljena možnost prenove obstoječih objektov in obrtnih dejavnosti
ter zapolnilne gradnje na še nezazidanih parcelah, pri čemer je potrebno
upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na okolje.
|
Za območje
platoja v kamnolomu Kongrad (P6) je določena možnost za prestavitev
betonarne na to lokacijo, seveda ob obvezi sanacije kamnoloma po
končanem pridobivanju. |
Območja za
šport in rekreacijo: |
Večje
območje za šport in rekreacijo predstavlja območje nogometnega stadiona
s kopališčem na severozahodnem delu ureditvenega območja med potokoma
Koprivnico in Dravinjo (R1); načrtovana je manjša razširitev (R2)
predvsem za ureditve infrastrukture (parkirišča) na osnovi ureditvenega
načrta za to območje. Območje Trebnika (R6) bo imelo tako športno
rekreacijsko kot tudi turistično funkcijo. |
Zelene
površine: |
Vse zelene
površine ter mestni gozdovi (D1 do D13) morajo načeloma ohranjati svojo
namembnost ter na njih ni predvidena gradnja; enako velja za ves obvodni
prostor ob Dravinji. Za površine parkovnega značaja je predvidena
sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo
vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v
prostoru. V ureditveno območje naselja sta zajeto tudi manjše območje
najboljših kmetijskih zemljišč (1a), ki se mu raba ne sme spreminjati,
dolgoročno pa predstavljata možnost za širitev naselja Slovenske
Konjice. |
Promet:
|
Glavno
cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske
Konjice predstavlja regionalna cesta R430 Maribor – Celje
(Tepanje-Višnja vas), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri
vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja; druga cestna povezava R688
(Slovenske Konjice – Poljčane) zaključuje ureditveno območje Slovenskih
Konjic na vzhodni strani. |
Obstoječe
cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom. Notranja
mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in
drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posemeznimi deli mesta
Slovenske Konjice so dobre, razen na predelu med proizvodnima območjema
P1-Konus in P4, kjer je bila z izgradnjo nedokončanega objekta Konus
presekana mestna cesta, ki je povezovala na vzhodni strani južni in
severni del mesta; zato je v UZ naselja Slovenske Konjice predlagana
vzpostavitev te cestne povezave. Predvidena je tudi izvedba nove cestne
povezave z Žičke ulice skozi območje urejanja R6 (Trebnik) za napajanje
tega turistično rekreacijskega območja. Dolgoročno je predvidena izvedba
obvozne ceste (Vešenik) v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest
na vzhodnem, vstopnem delu mesta Slovenske Konjice, v smeri proti
Oplotnici. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za
parkiranje osebnih avtomobilov. |
Znotraj
naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča,
priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne
ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Posebne
ločene kolesarske steze niso predvidene. |
Pri
izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine
se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora
imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste
mora znašati min. 5m; glede na dejavnost v objektu je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji
obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih
načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov
v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje
upravljalca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi
ceste. |
V
urbanistični zasnovi naselja Slovenske Konjice ni bilo mogoče upoštevati
možnosti za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane – Zreče,
katere koridor poteka po rezervatu za traso južno od naselja v smeri
vzhod – zahod, ker je območje že skoraj zazidano. V primeru aktiviranja
železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso. |
Komunalna,
energetska infrastruktura in zveze: |
Za
ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za
naselje Slovenske Konjice bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo
kanalizacije. Kolektor bo navezan na predvideno čistilno napravo na
lokaciji ob centru za ravnanje z odpadki. |
Izgradnja
omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevnje kanalizacijskega
sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih
načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je
potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev
požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega
omrežja morata biti usklajeni z upravljalci vodovoda, kanalizacije in
čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim
odlokom o ravnanju z odpadki. |
Za oskrbo z
električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in
nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih
aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je
predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave. |
Telefonsko
omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh
opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja
Slovenske Konjice. |
V delu
ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice, na območjih
večstanovanjske (blokovne) gradnje, je ogrevanje objektov zagotovljeno
iz toplovodnega omrežja iz centralne kotlovnice. Za območje mesta
Slovenske Konjice je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko
potrošnjo, kar bo omogočilo ogrevanje preostalih delov ureditvenega
območja naselja tudi na ta način. |
6.4.6.1.4.
ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA: |
Ureditveno
območje naselja Slovenske Konjice je opredeljeno kot območje stavbnih
zemljišč (razen enega območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki je
znotraj ureditvenega območja) z naslednjimi osnovnimi rabami –
prevladujočimi namembnostmi: |
|
6.4.6.1.5.
URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE USMERITVE: |
Stanovanjska
območja: |
Za vsa
stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje
prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za
zazidanost parcele (60 : 40), usmeritev glede sprememb namembnosti
objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova,
dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje
objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
|
V
stanovanjskih območjih individualne gradnje S1, S4, S5, S7, S9, S10, S12
do S21 in S23 je dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med
objekti, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo
zemljišče (velikost parcel od 500m2 do največ 800m2). |
V območjih
individualne in večstanovanjske gradnje S11, S27, S29, S30, S31, S32 in
S34 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih
načrtov za posamezna območja urejanja. |
Centralna
območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
|
Zazidalna
zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo
biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz
usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja.
|
V
opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti
so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v
parterju), dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in
dejavnosti za zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma
mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati
funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je
pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalietno
arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje
neustreznosti dosedanjih posegov. |
Izvedba
prenove v starem mestnem jedru Slovenske Konjice mora potekati pod
pogoji iz ZN prenove mestnega jedra. |
Pri
lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih
objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in
značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike
od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da
zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
|
Višinske in
tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom
obstoječe zazidave s tem, da so podrejeni dominantam naselja.
|
Začasni
objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične
ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v
prostoru in da niso locirani v varovanih območjih. |
Območja za
proizvodne in obrtno-proizvodne dejavnosti: |
Za vsa
območja velja, da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz
funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih
tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov,
ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja. |
6.4.6.1.6.
USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA VARSTVO OKOLJA
|
Za vse
posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je
potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
V
prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih
za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih
krajinskih ureditev ter pogojev za varstvo okolja znotraj mej posameznih
območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja
Slovenske Konjice in širše. |
6.4.6.1.7.
USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI NAČRTI (PIN) IN
PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI (PUP) |
Posamezna
območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice
bodo urejana s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo
biti izdelani na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov:
|
ZN
(zazidalni načrti) za območja urejanja: S32, S23, S29, D5b, S28, S11,
S14, S30, C8, C7, C6, S9, S17, S31, O3, P3, P5, P4, P2, O7, O4, S23,
C18, S34, C12 IN C15. |
UN
(ureditveni načrti) za območja urejanja: R1, O6, O1, C11, S26, R6, C25,
C22, P6. |
PUP
(prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja
naselja Slovenske Konjice. |
LN
(lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in
naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege –
gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je
posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. |
6.4.6.2.
Urbanistična zasnova naselja Loče |
Urbanistična
zasnova naselja Loče določa za ureditveno območje naselja usmeritve za
razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo
organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično
oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne
dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s
prostorskimi izvedbenimi akti. |
6.4.6.2.1.
UREDITVENO OBMOČJE NASELJA LOČE |
Ureditveno
območje urbanistične zasnove naselja Loče zajema prostorsko in
funkcionalno zaključeno območje naselja, ki leži na ravnici ob sotočju
reke Dravinje in potokov Žičnice ter Klokočovnika. Loče so pomembnejše
lokalno središče vzhodnega dela občine Slovenske Konjice ter eno
pomembnejših zaposlitvenih, oskrbovalih in kulturnih središč v občini.
Na južni strani ureditveno območje Loč naravno zaključuje vznožje nižje
Žičke gore na zahodni ter obronki Zbelovske gore na vzhodni strani.
Naravno zahodno mejo ureditvenega območja naselja predstavlja struga
reke Dravinje, na severni in vzhodni strani pa gričevnat predel, ki se
razteza do potoka Ličence. |
Ureditveno
območje urbanističnih zasnov naselja Loče meri okrog 58,43ha; predlagane
širitve v velikosti 28,80ha predstavlja predvidene ureditve na območju
golf igrišča ob gradu Pogled. |
6.4.6.2.2.
DOLGOROČNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI |
Dolgoročne
usmeritve za razvoj naselja so naslednje: |
· Ocene
sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za
okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število 900 prebivalcev.
|
· Racionalna
in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Loče s
prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih
območij ter delno širitvijo površin za poselitev na zahodnem obrobju
ureditvenega območja naselja. |
· Razvijanje
vloge Loč kot pomembnejšega lokalnega središča ob vzporedni krepitvi
vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim
razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti
znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
|
· Prenova,
zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter
uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine
na območju Lautner in Rezar ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih
stanovanjskih območij (obstoječa stanovanjska cona Loče). |
· Prenova
stavbnega fonda ter na določenih območjih dopolnitve osnovne
stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih
dejavnosti. |
· Prenova
obstoječih proizvodnih con v severozahodnem delu naselja (Opekarna)
predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj
moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih
zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega
proizvodnega območja znotraj opredeljenih mej. |
· V majšem
obsegu krepitev obstoječih obrtno proizvodnih površin. |
·
Prestavitev območja za športno igrišče ob osnovni šoli na novo lokacijo
ob zahodnem robu naselja. |
· Razširitev
območij za turizem, šport in rekreacijo na predelu gradu Pogled
(ureditve golf igrišča v povezavi s prenovo gradu Pogled). |
· Ohranitev
sedanjih in urejanje novih zelenih površin s poudarkom na zaščitni in
oblikovno krajinski funkciji zelenja v naselju. |
· Sanacija
prometnega omrežja v naselju in zagotovitev zadostnega števila parkirnih
mest. |
·
Izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji
za rekeracijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v
območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
|
· Sanacija
in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter
infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
|
· Podrejanje
vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov
onesnaževanja in motenj v okolju. |
6.4.6.2.3.
ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU |
Stanovanja:
|
Gradnja
večstanovanjskih objektov je načrtovana v osrednjem delu ureditvenaga
območja naselja v območju urejanja C1 in C2. |
Gradnja
individualnih stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih
za stanovanjsko gradnjo, v prvi fazi predvsem v osrednji stanovanjski
coni S6, kjer je sprejet prostorski izvedbeni akt (ZN) ter v območju
S15, kjer bo PIA še potrebno izdelati. |
Manjši delež
individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru
obstoječih stanovanjskih območij. V vseh obstoječih stanovanjskih
območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem
izboljšanje kvalitete stanovanj. |
Oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti): |
Razvoj
centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječega centralnega dela
naselja Loče – C1 in C2, kjer je predvidena predvsem kvalitetna prenova
obstoječih objektov in površin ter gradnja objektov in urejanja površin
skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
|
Območja za
šport in rekreacijsko turistične dejavnosti: |
V povezavi z
razvojnimi usmeritvami celotne Občine Slovenske Konjice je tudi v Ločah,
poleg razvijanja centralnih dejavnosti, kot najpomembnejše opredeljeno
dograjevanje in urejanje območij ter razširitev območij za turizem in
rekreacijo. Kot najpomembneje je opredeljeno območje R3-grad Pogled,
kjer so predvidene ureditve golf igrišča (18 polj). |
Proizvodne
dejavnosti: |
Za obstoječa
območja in za predvidene širitve območij za proizvodnih dejavnosti (P1,
P2 in P3 – Opekarna) na severozahodnem obrobju naselja je predvidena
prenova obstoječih objektov in površin z uvajanjem novih, za okolje
sprejemljivejših proizvodenj. Novo predvidena območja za proizvodne
dejavnosti predstavljajo zaokrožitev obstoječega območja v zaokroženo
celoto. Te opredeljene širitve območja P dolgoročno zadoščajo za razvoj
proizvodnih dejavnosti. |
Obrtno
proizvodne dejavnosti: |
Znotraj
ureditvenega območja naselja Loče so opredeljena tri manjša območja
obrtno proizvodnih dejavnosti na predelih, kot so bili v opredeljeni
dosedaj (območji O1 in O2-Povh) ter s temi spremembami urbanistične
zasnove naselja Loče (O3-Valant). |
Za obstoječa
območja obrtno proizvodnih dejavnost je opredeljena možnost prenove
obstoječih objektov in obrtnih dejavnosti ter zapolnilne gradnje na še
nezazidanih parcelah, pri čemer je potrebno upoštevati izključitev
morebitnih negativnih vplivov na okolje. |
Zelene
površine: |
Vse zelene
površine (D1 do D3) morajo ohranjati svojo namembnost ter na njih ni
predvidena gradnja. Za površine parkovnega značaja je predvidena
sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo
vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v
prostoru. V ureditveno območje naselja je zajeto tudi večje območje
najboljših kmetijskih zemljišč (1a), ki se mu raba ne sme spreminjati.
|
Promet:
|
Glavno
cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče
predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice – Poljčane, ki deli
naselje s svojim potekom v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela
naselja. |
Obstoječe
cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z Ločami. Notranja
mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in
drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posemeznimi deli naselja so
dobre. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov
(križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter
dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.
Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene. |
Pri
izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine
se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora
imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste
mora znašati min. 5m; glede na dejavnost v objektu je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji
obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih
načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov
v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje
upravljalca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi
ceste. |
V
urbanistični zasnovi naselja Loče je še mogoče upoštevati možnosti za
ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane – Zreče, katere koridor
poteka po rezervatu za traso južno od naselja. |
Komunalna,
energetska infrastruktura in zveze: |
Za
ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za
naselje bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor
bo navezan na predvideno čistilno napravo na vzhodnem robu ureditvenega
območja naselja. |
Izgradnja
omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevnje kanalizacijskega
sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih
načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je
potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev
požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega
omrežja morata biti usklajeni z upravljalci vodovoda, kanalizacije in
čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim
odlokom o ravnanju z odpadki. |
Za oskrbo z
električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in
nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih
aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je
predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave. |
Telefonsko
omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh
opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja.
|
Opredeliti
je potrebno možnost za izgradnjo plinovodnega omrežja za široko
potrošnjo, kar bi omogočilo ogrevanje objektov v ureditvenem območju
naselja tudi na ta način. |
6.4.6.2.4.
ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA |
Ureditveno
območje naselja Loče je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč (razen
enega območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki je znotraj ureditvenega
območja) z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi: |
|
6.4.6.2.5.
URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE USMERITVE: |
Stanovanjska
območja: |
Za vsa
stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje
prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za
zazidanost parcele (60 : 40), usmeritev glede sprememb namembnosti
objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova,
dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje
objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
|
V
stanovanjskih območjih individualne gradnje S1 do S5, S7 in S10 – S12 je
dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med objekti, pri čemer je
potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel
od 500m2 do največ 800m2). |
V območjih
individualne stanovanjske gradnje S6, S14 in S15 bodo upoštevani
urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za posamezna
območja urejanja. |
Centralna
območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
|
Zazidalna
zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo
biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz
usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja.
|
V
opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti
so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v
parterju) dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in
dejavnosti za zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma
mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati
funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je
pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalitetno
arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje
neustreznosti dosedanjih posegov. |
Pri
lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih
objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in
značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike
od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da
zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
|
Višinske in
tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom
obstoječe zazidave s tem da so podrejeni dominantam naselja.
|
Začasni
objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične
ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v
prostoru in da niso locirani v varovanih območjih. |
Območja za
proizvodne in obrtno-proizvodne dejavnosti: |
Za vsa
območja velja, da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz
funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih
tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov,
ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja. |
6.4.6.2.6.
USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA VARSTVO OKOLJA
|
Za vse
posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je
potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
V
prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih
za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih
krajinskih ureditev ter pogoje za varstvo okolja znotraj mej posameznih
območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Loče in
širše. |
6.4.6.2.7.
USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI NAČRTI (PIN) IN
PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI (PUP) |
Posamezna
območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Loče bodo urejana
s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani
na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov: |
ZN
(zazidalni načrti) za območja urejanja: S14, S15, O3, R2 del.
|
UN
(ureditveni načrti) za območja urejanja: P3, P2, S6, C1, C2, D2, S3, S4,
C3, D3, O2 O1, Po, R3 in R1. |
PUP
(prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja
naselja Zreče. |
LN
(lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in
naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege –
gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je
posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. |
6.4.6.3.
Krajinska zasnova za območje Škalce |
Območje
Škalc, severno od ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice, je v
poglavju 6.4.3.2.5.3. Zasnova varstva kulturne dediščine opredeljeno kot
območje izjemne (kulturne) krajine Škalce. |
Za območje
je kot programska naloga opredeljena izdelava krajinskih zasnov, s
katerimi bodo (na osnovi usklajevanj različnih interesov na tem
prostoru) podani okviri in pogoji za gospodarsko prenovo območja kot
celote. Ob tem bo potrebno upoštevati vse razvojne komponente: vidik
varstva kulturne dediščine, možnosti za prestrukturiranje kmetijstva,
lastniška preoblikovanja, pogoje, ki izhajajo iz denacionalizacijskih
obvez, smeri sodobnega turističnega razvoja in oddiha kot njegove
napredne oblike, načine sodobnega kulturnega menagementa v smislu načina
upravljanja in trženja kulturnih spomenikov ipd. |
(2)
Spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega plana se
izvedejo zaradi ustanovitve nove Občine Slovenske Konjice ter razdelitve
prejšnje Občine Slovenske Konjice na tri samostojne občinske enote.
|
Vsebina
spremenjenega in dopolnjenega kartografskega dela dolgoročnega plana je
naslednja: |
.
vsebina: merilo: |
list
a/ Naslovnica |
list
b/ Vsebina |
list
št. 1 Zasnova kmetijstva in gozdarstva (tema 1) 1:25000 |
list
št. 2 Zasnova vodnega gospodarstva (tema 2) 1:25000 |
list
št. 3 Zasnova rudnin (tema 3) 1:25000 |
list
št. 4 Zasnova naravne in kulturne dediščine (tema 4) 1:25000 |
list
št. 5 Zasnova rekreacije v naravnem okolju (tema 5) 1:25000 |
list
št. 6.1 Zasnova sanacij (varianta 1) (tema 6) 1:25000 |
list
št. 6.2 Zasnova sanacij (varianta 2) (tema 6) 1:25000 |
list
št. 7.1 Zasnova omrežja naselij (tema 7) 1:25000 |
list
št. 7.2 Zasnova območij za poselitev (tema 7) 1:25000 |
list
št. 8 Zasnova prometnega omrežja (tema 8) 1:25000 |
list
št. 9 Zasnova omrežja zvez (tema 9) 1:25000 |
list
št. 10 Zasnova energetskega omrežja (tema 10) 1:25000 |
list
št. 11 Zasnova območij za obrambo in zaščito (tema11) 1:25000 |
list
št. 12 Zasnova načinov urejanja prostora (tema 12) 1:25000 |
list
št. 13 Zasnova osnovne rabe prostora Občine Slovenske Konjice (tema 13)
1:25000 |
lista št.14.1 Urbanistična zasnova naselja naselja Slovenske Konjice
(tema 14): |
14.1a Zasnova namenske rabe prostora (tema 14a) 1:5000 |
14.1b Zasnova načinov urejanja prostora (tema 14b) 1:5000 |
lista št.14.2 Urbanistična zasnova naselja naselja loče (tema 14): |
14.2a Zasnova namenske rabe prostora (tema 14a) 1:5000 |
14.2b Zasnova načinov urejanja prostora (tema 14b) 1:5000 |
list
št. 15 Območja za poselitev (tema 7) – montaža kart TTN5 1:5000 |
(3)
V kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina kart
ustrezno |
spremeni
in dopolni: |
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega dela kartografske dokumentacije je
naslednja: |
list
a/ Naslovnica |
list
b/ Vsebina |
list
št. 1.b Preglednica vezave listov 1:25000 |
list
št. 2 PKN5 – Sl. Bistrica 251:5000 |
list
št. 3 PKN5 – Sl. Bistrica 33,34 (montaža) 1:5000 |
list
št. 4 PKN5 – Sl. Bistrica 351:5000 |
list
št. 5 PKN5 – Sl. Bistrica 361:5000 |
list
št. 6 PKN5 – Sl. Bistrica 371:5000 |
list
št. 7 PKN5 – Sl. Bistrica 381:5000 |
list
št. 8 PKN5 – Sl. Bistrica 391:5000 |
list
št. 9 PKN5 – Sl. Bistrica 431:5000 |
list
št. 10 PKN5 – Sl. Bistrica 441:5000 |
list
št. 11 PKN5 – Sl. Bistrica 451:5000 |
list
št. 12 PKN5 – Sl. Bistrica 461:5000 |
list
št. 13 PKN5 – Sl. Bistrica 471:5000 |
list
št. 14 PKN5 – Sl. Bistrica 481:5000 |
list
št. 15 PKN5 – Sl. Bistrica 491:5000 |
list
št. 16 PKN5 – Šentjur 3,4 (montaža) 1:5000 |
list
št. 17 PKN5 – Šentjur 51:5000 |
list
št. 18 PKN5 – Šentjur 61:5000 |
list
št. 19 PKN5 – Šentjur 71:5000 |
list
št. 20 PKN5 – Šentjur 81:5000 |
list
št. 21 PKN5 – Šentjur 91:5000 |
list
št. 22 PKN5 – Šentjur 101:5000 |
list
št. 23 PKN5 – Šentjur 171:5000 |
list
št. 24 PKN5 – Šentjur 181:5000 |
list
št. 25 PKN5 – Šentjur 19,20 (montaža) 1:5000 |
list
št. 26 Legenda za liste št. 2 do št. 25 |
3. člen |
(1) Besedilo
srednjeročnega družbenega plana se v točki: 10. Prostorski razvoj v
celoti nadomesti z besedilom iz točke (1) iz 2. člena tega odloka.
|
(2)
Kartografski del srednjeročnega družbenega plana se v celoti nadomesti s
kartografskim delom, katerega vsebina je navedena v točki (2) iz 2.
člena tega odloka. |
(3)
Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu se v celoti
nadomesti s kartografsko dokumentacijo, katere vsebina je navedena v
točki (3) iz 2. člena tega odloka. |
4. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
01200/0007/98 |
Slovenske
Konjice, dne 6. julija 2000. |
Župan
|
Občine
Slovenske Konjice |
Janez Jazbec
l. r. |