Na podlagi 58., 60. in 61. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in
Uradni list RS, št. 44/97), 218. člena
Zakona
o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16.
člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in
11/03) je Občinski svet občine Beltinci na 11. redni seji dne 23. 12.
2003 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč |
|
1. člen |
V 2. členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju: odlok, Uradni list RS, št. 77/00, 108/00 in 99/01) se za
besedo »zazidanega« doda besedilo: »in nezazidanega.« |
|
2. člen |
Za 2. členom odloka se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
|
»Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča,
na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi
inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene
določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine
zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s
faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele, pa se
šteje za nezazidano stavbno zemljišče.« |
|
3. člen |
Na koncu 3. člena odloka se za besedo »objektov« doda besedilo: »ter od
površine nezazidanega stavbnega zemljišča.« |
|
4. člen |
V 5. členu odloka se črta beseda »parkiranja« in se ta nadomesti z
besedama: »internih parkirišč.« |
|
5. člen |
V prvem odstavku 6. člena odloka se črta tekst »avtoceste, magistralke,
železnice in površine platojev cestninskih in železniških postaj« ter se
nadomesti z besedilom: »za dejavnosti ob avtocesti, magistralki in
železnici, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.« |
|
6. člen |
Za 6. členom odloka se doda nov 6.a člena, ki se glasi:
|
»Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista
zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je
na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso
namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva,
šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih
dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave. |
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna
zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva: |
1. v primerih, kjer prostorski izvedbeni akt določa gradbene parcele:
|
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena
nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno,
da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
|
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku
šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali
del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče
graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na
trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru;
|
2. v primerih, kjer prostorski izvedbeni akt ne določa gradbenih parcel:
|
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z
prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske
ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa
se upošteva: |
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno
gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče
in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa
tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča; |
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima
določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče v skladu z določili tega odloka. |
Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji se za
samostojno gradbeno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko
ali poslovno stavbo štejejo tista(e) zemljiška(e) parcela(e) ali njen
del (njihovi deli) istega lastnika, ki je (so) široka(e) – skupaj
najmanj 16 m in velika(e) skupaj najmanj 600 m2. |
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se zaračuna le
od 600 m2, ne glede na velikost zemljiške parcele. |
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku
bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno
dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju
naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona
lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek
površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča,
potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča. |
|
7. člen |
Dosedanji tekst 7. člena se črta in se novi glasi: |
»Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje na celotnem območju
Občine Beltinci, ki se po veljavnih prostorskih izvedbenih aktih (po
zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – zazidalni in
ureditveni načrti, lokacijski načrti, prostorski ureditveni načrti) in
na vseh območjih kasnejše sprejetih izvedbenih aktih (lokacijski načrti
in drugi izvedbeni akti - v skladu z zakonom o urejanju prostora) in so
opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.« |
|
8. člen |
V prvem odstavku 8. člena odloka se za besedo »stanovanjskih« črta
besedica »in« ter doda vejica, za besedo »poslovnih« pa se doda vejica
in beseda »počitniških«, za besedo »površin« pa besedilo »in nezazidanih
stavbnih zemljišč.« |
|
9. člen |
V 9. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
|
»Po izdelavi grafičnih kart s prikazom navedenih območij v digitalni
obliki na katastrski podlagi DNK bodo tudi te na vpogled pri občinski
upravi.« |
|
10. člen |
V 11. členu odloka se za 7. točko doda nova 8. točka in tekst: »merila
za nezazidana stavbna zemljišča«, dosedanja 8. točka pa postane 9.
točka. |
|
11. člen |
V 13. členu odloka se za besedo »električno« doda beseda: »telefonsko«,
na koncu tega člena pa se za besedo »naprav« podpičje nadomesti s piko,
preostali del besedila pa se črta. |
|
12. člen |
V 4. točki 14. in 15. člena odloka se beseda »dejavnosti« črta in se
nadomesti z besedo: »namene«. |
|
13. člen |
V 18. členu se pod dejavnost H) gostinstvo doda besedilo: (za gostinske
terase se nadomestilo zaračunava samo za 6 mesecev v letu). |
|
14. člen |
V 20. členu se pri določanju korekcijskih faktorjev za tabelo, kjer so
določeni korekcijski faktorji za gostinstvo, doda nov odstavek:
|
»Za gostinske terase se upošteva korekcijski faktor 0,50 ne glede na
tlorisno velikost terase.« |
|
15. člen |
Merila za druge objekte |
21. člen se spremeni in se glasi: |
Za objekte, ki so zajeti v tem členu se ne uporabljajo merila tega
odloka iz 12., 15., 16., 17., 18. in 19. člena, temveč se število točk
za 1m2 določi na naslednji način: |
|
Objekti Število točk |
Objekti za distribucijo (primarni) |
električne energije |
– stojna mesta (stebri daljnovodov) 500 |
– transformatorske postaje in transformartorji 800 |
Telekomunikacijski vodi (primarni) |
– podzemni 30 |
– nadzemni 50 |
Bazne postaje mobilne telefonije 1.200 |
Plinovod (primarni) |
– podzemni 50 |
– reducirne in razdelilne postaje 1000 |
Bencinski servis 800 |
Gramoznice, peskokopi (pisarne, skladišča, poti…) 500 |
Športno-rekreativne površine (igrišča, spremljajoči |
objekti) |
– do 1000 m2 50 |
– nad 1000 m2 40 |
|
Obrazložitve |
Površine za normalno rabo objektov za distribucijo električne energije
se določijo v velikosti 5 m2 po stojnem mestu (stebru), pri
transformatorskih postajah in transformatorjih pa 20 m2 (pri teh je
zajeto tudi funkcionalno zemljišče). |
Površine na katerih so zgrajeni telekomunikacijski vodi in so potrebni
za normalno rabo voda se določijo tako, da se pri podzemnih dolžina voda
pomnoži s širino 1 m, pri nadzemnih pa se dolžina voda pomnoži s širino
1,5 m. |
Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije
predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del
zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte pa
se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji. |
Površine, na katerih so zgrajeni primarni cevovodi za transport
plinastih goriv, se določi tako, da en dolžinski meter cevovoda
predstavlja 1 m2 površine. Pri plinskih razdelilnih in reducirnih
postajah se za izračun nadomestila upošteva površina 20 m2 (v tem je
zajeto tudi funkcionalno zemljišče). |
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje samo od primarnih
elektrodistribucijskih, telefonskih in plinovodnih objektov in naprav.
|
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno
funkcionalno zemljišče tega objekta. |
Pri gramoznicah in peskokopih se določijo površine za plačilo
nadomestila od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu, in
sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne
dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta
skladišča in podobno. |
Športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse
površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine
(površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov. |
|
16. člen |
Za 21. členom odloka se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
|
»Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti glede na lego v posameznem
območju z naslednji številom točk: |
|
OBMOČJE-ŠTEVILO TOČK |
|
1 2 3 4 |
Nezazidano stavb. zemlj. 200 180 160 140 |
|
17. člen |
V 22. členu odloka se v prvem stavku črta besedilo »za leto 2000 znaša
0,6 SIT« in se nadomesti z besedilom: »za leto 2004 znaša 0,7 SIT.« |
|
18. člen |
V prvem odstavku 23. člena odloka se za besedo »nadomestilo« doda
besedilo: »za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.« Za dosedanjim
drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek in besedilo:
|
»Letno nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč se določi
tako, da se skupno število točk iz 12., 21.a člena odloka pomnoži s
površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča, vrednostjo
točke za izračun nadomestila ter s korekcijskim faktorjem 0,07«. |
|
19. člen |
Dosedanje besedilo 25. člena odloka se črta in se nadomesti z novim
besedilom, ki glasi: |
»Obveznost za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se
odmeri letno s tem, da so zavezanci (tako pravne kot fizične osebe)
nadomestilo dolžni plačati v trimesečnih enakih obrokih,oziroma če
odmerjeni znesek ne presega višine 50.000 SIT pa v dveh enakih obrokih,
ki zapadejo v plačilo 15. 4. in 15. 9. posameznega leta.
|
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo,
odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z
nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.« |
|
20. člen |
V drugem odstavku 29. člena odloka se beseda »žiro« nadomesti z besedo
»transakcijske.« |
|
21. člen |
V prvem odstavku 30. člena odloka se za osmo alineo doda nova deveta
alinea: |
– »za gradbene inženirske objekte, ki so objekti gospodarske javne
infrastrukture (za zidana stavbna zemljišča) poleg njih pa tudi še za
objekte, ki so namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave (za
nezazidana stavbna zemljišča).« |
|
22. člen |
V prvem odstavku 31. člena odloka se za besedama »počitniško hišo« črta
besedilo: »poslovni objekt za gospodarski namen oziroma za družbeni
namen ali so zgradili drugi objekt«. V istem odstavku tega člena odloka
se za besedama »počitniške hiše« črta besedilo: »poslovnega ali drugega
objekta.« |
V drugem. odstavku tega člena odloka se črta besedilo: »oziroma največ 8
let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poslovne in druge objekte začne
teči petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila od začetka uporabe
objekta.« |
|
23. člen |
V 33. člena odloka se za besedama »počitniški namen« doda besedilo: »in
za nezazidana stavbna zemljišča.« |
|
24. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2004 dalje. |
|
Št. 032-01/2003-11-171/III |
Beltinci, dne 23. decembra 2003. |
|
Župan |
Občine Beltinci |
Milan Kerman l. r. |
|