Na podlagi 37. člena Statuta občine Trbovlje (UVZ št.:3/00, 9/03 in 16/04) in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta (UVZ št.: 11/04) , je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 3. korespondenčni seji, dne 15.11.2004 sprejel naslednji

STATUT OBČINE TRBOVLJE

(PREČIŠČENO BESEDILO)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Občina Trbovlje je samoupravna temeljna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

• Čebine,

• Čeče - del,

• Dobovec,

• Gabrsko,

• Ključevica,

• Knezdol,

• Ojstro,

• Ostenk,

• Sveta Planina,

• Planinska vas,

• Prapretno pri Hrastniku - del,

• Prapreče - del,

• Škofja Riža,

• mesto Trbovlje,

• Vrhe - del,

• Završje,

• Župa.

Sedež občine je v Trbovljah, Mestni trg 4.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

Na območju občine Trbovlje so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom.

Imena in območja krajevnih skupnosti so:

• Alojz Hohkraut: Hohkrautova kolonija in Retje, Ribnik, Nasipi, Žabjek, Šuštarjeva kolonija

• Center: Vodenska cesta od h.št. 21 dalje, Trg revolucije, Opekarna, Trg svobode, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Globušak, Pod ostrim vrhom ter Klek do h. št. 4

• Franc Fakin: Loke, Obrtniška cesta, Mestni trg, Majcenova cesta, Ulica španskih borcev, Ojstro (del), Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina, Savinjska cesta , Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta Tončke Čeč, Cesta OF

• Franc Salamon: Gabrsko, Knezdol, Vrhe

• Ivan Keše: Kešetovo, Dom in vrt, Pod gozdom, Vreskovo, Sallaumines

• Fric Keršič: Neža, Kolonija 1. maj, Novi dom, Keršičeva cesta, Partizanska cesta

• Klek: Klek, Prapreče, Čebine, Sveta planina, Planinska vas

• Zasavje: Vodenska cesta do h. št. 20, Bevško, Kolodvorska cesta, Ob železnici, Zasavska cesta

• Čeče: Čeče do h. št. 41, Ostenk, Ojstro od h. št. 25, Knezdol od h. št. 35

• Dobovec: Dobovec, Škofja Riža, Završje, Župa, Ključevica.

3. člen

Občina Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in Zakona o lokalni samoupravi samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom, država pa je zanje zagotovila

potrebna sredstva.

4. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče samoupravne lokalne skupnosti so občani.

Občani v občini Trbovlje odločajo o zadevah lokalne samouprave preko občinskega sveta, ki je sestavljen iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Občani v občini odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno na svojih zborih z referendumom in preko ljudske iniciative ter preko svetov KS v skladu s tem statutom.

Na osnovi odločitve občinskega sveta in v skladu z zakonom, se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališč prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen

Občina Trbovlje lahko, z eno ali več drugimi občinami, zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamenske in večnamenske interesne zveze. Te zveze so osebe javnega prava.

Občina se z drugimi občinami, zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov, ustanovi združenje, kot osebo javnega prava.

Občina ter zveze in združenja v katere je vključena, lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

6. člen

Občina Trbovlje ima svoj grb in zastavo, katerih obliko in način uporabe določa poseben odlok.

Občina ima pečat, ki vsebuje njeno označbo, ime in grb.

Občina praznuje svoj občinski praznik 1. junija v spomin na spopad z ORJUNO. Občinski svet je s posebnim odlokom določil občinska priznanja in nagrade, ki se podeljujejo ob občinskem prazniku in 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku.

II. OŽJI DELI OBČINE

1. Oblikovanje

7. člen

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskofinančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne, vaške in četrtne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ožjega dela ali najmanj 10% volilcev občine po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Ožje dele občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Sprememba statuta glede organiziranosti ožjih delov občine začne veljati šele po izteku mandata svetov

dotedanjih krajevnih skupnosti.

8. člen

Krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS) v občini so pravne osebe javnega prava ter nastopajo v pravnem prometu v okviru nalog, določenih s tem statutom. KS nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga.

Pravni posli, ki jih sklepa KS v okviru svojih nalog in katerih vrednost presega 3.000.000 SIT, so veljavni le ob soglasju župana.

9. člen

KS zastopa predsednik sveta KS.

10. člen

Svet KS lahko s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete KS.

11. člen

KS ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji polovici je napis “OBČINA TRBOVLJE” , v notranjem krogu spodaj pa napis “KRAJEVNA SKUPNOST (IME KS)”.

12. člen

Zaradi zadovoljevanja dogovorjenih skupnih potreb se lahko KS povezujejo med seboj v različne oblike interesnega sodelovanja. V te namene lahko KS tudi združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo.

2. Pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti

13. člen

KS samostojno opravljajo naloge, ki jih določa ta statut. V KS se za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge:

1. S področja normativne dejavnosti:

• sprejemanje statuta KS, poslovnika sveta KS ter drugih splošnih aktov KS

• obravnava in sprejem finančnega načrta in zaključnega računa KS

• obravnavanje vseh vprašanj, pomembnih za delo in življenje krajanov ter oblikovanje stališč, pobud in mnenj v zvezi s temi vprašanji

• sprejemanje plana razvoja KS

• pridobivanje sredstev za delo in razvoj KS

• urejanje načinov in pogojev upravljanja s premoženjem KS

2. S področja lokalnih javnih služb in prometa:

• dajanje predlogov za pripravo letnih programov na področju javne infrastrukture na območju KS

• sodelovanje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna komunalna in druga dela s področja javnih služb

• sodelovanje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščite vodnih virov pitne vode

• financiranje ureditve in vzdrževanje javnih vodnjakov, javne razsvetljave, igrišč in drugih športnih objektov, parkov in javnih zelenic, ter drugih javnih površin, ki so dane v upravljanje KS

• upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javnih služb, ki so dane v upravljanje KS

• izvajanje zimske službe na površinah, ki jih ima KS v upravljanju, če le-ta ni dana v izvajanje javnemu komunalnemu podjetju

• dajanje pobud za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.)

• predlaganje programov javnih del, ki bi se izvajala v KS

• razpisovanje, izvajanje ter nadzor nad deli iz programa KS, ki se financirajo s sredstvi, s katerimi KS razpolaga

• urejanje in upravljanje s komunalnimi objekti, ki jih občina da KS v upravljanje in v ta namen zagotovi tudi sredstva v skladu z možnostmi občinskega proračuna

3. S področja urejanja prostora in varstva okolja:

• sodelovanje in dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje KS

• oblikovanje v skladu z zakonodajo in občinskimi predpisi, pobud za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov

• seznanjanje pristojnih organov občine s problemi in potrebami prebivalcev KS na področju urejanja prostora in varstva okolja

• evidentiranje in dajanje predlogov za sanacijo divjih odlagališč ali konkretna sanacija le-teh, če KS razpolaga s potrebnimi sredstvi

• dajanje predlogov, sodelovanje ali izvajanje olepševanja KS (ocvetličevanje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.)

• dajanje mnenj k ukrepom za zaščito okolja in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi dejavnosti za varstvo okolja v KS

• dajanje predhodnih mnenj o posegih v prostor KS, ki morajo biti podana predlagatelju odloka ali drugega akta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo opravil prvo obravnavo tega akta

• sodelovanje z občino pri ohranjanju naravnih lepot ter zgodovinskih in ambientalnih spomenikov na svojem območju

4. S področja družbenih dejavnosti:

• spodbujanje in organizacija kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih prireditev ter sodelovanje pri teh prireditvah, kadar je organizator občina

• spremljanje socialne problematike na svojem področju, sodelovanje s Centrom za socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči socialno ogroženim in starejšim osebam

• sodelovanje z vsemi javnimi zavodi in drugimi institucijami, organiziranimi v KS

5. S področja gospodarstva in kmetijstva:

• dajanje mnenj glede spremembe namembnosti prostora v KS zaradi predvidenih gradenj proizvodnih in drugih gospodarskih objektov dajanje mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), zaradi katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov dajanje predhodnih mnenj o uvedbi novih dejavnosti ali sprememb obstoječih na območju KS; mnenja morajo biti podana predlagatelju odloka ali drugega akta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo opravil 1. obravnavo tega akta

6. S področja zaščite in reševanja:

• spremljanje varnosti na območju KS in obveščanje

• občinskega štaba za civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalcev KS

• sodelovanje z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju izvajanje posameznih nalog na področju zaščite in

reševanja, ki jih določi občinski štab na podlagi zakona in tega statuta

• izvajanje skupnih občinskih nalog s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

7. S področja upravljanja in razpolaganja s premoženjem:

• upravljanje s premoženjem občine, ki je dano KS v uporabo

• razpolaganje s svojimi lastnimi sredstvi.

3. Financiranje krajevnih skupnosti

14. člen

Delo KS se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja KS.

Kriterije in merila za financiranje KS iz občinskega proračuna sprejme občinski svet po predhodnem mnenju svetov KS. KS se ne sme zadolževati.

15. člen

Kot porabnik sredstev občinskega proračuna mora KS sprejeti svoj finančni načrt, ki vsebuje prihodke in odhodke KS in je sestavni del občinskega proračuna.

Skladnost predloga finančnega načrta KS z občinskim proračunom ugotavlja župan, ki usklajene finančne načrte KS priloži svojemu predlogu proračuna občine za posamezno leto.

Občinski svet ob sprejemanju občinskega proračuna odloča tudi o izdaji soglasja k predloženim finančnim načrtom KS.

Ko izda občinski svet soglasje k finančnemu načrtu KS, ga sprejme svet KS.

Za izvajanje finančnega načrta KS je odgovoren predsednik sveta KS.

16. člen

Za zakonito, namensko, pravilno in smotrno porabo proračunskih in drugih javnih sredstev odgovarja svet KS.

17. člen

O svojem poslovanju KS letno poročajo občinskemu svetu.

Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki. Računovodske, administrativne in pravne posle za potrebe KS opravlja občinska uprava.

4. Premoženje krajevnih skupnosti

18. člen

Kot oseba javnega prava je KS lahko nosilka premoženjskih pravic v skladu z določili tega statuta. Premoženje KS je tisto, ki je pridobljeno s samoprispevki krajanov, prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve KS in prihodki od premoženja KS in je namenjeno le zadovoljevanju njihovih potreb.

Sestavljajo ga premične in nepremične stvari ter denarna sredstva in pravice.

Premoženje KS in premoženje, ki ga je občina dala KS v upravljanje za izvajanje lokalnih zadev, je javno premoženje in se zanj uporabljajo predpisi, ki veljajo za občinsko premoženje.

KS razpolaga s sredstvi, ki so njena last, s sredstvi, ki so jih v KS združili krajani, s sredstvi, dodeljenimi iz občinskega proračuna in s sredstvi, ustvarjenimi z lastnimi dejavnostmi.

5. Odgovornost za obveznosti

19. člen

KS odgovarjajo za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno. Če KS preneha obstajati ali izgubi status osebe javnega prava, njene pravice in obveznosti preidejo na občino.

Če se KS razdeli na dva ali več ožjih delov ali če se iz nje izločijo posamezni deli in le-ti obdržijo status pravne osebe se v prizadetih KS naredi najprej premoženjska bilanca, na podlagi te pa delitvena bilanca za razdelitev pravic, obveznosti in premoženja med novo nastale pravne osebe.

Delitveno bilanco sklenejo sveti novo nastalih ožjih delov občine, ki imajo status pravne osebe. Sporazum o delitvi je veljaven, ko da nanj soglasje občinski svet.

6. Organi krajevnih skupnosti

20. člen

Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog KS je svet KS.

Svet KS izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju KS in sicer v skladu z zakonom.

Število članov sveta KS določi občinski svet.

Člani sveta KS na svoji prvi (konstitutivni) seji izmed sebe izvolijo predsednika, lahko pa tudi enega podpredsednika.

21. člen

Svet KS sprejema svoje odločitve na sejah in sicer z večino glasov navzočih članov. Seja sveta KS je sklepčna, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.

Predsednik sveta KS sklicuje in vodi seje sveta. Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga v njegovi odsotnosti ali zadržanosti nadomešča, po njegovem pooblastilu pa opravlja posamezne zadeve iz njegove pristojnosti.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta KS brez pravice glasovanja. Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej sveta KS zagotavlja direktor oziroma direktorica občinske uprave z delavci občinske uprave. Podrobneje uredi svet KS svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov sveta.

22. člen

Odločitve sveta KS, ki se tičejo:

• sprejema statuta KS

• sprejema finančnega načrta KS

• sprejema zaključnega računa KS

• programa razvoja KS

so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

23. člen

Svet KS odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost, zlasti pa:

• sprejema statut KS

• sprejema plane in programe razvoja KS

• sprejema poslovnik o delu sveta KS in druge akte

• sprejema finančni načrt in zaključni račun KS

• sprejema letni program svojega dela

• voli predsednika in podpredsednika sveta KS

• imenuje volilno komisijo in po potrebi delovna telesa sveta

• predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka v KS

• sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog KS

• oblikuje mnenja in predloge za občinski svet, kadar tako določa ta statut

• odloča o pritožbah prebivalcev KS, ki se tičejo nalog KS

• zagotavlja informiranje prebivalcev o izvajanju nalog KS

• sklicuje zbor občanov v KS in v delu KS

• odloča o sklepanju pogodb v primerih, ko pogodbeni pogodbeni

znesek presega 100.000 SIT, do tega zneska odloča predsednik sveta KS

• objavlja javne razpise za dela, ki se financirajo iz sredstev KS

• odloča o uporabi sredstev, s katerimi KS razpolaga

• odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, tem statutom ali drugimi splošnimi akti občine.

24. člen

Delo sveta KS je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem prebivalcev KS, z obveščanjem občinskega sveta in župana, s posredovanjem pisnih sporočil prebivalcem KS ali sredstvom javnega obveščanja ter z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta KS.

Javnost se na seji sveta KS lahko izključi, če gre za obravnavo dokumentov ali informacij, ki so zaupne narave. O tem odloči za vsak primer posebej svet KS. Za obveščanje o delu sveta KS je pooblaščen njegov predsednik, v njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti pa podpredsednik sveta.

7. Statuti in poslovniki krajevnih skupnosti

25. člen

Sveti KS sprejmejo statute KS, s katerimi se podrobneje uredijo oblikovanje in funkcije organov KS, pravice in dolžnosti predsednika, podpredsednika in članov sveta KS, način dela organov KS in opravljanja nalog za potrebe KS, akti KS in vse druge zadeve, pomembne za delo KS in njenih organov.

Statut KS se sprejme na podlagi in v okviru statuta občine, velja pa, ko da nanj soglasje občinski svet. Statut in drugi akti KS morajo biti v skladu s statutom občine in drugimi splošnimi akti občine, ki se tičejo KS.

26. člen

Delovanje svetov KS podrobneje urejajo poslovniki svetov, ki morajo biti usklajeni s statuti KS.

27. člen

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta KS ali zbora občanov KS, razpusti svet KS in razpiše predčasne volitve:

• če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

• če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.

Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine KS, če ugotovi, da svet KS ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog KS v skladu s tem statutom.

8. Svet krajevnih skupnosti Občine Trbovlje

28. člen

Svet KS občine (v nadaljnjem besedilu: svet) je posvetovalni

in usklajevalni organ krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki svetov vseh krajevnih skupnosti v občini.

Svet:

• usklajuje in koordinira interese več ali vseh KS

• določa zadeve, ki se tičejo več ali vseh krajevnih skupnosti, v katerih jih bo svet zastopal do organov občine, razen če sveti ne odločijo drugače

• sodeluje pri pripravi predlogov skupnih izhodišč za oblikovanje finančnih načrtov KS

• daje pobude in mnenja organom občine za urejanje posameznih zadev, ki se tičejo več ali vseh krajevnih skupnosti

• daje pobude za začetek postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnikov KS

• lahko obravnava vse prostorske dokumente za področje celotne občine in oblikuje stališča in mnenja za organe občine

• obravnava razvojne dokumente občine in oblikuje skupna stališča in mnenja za organe občine

• občinskemu svetu lahko predlaga, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali odloka, s katerim je uredil zadeve, ki se tičejo KS, zlasti pa zadeve, ki se nanašajo na občinski proračun, razvoj občine in prostorsko ureditev občine, če dobi za to pooblastilo svetov vseh KS. Predlog po tej alinei lahko poda svet najkasneje v 15 dneh od sprejema akta občinskega sveta.

• daje županu pobudo za sklic zbora občanov za vso občino.

Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.

Predsednik oziroma podpredsednik sklicuje seje sveta po potrebi oziroma najmanj enkrat kvartalno.

Seje sveta se mora udeležiti župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ter strokovni delavci občinske uprave.

III. NALOGE OBČINE

29. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in tem statutom, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

• sprejema statut občine

• sprejema proračun in zaključni račun občine

• sprejema razvojne plane občine

• sprejema prostorske akte

• izdeluje lokacijsko dokumentacijo

• predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti

• sprejema pravila za volitve v državni svet

• sprejema odloke in druge splošne akte občine

• v skladu z zakonom ustanavlja inšpekcije ter skupne organe uprave

• ugotavlja javno korist

• načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči

2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:

• ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem

• pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja

• sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja

• varuje naravno in kulturno dediščino

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

• spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini

• sprejema takšne prostorske akte, ki omogočajo razvoj gospodarstva v občini

• oblikuje takšno davčno politiko, ki omogoča gospodarski razvoj

• sodeluje z gospodarskimi subjekti in jim v okviru svojih pristojnosti pomaga pri razreševanju njihovih problemov

• pomaga pri navezovanju stikov s pristojnimi ministrstvi in drugimi državnimi institucijami

• z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov

• v skladu z zakonom opravlja naloge s področja trgovine, gostinstva, turizma in kmetijstva

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega  sklada na ta način, da:

• spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine

• v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov

• sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine

• spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg

• sama ali preko pooblaščene organizacije gradi neprofitna stanovanja

• gradi stanovanja za socialno ogrožene in adaptira objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj

• v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj

• sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri reševanju stanovanjske problematike občanov

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

• ustanavlja in zagotavlja lokalne javne službe

• zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb

• nadzira delovanje lokalnih javnih služb

• gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojnoizobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

• ustanavlja vzgojnoizobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje

• ustanavlja zavode, ki izvajajo izobraževanje odraslih

• v skladu z zakonom zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih zavodov in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov

• z različnimi ukrepi pospešuje vzgojnoizobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov

• kot ustanoviteljica zavodov s področja vzgoje, izobraž evanja in zdravstvenega varstva spremlja in nadzoruje porabo proračunskih sredstev v teh zavodih

• ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:

• spremlja stanje na teh področjih in predlaga v skladu s svojimi pristojnostmi določene ukrepe

• sodeluje s Centrom za socialno delo, Domom za ostarele občane, Rdečim križem, Karitasom in drugimi pristojnimi institucijami in organi s tega področja

• ustanavlja vzgojnovarstvene zavode

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

• ustanavlja javne zavode s tega področja

• z dotacijami spodbuja te dejavnosti

• sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine

• pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem področju

9. Urejanje prostora:

Z urejanjem prostora v občinski pristojnosti se v skladu s temeljnimi določbami zakona ter z usmeritvami strateških prostorskih aktov države določa raba prostora in prostorske ureditve lokalnega pomena. Z urejanjem prostora v občinski pristojnosti se določijo tudi pogoji prostorskega načrtovanja in umeščanja objektov v prostor, ki jih predpisujejo režimi varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov lokalnega pomena in druge kulturne dediščine ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na lokalni ravni. Urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega:

1. usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni;

2. predpisovanje potrebnih meril in pogojev za urejanje prostora na območju občine;

3. načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine;

4. izvajanje prostorskih ukrepov za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;

5. vodenje in izvajanje ukrepov aktivne zemljiške politike in opremljanja zemljišč;

6. vodenje zbirk prostorskih podatkov iz njene pristojnosti;

7. spremljanje stanja na področju urejanja prostora in skrb za zakonitost in red v prostoru;

8. priprava in sprejem poročil o stanju na področju urejanja prostora;

Z aktivno zemljiško politiko občina pridobiva zemljišča in druge nepremičnine, na njih uveljavlja predkupno pravico, vodi prenovo ter uveljavlja in izvaja druge ukrepe iz svoje pristojnosti v javno korist. V ta namen lahko občina ustanovi sklad, javno agencijo ali druge institucije. Pri izvajanju navedenih lahko država sodeluje s finančnimi in drugimi predpisi.

Občina ali več občin skupaj organizira trajno uresničevanje nalog iz te točke.

10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

- izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, kakor tudi programi, ki jih občina sprejema za ta področja ter v skladu z možnostmi zagotavlja sredstva za realizacijo teh programov iz občinskega proračuna ali z

udeležbo sredstev republiških institucij

- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja

- spremlja stanje na področju varstva okolja in v okviru svojih pristojnosti sprejema ustrezne ukrepe

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih

11. Upravlja, gradi, vzdržuje in ureja:

- lokalne javne ceste in druge javne poti

- hodnike za pešce in kolesarske steze

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine

- ureja javni promet na lokalnih cestah in javnih površinah lokalnega pomena

- sprejema program varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev, skrbi za njihovo varstvo, urejanje in vzdrževanje ter odloča o prekopu posmrtnih ostankov

- v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva

12. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:

- zagotavlja izvajanje nalog zaščite in reševanja v skladu s svojimi pristojnostmi

- sprejema občinski načrt varstva pred požarom

- organizira reševanje v požarih in drugih nesrečah

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč

- sodeluje z izvajalci gasilstva v občini in štabom za civilno zaščito ter spremlja, nadzoruje in zagotavlja sredstva za njihovo delo

- opravlja druge naloge, ki zagotavljajo boljšo požarno varnost in varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom in občinskimi predpisi

13. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema ustrezne splošne akte

- organizira občinsko redarsko službo

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine

- opravlja nadzorstvo nad spoštovanjem in izvrševanjem splošnih aktov občine in tistih zakonov in predpisov, za katere je pooblaščena občina

- v skladu z zakonom ustanavlja inšpekcije

Občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

- delovanje občinskega sveta in komisij, župana, nadzornega odbora, drugih organov in občinske uprave, organizacijo in izvajanje volilnih opravil pri lokalnih volitvah v skladu z zakonom

- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

- določanje namembnosti urbanega prostora,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

- mrliško pregledno službo in

- urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

30. člen

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedežin premoženje oziroma del premoženja v občini.

IV. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

31. člen

Organi občine so:

- občinski svet,

- župan in

- nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji.

32. člen

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana z odlokom določi občinski svet.

33. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

34. člen

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. Občinski svet

35. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 27 članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:

• mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta,

• mandatna doba članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,

• mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakršnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih

več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

36. člen

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

37. člen

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge splošne akte.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,

- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne

organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,

- nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega

funkcionarja,

- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev

člana nadzornega odbora, 

- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega

prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,

- odloča o odtujitvi in obremenitvi občinskega nepremič nega premoženja,

- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

- razpisuje referendum,

- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski

svet,

- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

- imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

- imenuje predstavnike občinskega sveta v svet interesne zveze občin, katere članica je občina

Trbovlje,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in statut.

38. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

39. člen

Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta,

če to zahteva najmanj sedem članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

40. člen

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej

občinskega sveta ter njegovih komisij zagotavlja občinska uprava.

41. člen

Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.  Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta, podano pa mora biti tudi poročilo o realizaciji sklepov s prejšnje seje občinskega sveta.

Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta,

predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju oziroma direktorici občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor oziroma direktorica občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

42. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema

odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.  Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor oziroma direktorica občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

43. člen

Članu občinskega sveta, županu in podžupanom preneha mandat:

• če izgubi volilno pravico,

• če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

• če je s pravnomočno sodbo obsojen na pogojno kazen zapora daljšo od 6 mesecev,

• če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,

• če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva z funkcijo člana občinskega sveta,

župana in podžupana,

• če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, državni upravi, ki na podlagi določb 37. B člena Zakon o lokalni samoupravi ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in

podžupana,

• če odstopi.

Članu občinskega sveta, županu in podžupanom preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka tega člena. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat v 8 dneh od prejema sklepa vloži tožbo na Upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči Vrhovno sodišče v 30 dneh.

Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupanov se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev Upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Če je župan imenovan:

• na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

• za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v Upravni enoti Trbovlje,

• na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če

ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem.

O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v 7 dneh po prejemu poročila o izidu volitev v Občini Trbovlje.”

43. A člen

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupanov, članstvom v nadzornem odboru občine Trbovlje in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v Nadzornem odboru Občine Trbovlje in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijam, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela  organov občine.

2.1. Komisije občinskega sveta

44. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed sebe in šteje 9 članov. Komisija odraža zastopanost list in strank v občinskem svetu. Poleg komisije iz prejšnjega odstavka ima občinski svet kot svoja delovna telesa še naslednje komisije, ki štejejo po 7 članov:

• statutarno-pravno komisijo,

• komisijo za občinska priznanja,

• komisijo za prošnje, pritožbe ter druge vloge občanov,

• komisijo za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo,

• komisijo za gospodarstvo in proračun,

• komisijo za družbene dejavnosti.

A) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:

• obravnava vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,

• pripravlja predloge občinskemu svetu za imenovanje in razrešitev direktorjev in v.d. direktorjev v javnih podjetjih in javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina in oblikuje za občinski svet predloge za izdajo soglasij za imenovanje le-teh, če imenovanje ni v pristojnosti občinskega sveta, in takšno soglasje zahteva zakon ali akt o ustanovitvi javnega zavoda, oziroma javnega podjetja,

• pripravlja predloge in mnenja v zvezi z volitvami, imenovanji ter razrešitvami, o katerih odloča občinski svet občine, razen če ni za odločanje o teh zadevah izrecno pooblaščen kak drug organ,

• pripravlja predloge za občinski svet za imenovanje predstavnikov občine v svete interesnih zvez občin, v organe javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina in v organe drugih institucij, če je z zakonom ali kakšnim drugim aktom tako

določeno,

• oblikuje predloge za sestavo odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet ter drugih delovnih teles občinskega sveta,

• pripravlja predlog mnenja k imenovanju načelnika upravne enote,

• predlaga občinskemu svetu imenovanje drugih organov in teles, katerih ustanovitev določajo posebni predpisi,

• predlaga občinskemu svetu člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

• pripravlja predlog Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev občine Trbovlje in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov,

• izvaja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.

B) Statutarno-pravna komisija:

• strokovno pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve statuta občine ter poslovnika občinskega sveta,

• na zahtevo občinskega sveta daje mnenje o skladnosti posameznih aktov občinskega sveta oziroma njihovih določil z ustavo in zakoni,

• na podlagi sprememb zakonov, ki so temelj za statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta, predlaga uskladitve teh aktov z veljavno zakonodajo,

• za občinski svet pripravlja predloge obveznih razlag statuta občine, poslovnika občinskega sveta in aktov, ki jih sprejema občinski svet,

• pripravlja prečiščena besedila aktov, če je tako določil občinski svet ob sprejemanju sprememb in dopolnitev posameznega splošnega akta,

• na zahtevo občinskega sveta, njegove komisije ali župana, strokovno tolmači statut občine inposlovnik občinskega sveta,

• za občinski svet pripravlja predloge mnenj oziroma soglasij k statutom javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Trbovlje, k ostalim njihovim aktom pa le če tako zahteva zakon,

• opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.

C) Komisija za občinska priznanja:

• pripravlja in izvaja razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad,

• pripravlja predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad za občinski svet,

• vodi evidenco podeljenih občinskih priznanj,

• daje mnenja in predloge občinskemu svetu za podelitev državnih odlikovanj in priznanj,

• opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.

Č) Komisija za prošnje, pritožbe ter druge vloge občanov:

• obravnava prošnje, pritožbe in druge vloge občanov, s katerimi se le-ti zaradi določenih nepravilnosti pri izvajanju aktov, ki jih sprejema občinski svet, obračajo na občinski svet ali župana,

• predlaga pristojnim organom v občini za rešitev vlog občanov po veljavnih aktih ter o tem obvešča vlagatelje vlog,

• proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki so jih občani vložili na organe izven občine, pa so jih le-ti posredovali v reševanje pristojnim občinskim organom,

• obvešča občinski svet o problematiki, ki jo s svojimi vlogami posredujejo občani in po potrebi tudi predlaga občinskemu svetu proučitev posamičnega akta občinskega sveta z vidika njegove zakonitosti,

• sodeluje z istovrstnimi organi izven občine zaradi usklajenega obravnavanja in reševanja vlog občanov,

• opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.

D) Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo:

• oblikuje predloge in daje mnenja za komunalno urejanje občine,

• oblikuje predloge in daje mnenja o prostorskem razvoju občine ter spremlja pripravo prostorskih in izvedbenih dokumentov,

• oblikuje predloge in daje mnenja k izvedbenim projektom predvidenih investicij, ki se izvajajo v občini,

• daje mnenja in predloge k odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v koncesijo,

• spremlja stanje na področju varstva okolja v občini ter oblikuje predloge in mnenja na osnovi določil zakona o varstvu okolja, ki spadajo v pristojnost občine,

• spremlja izvajanje programov občine s področja varstva okolja, urejanje prostora in infrastrukture ter oblikuje predloge dodatnih ukrepov za njihovo izvajanje,

• obravnava predloge razvojnih in drugih planov občine ter občinskemu svetu posreduje svoja mnenja v zvezi z njimi,

• opravlja druge naloge, ki ji jih določi občinski svet ali zakon,

• obravnava in daje mnenja ter predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma pokrajine v katero je vključena Občina Trbovlje.

E) Komisija za gospodarstvo in proračun:

• oblikuje mnenja in predloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanja deležev občinskih sredstev v teh projektih,

• oblikuje predloge za promocijo občine,

• oblikuje pobude in predloge za uvajanje novih dejavnosti, pomembnih za gospodarski razvoj občine,

• daje spodbude in predloge za vključevanje podjetniških programov v programe občine in države,

• obravnava predlog proračuna in zaključnega računa,

• spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem ter pripravlja mnenja in predloge o pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin ter njihovi obremenitvi,

• pripravlja predloge in mnenja za razvoj podeželja ter razvoj kmetijske in turistične dejavnosti,

• daje mnenja in predloge k odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v koncesijo,

• daje mnenja k razvojnim in drugim programom občine,

• obravnava in daje mnenja ter predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma pokrajine v katero je vključena Občina Trbovlje,

• obravnava poročila nadzornega odbora,

• opravlja druge naloge, ki ji jih določi občinski svet ali zakon.

F) Komisija za družbene dejavnosti:

• pripravlja za občinski svet predloge aktov in drugih odločitev občine s področja javnih služb družbenih dejavnosti,

• oblikuje mnenja, stališča in predloge odločitev v zvezi z akti iz prejšnje alinee,

• obravnava in sodeluje pri pripravi proračunskih izhodišč in elementov za področje družbenih dejavnosti,

• obravnava in pripravlja predloge in mnenja v zvezi z vlogami in pobudami, ki jih dajejo javni zavodi s področja družbenih dejavnosti,

• spremlja namensko porabo proračunskih sredstev pri posameznih proračunskih porabnikih,

• pripravlja predloge, mnenja in ukrepe občinskemu svetu in županu v zvezi z izvajanjem javnih služb s tega področja,

• opravlja še druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.

45. člen

Predlog kandidatov za člane komisij pripravi Komisija za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen za predlog za imenovanje KMVVI, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V komisiji so lahko največ trije člani, ki niso člani občinskega sveta. Delo komisije vodi predsednik, ki je član občinskega sveta.

Prvo sejo komisije skliče župan.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

46. člen

Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

47. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana ali komisijo v celoti na predlog najmanj sedem članov občinskega sveta ali predsednika komisije.

Predlog novih kandidatov za člane komisij občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

3. Župan

48. člen

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandata župana se smiselno uporabljajo določila 35. člena tega statuta.

Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet najkasneje na njegovi drugi seji.

49. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja oziroma direktorico

občinske uprave za te naloge,

- imenuje in razrešuje direktorja oziroma direktorico občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- sodeluje in soodloča z župani občin, v skupnem organu javnega podjetja ali javnega zavoda, ki ga je Občina Trbovlje ustanovila skupaj z drugimi občinami,

- predlaga opravljanje notranjega nadzora javnih financ posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov ter prejemnikov proračunskih sredstev, v okviru notranje revizijske službe,

- opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih

zadevah iz državne pristojnosti.

50. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

51. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja, in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

52. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predlož iti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

53. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in

razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja

opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.

54. člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

55. člen

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,  lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

4. Nadzorni odbor

56. člen

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in

• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor obsega ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti oslovanja občinskih organov, organov občinske uprave, krajevnih skupnosti in drugih ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti občinskih javnih sredstev.

57. člen

Člane Nadzornega odbora Občine Trbovlje, ki šteje 7 članov, imenuje Občinski svet Občine Trbovlje najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge  nepoklicno.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov KS in drugih ožjih delov občine, direktor oziroma direktorica občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Na svoji prvi seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora na predlog župana izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Nadzorni odbor predstavlja njegov predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik.

Strokovno in administrativno tehnična dela za delo nadzornega

odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

58. člen

Občinski svet lahko razreši člana nadzornega odbora na predlog nadzornega odbora. Za razrešitev se primerno uporabljajo razlogi iz določbe 1. odstavka 37 a. Člena ZLS, poleg tega pa so lahko razlogi za razrešitev še:

• nespoštovanje predpisov, občinskega statuta in poslovnika nadzornega odbora.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oz. z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.

59. člen

Nadzorni odbor sprejme poslovnik, s katerim določa organizacijo svojega dela, pristojnosti predsednika in članov, način dela izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora.

60. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov

proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

V skladu z 2. odstavkom tega člena so dolžni postopati tudi vsi, ki kakorkoli sodelujejo v delu nadzornega odbora in so v zvezi s tem seznanjeni z gradivi, ki so zaupne narave.

Osebe iz 2. in 3. odstavka tega člena disciplinsko, materialno

in kazensko odgovarjajo za zlorabo podatkov, s katerimi so prišli v stik pri delu nadzornega odbora. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

61. člen

Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah (zakonec, starši, otroci, bratje, sestre). Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem podjetju ali javnem zavodu, skladu, ki ga je ustanovila občina, društvu ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbena dela za porabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor, oziroma je takšna dela opravljal eno leto pred

opravljanjem nadzora.

Razlog iz prejšnjega odstavka tega člena mora predsednik oziroma član nadzornega odbora takoj sporočiti nadzornemu odboru oziroma predsedniku odbora.

O izločitvi člana nadzornega odbora odloči predsednik, o izločitvi predsednika pa nadzorni odbor. Izločitev člana ali predsednika nadzornega odbora lahko zahteva v posamezni zadevi tudi nadzorovana oseba. Zahteva za izločitev se vloži pri nadzornem odboru.

62. člen

Nadzorni odbor sprejme najkasneje do 15. decembra vsakega leta letni program nadzora za naslednje leto.

Nadzori so: redni, izredni, kontinuirani in periodični. Najprej je treba opraviti tiste nadzore, ki jih od nadzornega odbora terja ta statut, ostale nadzore pa nadzorni odbor vključi v svoj program po svoji odločitvi.

Nadzori, ki jih je potrebno opraviti najprej, so:

• preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta,

• preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom občine in odločitvami občinskega sveta,

• enkrat letno preverjanje finančnega poslovanja pri vseh porabnikih proračunskih sredstev,

• enkrat letno preverjanje pravočasnosti izvajanja nalog v zvezi z izvrševanjem občinskega proračuna,

• enkrat letno preverjanje gospodarjenja z občinskim premoženjem pri vseh subjektih, ki z občinskim premoženjem upravljajo.

63. člen

Za izvajanje programa iz prejšnjega člena nadzorni odbor:

• pregleduje in preučuje pravne predpise in akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančne načrte porabnikov proračunskih sredstev, zaključne račune, programe, razpise itd.),

• pregleduje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, naloge, račune, zapisnike in druge knjigovodske listine in poslovne knjige),

• ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,

• izdeluje nadzorstvene zapisnike in poročila,

• obravnava pripombe strank v postopku,

• sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,

• obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,

• obvešča javnost,

• oblikuje zahteve za izvedbo revizij po Računskem sodišču RS,

• prijavlja sum storitve prekrška oziroma kaznivega dejanja pristojnemu organu.

Župan in občinski svet imata pravico zahtevati od nadzornega

odbora mnenje o določeni zadevi in o posamezni fazi obravnave (o predlogu proračuna, pred sprejetjem finančnega načrta sklada itd.), oziroma lahko zahtevata od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri posameznem porabniku proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor lahko od župana, kot pooblaščenega razpolagatelja z občinskim premoženjem zahteva, da mu predloži dokumentacijo, na podlagi katere je sprejel posamezne odločitve glede občinskega premoženja. Nadzorni odbor lahko predlaga županu ukrepe v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

64. člen

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih

izdela poročilo s priporočili in predlogi.

Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor je dolžan podati poročila, ki se tičejo nadzora po 1., 2. in 3. alinei 63. člena tega statuta. Poročila občinskemu svetu poda praviloma predsednik nadzornega odbora ali pa član, ki ga nadzorni odbor za to izrecno pooblasti.

Predsednik oz. drug član nadzornega odbora obvezno prisostvuje vsem sejam občinskega sveta, na katerih se v kakršnikoli fazi obravnavajo zadeve, ki se tičejo področja dela nadzornega odbora.

65. člen

Stranke v postopkih nadzora morajo nadzornemu odboru v roku, ki ga določi nadzorni odbor, posredovati vso zahtevano dokumentacijo. Stranke so dolžne sodelovati v postopkih nadzora,

odgovarjati na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe, ki jih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti določi nadzorni odbor.

Ukrepi se morajo izvesti v rokih, ki jih določi nadzorni odbor.

Nadzorni odbor svoje zahteve posreduje neposredno strankam v postopkih.

Nadzorni odbor o svojih postopkih in zadevah do strank sproti obvešča župana, lahko pa zahteva njegovo posredovanje, če stranka svojih obveznosti ne izpolni v danih rokih oz. jih izpolni nepopolno.

66. člen

Nadzorni odbor občine obvešča javnost o svojih ugotovitvah glede razpolaganja s premoženjem občine ter glede zakonite, namenske, gospodarne in smotrne porabe proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor lahko obvešča javnost o svojih ugotovitvah iz prejšnjega odstavka šele na podlagi dokončnih poročil, ob obveščanju pa mora spoštovati pravice strank, upoštevati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih strank ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznika.

67. člen

Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov.

Seja nadzornega odbora je sklepčna, če ji prisostvujejo najmanj 4 člani.

Odločitev nadzornega odbora ni mogoče sprejemati na korespondenčnih sejah, razen postopkovnih sklepov, katere določa poslovnik nadzornega odbora.

5. Občinska uprava

5.1. Organizacija občinske uprave

68. člen

Upravne naloge občine izvaja občinska uprava.

Občinsko upravo ustanovi občinski svet, na predlog župana z odlokom, s katerem določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Občinsko upravo upravlja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor ali direktorica občinske uprave, ki je uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih. Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti direktor oziroma direktorica občinske uprave za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.

O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

Občinski svet Občine Trbovlje lahko na podlagi odloka skupaj z občinskim svetom ene ali več občin ustanovi organ skupne občinske uprave ali skupno službo za opravljanje posameznih nalog občinske uprave. Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe, opravljajo v eni od občinskih uprav.

69. člen

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

70. člen

Za delo občinske uprave je direktor oziroma direktorica občinske uprave odgovoren-a županu in občinskemu svetu.

71. člen

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

O imenovanju oz. sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oz. po njegovem pooblastilu direktor oziroma direktorica občinske uprave.

72. člen

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

73. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor oziroma direktorica občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

74. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

75. člen

Direktor oziroma direktorica občinske uprave skrbi in je odgovoren-a za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

76. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

77. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oz. njegov organ v sestavi.

78. člen

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor oziroma direktorica občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi direktorja oziroma direktorice občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

5.2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

79. člen

Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

80. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovijo, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.

6. Občinsko pravobranilstvo

81. člen

Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.

Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

7. Občinska inšpekcija

82. člen

Za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji, kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.

S posebnim odlokom se določi delovno področje in organizacija inšpekcijskega nadzora v občini Trbovlje, ter tudi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje inšpekcijskega nadzora. Za odločanje v zadevah občinskega inšpekcijskega nadzora je lahko pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, strokovni zpit iz upravnega postopka ali drug strokovni izpit za inšpektorja, ki vsebuje poznavanje upravnega postopka , če je tako določeno s posebnim zakonom.

Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji, kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.

Več občin se lahko dogovori, da bodo ustanovile inšpekcije kot skupni organ, ki bo svojo dejavnost izvajal na področju vseh občin.

8. Drugi organi občine

83. člen

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon: komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štab

civilne zaščite, svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj in druge, če tako določi poseben zakon. Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ustanovljenih po posebnih zakonih, določi občinski svet z aktom o njihovi ustanovitvi.

84. člen

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih dejavnikov za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik občinskega štaba in poverjeniki za CZ so za svoje delo odgovorni županu.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI

ODLOČANJU V OBČINI

85. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. Zbor občanov

86. člen

Občani na zboru občanov:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

87. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več KS, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta KS.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 % volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

88. člen

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

89. člen

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje redsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo   glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor oziroma direktorica občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor oziroma direktorica občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga

na krajevno običajen način objavi.

2. Referendum o splošnem aktu občine

90. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

91. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

92. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

93. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora sebovati že oblikovano zahtevo za  razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma  lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila

vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.