Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3., 6., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 68/17), 5. člena Odloka o ustanovitvi režijskega obrata Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list Republike Slovenije, št. 68/17 in 53/19), je Občinski svet Občine Žiri na 13. redni seji dne 3.6.2021 sprejel

ODLOK

O UREDITVI POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽIRI

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter sprejema pokopališki red v Občini Žiri (v nadaljevanju besedila tudi: občina ali koncedent), v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

(2) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter naslednje storitve, ki se izvajajo na trgu:

·  prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba,

·  pripravo pokojnika,

·  upepelitev pokojnika,

·  pripravo in izvedbo pogreba.

(3) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

(4) S pokopališkim redom se določi:

·  način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;

·  način izvajanja pogrebne slovesnosti;

·  storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na pokopališču;

·  osnovni obseg pogreba;

·  način in čas pokopa;

·  način pokopa, če je plačnik občina;

·  možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;

·  ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;

·  pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;

·  obratovanje mrliških vežic;

·  obseg prve ureditve groba;

·  vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;

·  način oddaje grobov v najem;

·  postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;

·  zvrsti grobov;

·  okvirne tehnične normative za grobove;

·  mirovalno dobo za grobove;

·  enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;

·  pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;

·  razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;

·  druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.

2. člen

(uporaba predpisov)

(1) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno s predpisi, na krajevno običajen način, s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev.

(2) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti ter v zvezi z izvajanjem 24-urne dežurne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter predpisi s področja izvajanja gospodarskih javnih služb.

3. člen

(izrazi)

(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

II.  Pogrebna dejavnost

4. člen

(javna služba 24-urna dežurna služba)

(1) 24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba (v nadaljevanju besedila tudi: javna služba), ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in drugimi občinskimi predpisi, pod pogojem, da izvajalec izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe.

(2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.

(3) Stroški javne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.

(4) Cene storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev te službe, potrdi pa jo občinski svet občine.

5. člen

(tržna dejavnost)

(1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališču v občini je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter podzakonski predpisi, in je pridobila dovoljenje za izvajanje pogrebne dejavnosti.

(2) Pri opravljanju pogrebne dejavnosti se mora izvajalec tržne pogrebne dejavnosti držati določb zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, pokopališkega reda, določenega s tem odlokom, zagotavljati pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev in upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise.

6. člen

(uporabniki storitev pogrebne dejavnosti)

(1) Uporabniki storitev pogrebne dejavnosti so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.

(2) Naročnik pogreba je oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec. Če naročnika ni in je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče v občini, je naročnik pogreba občina. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče v občini. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je oseba umrla oziroma je bila najdena v občini.

(3) V primeru, ko je naročnik pogreba občina in poravna stroške pogreba, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

(4) Stroške ekshumacije poravna naročnik le-te.

III.  Pokopališka dejavnost

7. člen

(vsebina dejavnosti)

(1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

(2) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc, v vsebini kot izhaja iz zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

(3) Urejanje pokopališč skladno z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča.

8. člen

(upravljavec pokopališč)

(1) Na območju občine je eno pokopališče, in sicer pokopališče Dobračeva.

(2) Upravljavec pokopališča je režijski obrat občine.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko občina za pokopališče, navedeno v prvem odstavku tega člena, pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:

·  zagotavljanje urejenosti pokopališča;

·  izvajanje investicijskega vzdrževanja;

·  izvajanje investicije, za katero koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov;

·  oddajo grobov v najem;

·  vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.

9. člen

(izvajanje upravljanja pokopališč)

(1) V primeru da je upravljavec pokopališča koncesionar, je ta dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto in ga najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu občine.

(2) V primeru da je upravljavec pokopališča koncesionar, je ta dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju upravljanja pokopališč v preteklem letu.

10. člen

(financiranje upravljanja pokopališč)

Upravljanje pokopališč se financira iz:

·  grobnin;

·  občinskega proračuna;

·  najema za uporabo pokopaliških objektov in naprav;

·  drugih virov.

11. člen

(uporabniki storitev pokopališke dejavnosti)

Uporabniki storitev pokopališke dejavnosti so predvsem najemniki grobnih prostorov.

IV.  Pokopališki red

1.  Način zagotavljanja 24-urne dežurne službe

12. člen

(način zagotavljanja 24-urne dežurne službe)

(1) Izvajanje javne službe 24-urna dežurna služba se zagotovi s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter s predpisi občine.

(2) Javno službo opravlja en izvajalec, v svojem imenu in za svoj račun, ki ima naslednje pravice in obveznosti:

·  izključno pravico izvajati javno službo;

·  dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, 24 ur dnevno, vse dni v letu.

(3) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.

13. člen

(koncesijski akt)

(1) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt, s katerim se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba. Postopek podelitve koncesije je podrobneje opredeljen v V. poglavju tega odloka.

(2) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine.

2.  Način izvajanja pogrebne slovesnosti

14. člen

(način izvajanja pogrebne slovesnosti)

(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.

(2) Pogrebna slovesnost lahko poteka pred mrliško vežico, v cerkvi in ob grobu, kjer bo pokop.

(3) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

(4) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.

(5) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo nemoteno prisostvuje, ali v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni.

(6) Pogrebno slovesnost lahko sooblikujejo glasbeni izvajalci, govorniki, predstavniki verskih skupnosti ter predstavniki društev oziroma drugih stanovskih združenj, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.

(7) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.

(8) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

(9) O čuvanju pokojnika in pogrebni slovesnosti lahko občina obvesti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča oziroma na spletni strani občine, če z objavo soglaša naročnik pogreba.

15. člen

(minimalna pogrebna slovesnost)

Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pokopališko pogrebno moštvo, obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa.

16. člen

(potek pogrebne slovesnosti)

Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji in s tem odlokom. Način pokopa in pogrebne svečanosti se izvede v skladu z voljo umrlega; če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba.

3.  Storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na pokopališču

17. člen

(storitve pokopališko pogrebnega moštva)

(1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih v občini zagotavlja izvajalec pogreba v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

(2) Za pokop s krsto je za nemoten potek pogrebne slovesnosti izvajalec pogreba dolžan zagotoviti minimalno štiri (4) člansko pogrebno moštvo, za pokop z žaro ali raztros pepela pa minimalno dvo (2) člansko pogrebno moštvo.

(3) Število članov v pogrebnem moštvu se lahko spreminja glede na zahteve naročnika, vendar ne manj kot je navedeno v drugem odstavku tega člena.

4.  Osnovni obseg pogreba

18. člen

(osnovni obseg pogreba)

Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.

5.  Način in čas pokopa

19. člen

(prijava pokopa)

(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče, oziroma kjer je pokojnik umrl. Prijava pokopa se opravi najmanj štiriindvajset (24) ur pred nameravanim pogrebom.

(2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.

20. člen

(pokop)

(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.

(2) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.

21. člen

(vrste pokopov)

(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:

·  pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob;

·  pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob;

·  raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega.

(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.

(3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

(4) Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi po volji pokojnika s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela.

(5) Pokop mrtvega ploda ali mrtvorojenega otroka oziroma otroka, ki je umrl kmalu po rojstvu, se lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev.

22. člen

(čas pokopa)

Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti ter predstavnik verske skupnosti (če je pogreb cerkven). Pokopi se lahko izvajajo katerikoli dan v tednu.

6.  Način pokopa, če je plačnik občina

23. člen

(način pokopa, če je plačnik občina)

(1) Če je plačnik pogreba občina, se izvede pogreb v osnovnem obsegu.

(2) Občina ima v navedenem primeru pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

7.  Možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora

24. člen

(možnost pokopa zunaj pokopališča)

(1) V občini je pokop zunaj pokopališča dovoljen le kot raztros pepela na zemljišču, za katerega poda soglasje njegov lastnik in po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava. Občinska uprava odloči o raztrosu v sedmih (7) dneh od prejema vloge. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.

(2) Občinska uprava zavrne izdajo soglasja za pokop zunaj pokopališča v primeru, ko naj bi se raztros pepela izvedel na zemljišču, na katerem bi bilo to v nasprotju z njegovo običajno rabo ali če bi bilo to v nasprotju z veljavnimi predpisi ali krajevnimi običaji.

(3) Pokop zunaj pokopališča lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom.

(4) Zunaj pokopališča in na podlagi izdanega soglasja občinske uprave se lahko opravi tudi posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.

8.  Ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice

25. člen

(ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice)

V primeru, da pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema, pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.

9.  Pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice

26. člen

(pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice)

(1) V krajih, kjer je mrliška vežica, praviloma ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma, razen v primeru izrecne poslednje volje pokojnika oziroma naročnika pogreba.

10.  Obratovanje mrliških vežic

27. člen

(obratovanje mrliških vežic)

Mrliške vežice iz prejšnjega člena obratujejo po dogovoru med upravljavcem pokopališča in naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti.

11.  Obseg prve ureditve groba

28. člen

(obseg prve ureditve groba)

Izvajalec pogreba je dolžan v okviru prve ureditve groba:

·  najpozneje tri (3) ure po končanem pogrebu grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi;

·  najpozneje v petnajstih (15) dneh oziroma po sporočilu plačnika groba odstraniti vence in posušeno cvetje z groba ter dokončno urediti gomilo.

12.  Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču

29. člen

(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)

Upravljavec pokopališča:

·  oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;

·  vodi evidenco o grobovih in pokopih;

·  organizira in nadzira dela na pokopališču;

·  skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;

·  skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;

·  skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici.

30. člen

(prepovedi)

(1) Na pokopališču v občini ni dovoljeno:

·  nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;

·  odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;

·  onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;

·  vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;

·  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;

·  opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;

·  uporabljanje prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča in izvajalca pogrebne dejavnosti;

·  nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca.

(2) Vse prepovedi so javno označene na opozorilnih tablah.

13.  Način oddaje grobov v najem

31. člen

(oddaja grobov v najem)

(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča, na podlagi najemne pogodbe, v skladu s tem odlokom.

(2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.

(3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.

(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.

32. člen

(pogodba o najemu groba)

(1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:

·  osebe najemnega razmerja;

·  čas najema;

·  vrsto, zaporedno številko in velikost groba na pokopališču;

·  višino letne najemnine in način plačevanja;

·  obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;

·  ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe.

(2) Pogodba o najemu groba se sklene za nedoločen čas, razen v primerih, določenih z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

(3) Če se pravni naslednik najemnika groba odpove prostoru za grob ali če pravnih naslednikov ni, lahko pogodbo o najemu podaljša tudi tretja oseba.

(4) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:

·  na željo najemnika;

·  če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;

·  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;

·  ob opustitvi pokopališča;

·  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.

33. člen

(ugotavljanje prekinitve najema)

(1) Prekinitev najema za posamezen grob ugotavlja občinska uprava, ki sprejme sklep s katerim se ugotovi prekinitev najema. Sklep se pošlje obstoječemu najemniku, se pritrdi na nagrobnik obstoječega groba ter se objavi na oglasni deski na pokopališču in spletni strani občine.

(2) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.

14.  Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču

34. člen

(posegi v prostor na pokopališču)

(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.

(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.

(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh (3) dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih (15) dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.

(4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča ustno ali pisno priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.

15.  Zvrsti grobov

35. člen

(zvrsti grobov)

(1) Na pokopališču v občini so naslednje zvrsti grobov:

·  enojni, dvojni grobovi in povečani grobni prostor,

·  žarni grobovi.

(2) Grobnice in vrstni grobovi niso predvideni.

36. člen

(drugi prostori za pokope)

Na pokopališču v občini so določeni še naslednji posebni prostori za pokope:

·  prostor za raztros pepela, namenjen raztrosu pepela pokojnih, s skupnim nagrobnikom ter urejenim skupnim prostorom za polaganje cvetja in prižiganje sveč;

·  skupno grobišče, ki je prostor, kamor se prenesejo posmrtni ostanki iz drugih grobov po preteku dobe najema oziroma prekopanih grobov, z urejenim skupnim prostorom za polaganje cvetja in prižiganje sveč;

16.  Okvirni tehnični normativi za grobove

37. člen

(grobovi)

(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. Talni enojni grobovi so globoki 1,8 m in se lahko poglobijo do 2,0 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Maksimalna širina enojnega groba je 0,9 m, maksimalna dolžina pa 1,9 m.

(2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grobovi so globoki 1,8 m in se lahko poglobijo do 2,0 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Maksimalna širina dvojnega groba je 1,9 m, maksimalna dolžina pa 1,9 m.

(3) Globina žarnega groba je 0,5 m, širina 0,9 m, dolžina pa 1,0 m.

(4) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.

(5) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.

(6) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene.

(7) Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m.

(8) Novo postavljeni  spomeniki, nagrobniki oziroma druga nagrobna znamenja ne smejo segati izven meja grobnega prostora, njihova višina pa praviloma ne sme presegati 1,0 m.

17.  Mirovalna doba za grobove

38. člen

(mirovalna doba za grobove)

(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih (10) let. 

(2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

(3) Za pokop z žaro določila tega člena ne veljajo.

18.  Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture

39. člen

(cenik)

Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in višino grobnine plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrdi občinski svet občine.

19.  Pogrebna pristojbina

40. člen

(pogrebna pristojbina)

Pogrebna pristojbina je pristojbina za izvedbo pogreba, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. Višina pogrebne pristojbine se določi s sklepom občinskega sveta občine na predlog upravljavca pokopališča.

20.  Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob

41. člen

(razmerje grobnine)

(1) Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.

(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.

(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem, uporabo pokopališke infrastrukture in stroške vodenja evidenc ter obračuna.

21.  druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov

42. člen

(cena uporabe infrastrukture)

(1) Za uporabo pokopališke infrastrukture plačuje najemnik groba strošek uporabe le-te.

(2) Uporaba pokopališke infrastrukture je sorazmerni delež letne amortizacije pokopališke infrastrukture in zavarovanja pokopališča za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.

(3) V primeru da je upravljavec pokopališča koncesionar, je ta dolžan do 31. 8. v tekočem letu posredovati občini predlog investicijskih vlaganj in investicij za prihodnje dve (2) leti.

43. člen

(način vodenja evidenc)

(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno pisno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču in evidenco najemnikov grobov za obdobje najmanj zadnjih deset (10) let.

(2) Upravljavec pokopališča za pokopališče izdela pokopališki kataster in načrt pokopališča, z zvrstmi grobov ter sproti dopolnjuje evidenco grobov in najemnikov grobov.

(3) Pokopališki kataster se vodi v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kataster, načrt pokopališča in ostale evidence, ki jih je upravljavec dolžan voditi, vključno z zbirkami podatkov, so last občine.

V.  Koncesijski akt

44. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

(1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati minimalne pogoje, ki so:

·  da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki je predmet javne službe, in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovni akt;

·  da ima zaposleni najmanj dve osebi;

·  da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnika, ki se uporablja izključno v te namene;

·  da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;

·  da ima najmanj eno transportno krsto;

·  da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki.

(3) Koncesionar mora koncedentu predložiti letni program izvajanja javne službe, vsako leto do 31. 10. za naslednje leto.

45. člen

(podelitev koncesije)

(1) Koncesija za 24-urno dežurno službo se podeli enemu koncesionarju na celotnem območju občine.

(2) Koncesija se podeli za obdobje pet (5) let z možnostjo podaljšanja, če to omogočajo veljavni predpisi, ki urejajo podelitev koncesije gospodarske javne službe.

46. člen

(način podelitve koncesije)

(1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na Portalu javnih naročil.

(2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so le-te nedopustne, se javni razpis ponovi ali pa uporabi ustrezen postopek s pogajanji, v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje.

47. člen

(vsebina javnega razpisa)

(1) Vsebina javnega razpisa se določi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javno zasebnega partnerstva.

(2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 14. členu tega odloka.

48. člen

(vodenje postopka podelitve koncesije)

(1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje ter zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

(2) Za vodenje postopka razpisa in pregled ter oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo.

(3) Strokovna komisija pripravi predlog podelitve koncesije, ki ga posreduje občinski upravi, ki izbere koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.

49. člen

(koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba)

(1) Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe ali z drugim datumom, če je tako določeno v javnem razpisu. S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.

(2) Koncesijsko razmerje preneha:

·  s prenehanjem koncesijske pogodbe;

·  z odkupom koncesije;

·  z odvzemom koncesije;

·  s prevzemom javne službe v režijo;

·  v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesijska pogodba preneha:

·  po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;

·  z odpovedjo;

·  z razdrtjem.

(4) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

(5) Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha tudi na podlagi sporazumne razveze.

(6) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno (1) leto po prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe.

50. člen

(odkup koncesije)

(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.

(2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

51. člen

(odvzem koncesije)

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:

·  če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v roku enega (1) meseca po podpisu pogodbe;

·  če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;

·  če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti;

·  če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta;

·  zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe;

·  če koncesionar, kot fizična ali pravna oseba, preneha obstajati.

(2) Koncedent mora koncesionarju pred odvzemom koncesije dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.

52. člen

(prenos koncesije)

(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.

(2) V izjemnih primerih lahko koncedent, ob soglasju koncesionarja, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

53. člen

(prevzem koncesije)

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih delavcev, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

54. člen

(dolžnosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so:

·  zagotoviti kontinuirano izvajanje javne službe;

·  pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetne dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;

·  zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;

·  v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile;

·  koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;

·  za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune.

55. člen

(zavarovanje za škodo)

(1) Koncesionar mora skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni izvajalci uporabnikom ali drugim osebam.

(2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.

56. člen

(financiranje javne službe)

(1) 24-urna dežurna služba se financira iz plačil uporabnikov storitev javne službe ter iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

(2) Ceno storitve javne službe predlaga izvajalec javne službe ter pošlje pristojnemu organu elaborat o ceni, pripravljen skladno z določili predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev 24-urne dežurne službe ter predlog cene. Elaborat in predlog cene sprejme občinski svet občine.

57. člen

(koncesijska dajatev)

Zaradi uresničevanja javnega interesa zagotavljanja javne službe se v korist uporabnikom koncesijska dajatev za obvezno 24-urno dežurno službo ne zaračunava.

58. člen

(nadzor nad izvajanjem javne službe)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava.

(2) Koncesionar je dolžan do 31. 5. vsakega naslednjega leta koncedentu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

VI.  Nadzor

59. člen

(nadzor)

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja organ občinske uprave občine, pristojen za gospodarske javne službe.

(3) Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem odlokom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.

VII.  Kazenske določbe

60. člen

(1) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec 24-urne dežurne službe, če ne zagotovi trajnega in neprekinjenega delovanja 24-urne dežurne službe.

(2) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

61. člen

(1) Z globo 1.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 45. člena tega odloka.

(2) Z globo 500 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo 300 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

62. člen

(1) Z globo 500 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 49. člena tega odloka.

(2) Z globo 300 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo 200 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VIII.  Prehodne in končne določbe

63. člen

(izvedba javnega razpisa)

Javni razpis za podelitev koncesije 24-urne dežurne službe se objavi v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka. Do začetka veljave koncesijske pogodbe po izvedenem razpisu pogrebno dejavnost izvajajo dosedanji izvajalci.

64. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu (Uradni list RS, št. 59/04 in 94/08).

65. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.

Številka: 007-0002/2021-3

Datum: 9.6.2021