Na podlagi Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, U-I-13/94-95, 45/94 – odločba US RS, U-I-144-18, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odločba US RS, št. 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS in 70/98) je Občinski svet občine Turnišče na 4. seji dne 29. 4. 1999 sprejel

S T A T U T
Občine Turnišče

I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE

1. člen

Občina Turnišče je lokalna samoupravna skupnost, v kateri njeni občani uresničujejo iz zagotavljajo pogoje za svoje življenje, uresničujejo in usklajujejo skupne interese in potrebe ter opravljajo druge zadeve lokalnega značaja. Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

2. člen

Občina uresničuje lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

3. člen

Občina Turnišče je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Turnišču, Štefana Kovača 73.
Občina Turnišče ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z grbom občine Turnišče v sredini ter besedilom OBČINA TURNIŠČE na obodu pečata.

4. člen

Občina Turnišče ima svoj občinski praznik, ki ga določi občinski svet z odlokom.

5. člen

Občina Turnišče ima svoj grb in zastavo, ki jo določi svet z odlokom.

6. člen

Občina Turnišče lahko podeljuje naziv častnega občana ter druga priznanja in nagrade posameznikom, kakor tudi raznim organizacijam ter društvom za uspehe pri razvoju občine v skladu z odlokom, ki ga sprejme občinski svet.

7. člen

Območje Občine Turnišče je določeno z zakonom. Meje občine se lahko spremenijo ob pogojih in postopku, ki jih določa zakon.
Območje Občine Turnišče obsega območja naslednjih naselij:
1. Gomilica
2. Nedelica
3. Renkovci
4. Turnišče.

8. člen

Zaradi uresničevanja skupnih nalog se občina po načelih prostovoljnosti in solidarnosti lahko povezuje in sodeluje z drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi ter lahko v ta namen združuje sredstva in ustanavlja z njimi skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.

9. člen

V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava:
1. Gomilica, ki obsega območje naselja Gomilica
2. Nedelica, ki obsega območje naselja Nedelica
3. Renkovci, ki obsega območje naselja Renkovci
4. Turnišče, ki obsega območje naselja Turnišče.

10. člen

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

11. člen

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadenejo interese prebivalcev samo te skupnosti.

II. NALOGE OBČINE

12. člen

Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:
– upravlja z občinskim premoženjem;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, opravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– pospešuje službe socialnega varstva socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, varstvo kulturne in naravne dediščine, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– pospešuje vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;
– skrbi za razvoj športa in rekreacije;
– pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– skrbi za izvensodno poravnavo sporov;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in zagotavlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih občin in regij;
– sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi občinami na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa;
– sodeluje v programih Evropske unije.

13. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitek od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– določa takse, pristojbine in povračila;
– določa prispevek za uporabo stavbnega zemljišča.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

14. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine lahko imenujejo odbore, komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.

15. člen

Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.

16. člen

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih odborov, ki so zaupne narave.

17. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.

2. Občinski svet

18. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh pravicah in dolžnostih v občini.
Občinski svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom ter svojimi odloki in drugimi splošnimi akti.

19. člen

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge akte občine;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna;
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
– imenuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– voli in razrešuje podžupana na predlog župana;
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupana;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno;
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij.

20. člen

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

21. člen

Občinski svet ima trinajst članov.
Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.

22. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na dve volilni enoti:
1. volilna enota obsega naselji Turnišče in Renkovci
2. volilna enota obsega naselji Gomilica in Nedelica.

23. člen

Član sveta ima pravice in dolžnosti določene z zakonom, tem statutom ter poslovnikom sveta.

24. člen

Član sveta ima dolžnost udeleževati se sej sveta. O svoji odsotnosti s seje sveta ter o razlogih zanjo mora član sveta obvestiti župana.

25. člen

Član sveta ima pravico glasovati o odločitvah sveta, dajati pobude in predloge ter postavljati vprašanja izvršilnim organom sveta.

26. člen

Član sveta ima pravico in dolžnost izreči se, v katerem odboru ali delovnem telesu želi sodelovati. Kot član odbora ali delovnega telesa sveta ima član dolžnost udeleževati se njihovih sej ter o morebitni odsotnosti s seje obvestiti predsednika odbora ali delovnega telesa.
Član sveta se lahko udeležuje sej odborov ali delovnih teles tudi če ni član tega odbora, vendar o obravnavanih vprašanjih nima pravice glasovati.

27. člen

Člani sveta imajo pravico do nadomestila stroškov za čas udeležbe na seji sveta ter sejah odborov ali delovnih teles sveta, katerih člani so.

28. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan.

29. člen

Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za delo občinskega sveta po poslovniku sveta, lahko sodeluje pri delu odborov ter delovnih teles sveta, sodeluje pri zadevah, ki so skupnega pomena za delo občinskega sveta, podpisuje sklepe, odloke in druge akte, ki jih sprejema občinski svet, ter opravlja druge naloge, ki so mu poverjene s statutom in poslovnikom sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

30. člen

Občinski svet se sestaja na rednih in izrednih sejah.
Seje sveta sklicuje župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Župan mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih.
Izredne seje sklicuje župan le, kadar so v zahtevi obrazloženi razlogi za sklic te seje ter priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.

31. člen

Dnevni red seje sveta predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog vseh tistih, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Na vsaki seji sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom odborov oziroma županu, ter odgovore nanje.

32. člen

Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

33. člen

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. Način glasovanja opredeljuje poslovnik sveta.

34. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

3. Delovna telesa

35. člen

Občinski svet lahko za širše obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta ustanovi stalna ali začasna delovna telesa. Pristojnosti in naloge delovnih teles, ki so določena s tem statutom, določi svet s poslovnikom sveta ali odlokom.
Pristojnosti in naloge drugih stalnih delovnih teles ali občasnih delovnih teles določi svet z ustanovitvenim aktom.

36. člen

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje tri člane;
– statutarno-pravna komisija, ki šteje tri člane;
– komisija za vloge in pritožbe, ki šteje tri člane.

37. člen

Komisije delajo na svojih sejah, ki se sklicujejo po potrebi. Komisije sklicuje in vodi predsednik komisije, ki se imenuje izmed članov komisije.
Na sejah komisije se vodi zapisnik.
Komisija lahko imenuje tudi podpredsednika komisije, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti.
Sejam komisije lahko prisostvuje tudi župan, predsednik sveta ter drugi člani sveta, vendar nimajo pravice glasovanja.
Komisija lahko za strokovno razlago posameznih vprašanj povabi na sejo tudi strokovnjake s posameznega področja.

4. Občinski odbori

38. člen

Občinski svet ima naslednje odbore:
1. odbor za gospodarstvo
2. odbor za infrastrukturo
3. odbor za negospodarstvo
4. odbor za izvensodno poravnavo sporov.

39. člen

Odbor za gospodarstvo opravlja naloge:
– obravnava proračun in zaključni račun občine;
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna;
– obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem;
– na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in financ iz pristojnosti občine;
– ter druga vprašanja.
Občinski odbor za gospodarstvo ima sedem članov, ki jih svet izvoli izmed članov sveta in občanov.

40. člen

Odbor za infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja varstva okolja;
– obravnava prostorske plane občine in prostorske izvedbene akte;
– pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje;
– obravnava vprašanja glede opravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja;
– daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena;
– obravnava vprašanja ureditve lokalnega prometa;
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma;
Občinski odbor za infrastrukturo ima sedem članov, ki jih izvoli svet izmed članov sveta in občanov.

41. člen

Občinski odbor za negospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dokumentacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo;
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena;
– skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini;
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Občinski odbor za negospodarstvo ima sedem članov, ki jih izvoli svet izmed članov sveta in občanov.

42. člen

Odbor za izvensodno poravnavo sporov skrbi za:
– izvensodno poravnavo sporov, ki jih vložijo občani,
– izvensodno poravnavo sporov, ki mu jih odstopijo sodišča.
Odbor za izvensodno poravnavo sporov ima sedem članov, ki jih izvoli občinski svet izmed občanov.

43. člen

Občinski odbori so posvetovalni organi občinskega sveta.
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti;
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb;
– sprejema pravilnike in druge akte;
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino navzočih članov.

44. člen

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.

45. člen

Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje javno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

46. člen

Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane odbora.

5. Nadzorni odbor

47. člen

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

48. člen

Nadzorni odbor šteje pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, podžupan, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračuna.

6. Župan

49. člen

Občina ima župana in najmanj enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Župan in podžupan opravljata svoje funkcije praviloma neprofesionalno. Župan se lahko odloči, da bo opravljal funkcijo profesionalno.

50. člen

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volivcev v občini.

51. člen

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlagal občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloča na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno prejme enako odločitev, lahko začne postopek pri upravnem sodišču.

52. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej delovnih teles in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

53. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

54. člen

V aktu o imenovanju podžupana občinski svet določi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

7. Neposredne oblike odločanja občanov

55. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

56. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.

57. člen

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

58. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

59. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

60. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

61. člen

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na referendum.

62. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahtev uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, sme pristojni organ o njej odločati najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahtev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI

63. člen

Krajevna skupnost ima svoj statut.
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
– pravice in dolžnosti KS ter način njihovega uresničevanja;
– območje, organizacijo in organe KS;
– naloge in način dela KS;
– vprašanja, o katerih krajani odločajo na referendumu;
– način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
– ter druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje KS in življenja krajanov v njej.

64. člen

Organi krajevne skupnosti so predvsem:
– svet KS;
– zbor občanov v KS;
– drugi organi, ki jih določa statut KS.

65. člen

Svet KS je najvišji organ v krajevni skupnosti, ki odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

66. člen

Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.

67. člen

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.

68. člen

Način dela in naloge sveta se opredelijo v statutu KS, katerega sprejme svet po obravnavi na zborih občanov KS.

69. člen

Prebivalci KS na zborih občanov v KS obravnavajo vprašanja, ki so splošnega pomena za življenje in delo v KS in v občini ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
KS sodelujejo z občinskim svetom s svetniki v občinskem svetu ter tudi preko drugih oblik medsebojnega dogovarjanja o interesih KS.
Občinski upravni organi nudijo KS vso strokovno, finančno-servisno in administrativno-tehnično pomoč pri opravljanju njihovega dela.

V. OBČINSKA UPRAVA

1. Organizacija občinske uprave

70. člen

Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

71. člen

Predstojnik občinske uprave je župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

72. člen

Naloge občinske uprave opravlja:
– občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem področju.

73. člen

Za delo urada je tajnik občine neposredno odgovoren županu.

74. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavce.
Višje upravne delavce imenuje župan po predhodnem mnenju občinskega sveta.

75. člen

Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.

76. člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

77. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

78. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

79. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutom.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

80. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

81. člen

O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča župana ali tajnik občine, ki v primeru izločitve o taki stvari tudi odločita.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru odločitve o stvari tudi odloči.

2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

82. člen

Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

83. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

84. člen

Občina Turnišče organizira javne službe za opravljanje dejavnosti, ki so z zakonom o gospodarskih javnih službah in občinskim odlokom določene kot obvezne ter za opravljanje dejavnosti, ki so določene z občinskim odlokom kot izbirne.

85. člen

Za izvajanje nalog javnih služb ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

86. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

87. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

88. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

89. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

90. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

91. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

92. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

93. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom vendar najmanj 0,5% prihodka.
Izločanje v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

94. člen

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prvega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

95. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

96. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

97. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.

98. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O dajanju poroštva odloča občinski svet.

99. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravna taksa,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

100. člen

Prihodki za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo okolja in onesnaževanje okolja.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja občine plačuje v višini, ki je petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

101. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

102. člen

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan in nadzorni odbor.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

103. člen

Splošni akti, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti so statut, odloki, odredbe, pravilniki, navodila, prostorski in drugi plani razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
Postopek in način sprejemanja splošnih aktov predpiše občinski svet s poslovnikom občinskega sveta.

104. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

105. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

106. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

107. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

108. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

109. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

110. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

111. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

2. Posamični akti občine

112. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

113. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

114. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

115. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

116. člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

117. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

118. člen

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

119. člen

Občina Turnišče se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

120. člen

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasja pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.

121. člen

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

122. člen

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

123. člen

Odloki in drugi predpisi ali splošni akti, ki so bili sprejeti na osnovi statuta občine Lendava iz leta 1981 (Uradne objave Pomurja, št. 37/81, 29/83 in 9/86) ter statuta Občine Turnišče iz leta 1995 (Uradni list RS, št. 38/95) ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z ustavo, zakoni ali tem statutom.
Odloki in drugi predpisi ali splošni akti, ki so predvideni s tem statutom morajo biti usklajeni najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.

124. člen

Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, z veljavnostjo tega statuta preneha veljati statut Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 38/95).

Št. 03/4-99

Turnišče, dne 29. aprila 1999.

Župan
Občine Turnišče
Jožef Kocet l. r.