Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US,  40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US), 4. in 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/2016), Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Dobrovnik (Uradni objave Občine Dobrovnik, št. 03/2011) ter 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list št. 35/07, 02/09, 66/10 in Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 02/16),  je Občinski svet Občine Dobrovnik na svoji 30. redni seji dne 20.09.2018 sprejel

       O D L O K
o pokopališkem redu v občini Dobrovnik

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se podrobneje določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine Dobrovnik.

Pokopališka in pogrebna dejavnost obsegata:

-    24 urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter ostale pogrebne storitve (prevoz, priprava in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba)

-    pokopališko dejavnost, ki obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina (od nje imenovani upravljavec)

Izvajalec pogrebne dejavnosti mora izpolnjevati pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti kot jih določa ZPPD.

2. člen

(območje)

Na območju občine Dobrovnik so naslednja pokopališča:

-    Dobrovnik za naselje Dobrovnik

-    Strehovci za naselje Strehovci

-    Žitkovci za naselje Žitkovci

Na pokopališčih na območju občine Dobrovnik se lahko pokopljejo le pokojniki, ki so pred smrtjo imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v občini Dobrovnik. O pokopu ostalih pokojnikov na območju občine Dobrovnik, ki so prebivali izven območja občine Dobrovnik, odloči upravljavec pokopališča ob predhodnem soglasju lastnika pokopališča.

Do pogreba krsta s pokojnikom ali žara leži v mrliški vežici posameznega pokopališča, v primeru, ki ga določa ZPPD pa lahko tudi doma.

Na teh pokopališčih se pokopljejo umrli iz območja, za katerega je pokopališče namenjeno, razen če umrli pred smrtjo izrazi željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem naselju ali če tako želijo svojci umrlega.

Prostor za anonimne pokope in raztros pepela je urejen na pokopališču v Dobrovniku.

II. POGREBNA DEJAVNOST

3. člen

(način izvajanja)

Izvajalec ali izvajalka pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in je pridobila dovoljenje za opravljanje te dejavnosti od pristojnega ministrstva.

24-urno dežurno službo kot del pogrebne dejavnosti opravlja javno podjetje EKO-PARK d.o.o. Lendava (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).

Izvajalec javne službe mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe in upoštevati pokopališki red občine.

24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.

Pogrebna dejavnost, razen 24-urne dežurne službe, se izvaja na trgu.

Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:

– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba (drugi prevoz);

– pripravo pokojnika;

– upepelitev pokojnika;

– pripravo in izvedbo pogreba.

III.       PREVOZ IN PRIPRAVA POKOJNIKA

4. člen

(prevoz pokojnika)

Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliški pregledni službi.

Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnikov, v skladu s predpisom, ki ureja prevoz posmrtnih ostankov. V težko dostopnih krajih in izrednih vremenskih razmerah se sme pokojnik prenesti tudi na drug krajevno običajen način.

5. člen

                                                          (priprava pokojnika)

Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom.

Priprava pokojnika se lahko opravlja le v ustreznih prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti, zdravstvene ustanove ali doma za upokojence.

6. člen

                                                       (uporaba mrliške vežice)

Na dan pogreba ali največ dva dni prej je lahko pokojnik prepeljan v mrliško vežico oziroma na kraj, ki je namenjen pogrebnemu slovesu.

Uporabo mrliških vežic in obratovalni čas določa izvajalec javne službe. V času, ko so mrliške vežice zaprte, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca javne službe

Razen v primeru minimalne pogrebne slovesnosti je na pokopališčih, na katerih so zgrajene mrliške vežice, njihova uporaba obvezna.

Mrliška vežica je odprta predvidoma od 9. do 22. ure.

Prehod na zimsko/letni čas in obratno sovpada s prestavitvijo ure na zimsko/letni čas.

Če pokop pokojnika in pogrebno slovesnost organizira država ali občina, je pokojnik pred pokopom izjemoma lahko položen tudi na določen kraj zunaj pokopališča.

Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

IV. PRIPRAVA IN IZVEDBA POGREBA 

7. člen

   (obseg pogreba)

Pogreb obsega:

– prijavo pokopa

– pogrebno slovesnost

– pokop pokojnika.

Osnovni pogreb se izvede na podlagi osnovnih standardov in normativov, ki vključujejo najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, prevoz pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem oz. pripravo mesta raztrosa (košnja trave, obrez grmičja, ipd.), pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno slovesnost.

8. člen 

(prijava pokopa)

Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogreba, ki ga je izbral naročnik.

Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, pokop prijavi občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.

K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.

9. člen

(pogrebna slovesnost)

Pogrebna slovesnost obsega dajanje slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.

Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladijo naročnik pogreba, izvajalec javne službe in izvajalec pogrebne dejavnosti.

Pogrebna slovesnost se opravi na za to določenem mestu pred mrliško vežico oziroma na mestu pokopa ali raztrosa pepela.

Minimalna pogrebna slovesnost obsega prenos krste ali žare s poslovilnega odra do mesta pokopa ali raztrosa pepela.

O čuvanju pokojnika in pogrebni slovesnosti je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča/mrliške vežice oziroma na krajevno običajen način.

Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika, če ni v nasprotju s tem odlokom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pogrebna svečanost in pokop opravi v ožjem družinskem krogu.

Pogrebna slovesnost se prične s prevozom/prenosom krste pokojnika ali žare upepeljenih ostankov pokojnika z mrliškega odra.

Dvig krste pokojnika ali žare upepeljenih ostankov pokojnika v pogrebnem sprevodu ter položitev krste pokojnika ali žare upepeljenih ostankov pokojnika v grobno jamo ali raztros pepela, opravi pogrebno moštvo, oblečeno v svečane obleke.

Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledi govor.

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.   

Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja:

V primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom ali črna zastava, če je umrl tuj državljan, nato prapori, sledijo godba, pevci, pripadniki stanovskih organizacij (lovci, gasilci in podobno), nosilci vencev in odlikovanj ter drugih priznanj, nosilci krste/žare s pokojnikom, nato sorodniki in za njimi ostali udeleženci pogreba.

Če sodelujejo pri pogrebu pripadniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto/žaro.

V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto/žaro s pokojnikom v cerkev.

Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ.

Krsta/žara s pokojnikom se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.

Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.

10. člen 

(posebnosti pogrebne slovesnosti)

Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci …) se lahko z njimi vključijo v pogrebne slovesnosti.

Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.

11. člen

(pokop pokojnika)

Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi.

Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje ta rok skrajša.

Čas in način čuvanja pokojnika, pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogreba.

Pokop obsega dejanje, ki omogoča položitev posmrtnih ostankov ali upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor v skladu z voljo pokojnika oziroma po volji svojcev, če ni v nasprotju s tem odlokom.

Pokop je lahko:

-    pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob

-    pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v  klasičen ali žarni grob

-    raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču.

Drugačno ravnanje s pepelom, kot navedeno v prejšnjem odstavku ni dovoljeno.

Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu s pokopališkim redom.

Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi s pokopom krste/žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela po volji pokojnika.

Pokop/upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev.

Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop verskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti, na podlagi soglasja občinskega upravnega organa.

Pokopi so vsak dan.

12. člen 

                                                           (izkop pokojnika)

Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika obstoječega in novega groba ter soglasju upravljavca pokopališča. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.

Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba ne velja za žarne grobe.

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.

Prekop je možen le s predhodnim pisnim soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem pristojnega občinskega organa ter ob prisotnosti pooblaščenega zdravnika, razen prekopov na podlagi sodne odredbe.

13. člen

(storitve pokopališko pogrebnega moštva)

Storitve grobarjev  obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba ter prekop posmrtnih ostankov.

Najkasneje v roku ene ure po končani pogrebni slovesnosti so grobarji dolžni grob zasuti in izvesti prvo ureditev na način, da ne poškodujejo sosednjih grobov.

Prva ureditev groba zajema izravnavo zemlje na grobu in odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče ter čiščenje spomenika (v kolikor gre za obstoječ grob), če se je zamazal zaradi pokopa.

Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela.

V.  POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UPRAVLJANJE POKOPALIŠČ

14. člen

(upravljavec)

Upravljavec pokopališča je lahko občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna, za izvajanje naslednjih nalog:

1.  zagotavljanje urejenosti pokopališča:

-    vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture

-    storitev oddaje mrliških vežic v najem

-    storitev grobarjev

2. oddaja grobov v najem

3. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč

4. sprejem prijave, uskladitev časa in načina pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa.

Upravljavec pokopališč na območju občine Dobrovnik je Režijski obrat Občine Dobrovnik. Upravljanje pokopališča se uredi s pogodbo med Občino Dobrovnik, krajevno skupnostjo in javnim podjetjem.

15. člen

    (urejenost pokopališč)

Vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture obsega čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov, urejanje zelenic, urejanje in obrezovanje dreves, grmovnic in žive meje in vzdrževanje poti, zavarovanje pokopališke infrastrukture v upravljanju, skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih, plačilo tekočih stroškov vzdrževanja-voda, elektrika, odpadki, vzdrževanje grobov posebnega pomena, nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemo pogodbo in načrtom pokopališča, nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo.

Storitve vzdrževanja pokopališč upravljavec zaračunava najemnikom grobov, v skladu s sprejetim cenikom.

V ceno uporabe mrliške vežice so vključene vse pokopališke naprave in pogrebna oprema, ki je v mrliški vežici.

Upravljavec zaračunava storitev oddaje mrliških vežic v najem in storitev grobarjev končnemu naročniku pogreba/prekopa po opravljeni storitvi.

16. člen

       (najem groba)

Grob odda v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.

Najemna pogodba mora določati:

– osebe najemnega razmerja, ki je lahko samo ena pravna ali fizična oseba

– čas najema oziroma uporabe groba

– vrsto, zaporedno številko in velikost groba

– višino grobnine in način plačevanja

– obveznost najemojemalca glede urejanja grobov

– ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe.

17. člen

 (najemna pogodba)

Če končni naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec, s katerim mora končni naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.

Ob pisnem soglasju končnega naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo s upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju končnega naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti končni naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.

Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.

Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.

Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.

Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.

Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati ta odlok ter najemno pogodbo.

Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas.

18. člen

(dolžnosti najemnika)

Najemniki grobov so dolžni:

-    skleniti najemno pogodbo

-    vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi

-    spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe

-    redno plačevati grobnino

-    urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji izvajalca javne službe.

    19. člen

   (trajanje najema)

Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:

– če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu

– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in določbami najemne pogodbe

– ob opustitvi pokopališča

– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.

Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec pokopališča.

Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje v roku 30 dni, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.

Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.

Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko končni najemnik dobi v najem samo en grob.

20. člen

(grobnina)

Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino.

Pri prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem mesečnem delu do konca letnega obdobja.

Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.

Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.

Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.

Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob je:

-    2-kratnik za dvojni grob, 

-    4-kratnik za grobnico,

-    0,75-kratnik za otroški in

-    1-kratnik za žarni grob.

Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s sklepom določi občina, ki pri tem upošteva morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju pokopališča.

Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.

21. člen 

(evidence upravljavca)

Upravljavec pokopališča mora za vsako pokopališče:

-    izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki,

-    izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu ter tudi evidenco oseb, katerih pepel je bil raztrosen na pokopališču ali izven. Evidence vsebujejo podatke, ki jih predpisuje zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in so dostopni uporabnikom, ki so z zakonom pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov.

Upravljavec mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.

22. člen 

(izdaja soglasij)

Upravljavec daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča, ter soglasje za pokop pokojnika na območju občine Dobrovnik, ki je imel prebivališče (stalno ali začasno) izven občine Dobrovnik, v skladu z ZPPDej in tem odlokom. Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Kamnoseki, vrtnarji in drugih izvajalci storitev na pokopališču se obravnavajo enakopravno.

Upravljavec mora izdati soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.

Na pritožbo vlagatelja na zavrnitev soglasja iz prejšnjega odstavka odloči župan v 15 dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.

Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka upravljavcu nastanejo stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja.

Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.

Upravljavec daje soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu z ZPPDej, tem odlokom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

VI.       POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UREJANJE POKOPALIŠČ

23. člen 

 (ureditev pokopališč)

Urejanje pokopališč obsega:

-    zgraditev pokopališča

-    razširitev obstoječega pokopališča

-    opustitev pokopališča

-    zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture

-    razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov.

Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.

Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske površine in podobno.

Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in odmaknjeno od drugih objektov.

24. člen 

 (vrste grobov)

Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov.

Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:

-    enojni, dvojni, otroški grob

-    žarni grobovi

-    prostor za anonimne pokope

-    prostor za raztros pepela.

Grobnice na območju Občine Dobrovnik niso dovoljene, razen že obstoječih.

Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.

25. člen 

 (definicije grobov)

Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare.

Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu.

 V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.

Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.

Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Novi povečani grobni prostori niso dovoljeni.

Žarni grobovi so talni ali zidni.

Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.

26. člen 

(dimenzije grobov)

Globina grobov s krsto je najmanj 1,8 m. Širina enojnega groba je do 0,8 m, dolžina do 2,2 m. Širina dvojnega groba je do 1,6 m, dolžina do 2,2 m. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezne manjše dimenzije, kjer je širina do 1,0 m in dolžina od 1,2 m do 2,3 m. Višina grobov je do 30 cm nad zemljo.

Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina 0,6 m, dolžina pa 0,8 m (brez vertikale) ali 1,0 m (z vertikalo).

Dolžina grobnega prostora je do 2,6 m, širina grobnega prostora za enojni grob je do 1,0 m in širina grobnega prostora za dvojni grob je do 2,0 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,3 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m, razen že obstoječih.

Na novih delih pokopališč ali novih pokopališčih je potrebno upoštevati načrt razdelitve pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove.

VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH 

27. člen 

 (prepovedi)

Na območju pokopališča ni dovoljeno:

-    izvajanje vzdrževalnih del na pokopališčih, pokopaliških objektih in drugi pokopališki      infrastrukturi ob nedeljah in praznikih;

-    nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih    oziroma prostorih za grobove;

-    odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora;

-    druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča;

-    poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav ter predmetov v območju pokopališč;

-    vodenje živali na pokopališče;

-    vožnja s kolesom ali motornim vozilom oziroma njihovo shranjevanje na pokopališču;

-    odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.

Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca, vendar le izven časa pogrebnih svečanosti ter prenehati z izvajanjem tovrstnih del najmanj 2 uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti oziroma pričeti z izvajanjem tovrstnih del najmanj 2 uri po koncu pogrebnih svečanosti.

Material in zemljo, ki nastane ali ostane pri izvajanju dejavnosti postavljanja ali prenavljanja spomenikov in grobov, je prepovedano puščati na pokopališču ter v zabojnikih oziroma koših predvidenih za odpadke.

V neposredni bližini mrliške vežice in območja pokopališča niso dovoljene v času čuvanja pokojnika in pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek le-teh (na primer povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno).

28. člen 

 (obveznosti upravljavca)

Upravljavec ima naslednje obveznosti:

-    skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici

-    skrbi za urejanje in tekoče vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča

-    sprejme prijavo, uskladi čas in način pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti naročnika pogreba.

29. člen

 (obveznosti najemnikov grobov)

Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove.

Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec je dolžan v takem primeru najemnika pisno opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev, v nasprotnem primeru se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe.

VIII. CENE

30. člen

(cene pokopaliških in pogrebnih storitev)

Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in ceno grobnine, predlaga izvajalec javne službe (upravljavec pokopališča), potrditi pa ga mora občinski svet Občine Dobrovnik s sklepom.

Občinski svet Občine Dobrovnik lahko s sklepom določi tudi pogrebno pristojbino za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, ki jo mora izvajalcu javne službe plačati izvajalec pogreba oziroma naročnik.

Metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe določi Vlada Republike Slovenije. Tako oblikovane cene na predlog izvajalca javne službe potrdi občinski svet Občine Dobrovnik s sklepom.

Ostale cene pogrebnih storitev se oblikujejo tržno.

31. člen

(zagotavljanje 24-urne dežurne službe)

Ceno storitve zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa metodologijo za oblikovanje cen te službe, potrdi pa jo občinski svet.

Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.

32. člen

   (plačilo pogreba)

Stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba.

Če naročnika pogreba ni, mora stroške pogreba poravnati občina, ki je prijavila pokop. Plačnik pogreba je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba.

Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora zagotavljati minimalni pogreb v skladu s prejšnjim stavkom.

Pogrebne storitve, ki so opravljene na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh storitev.

Cene pogrebnih storitev in opreme morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. Razvidne morajo biti tudi iz specifikacije vseh posameznih opravljenih pogrebnih storitev in opreme na računu izvajalca pogrebne storitve.

Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za stroške 24-urne dežurne službe.

IX. NADZOR

33. člen 

(nadzor nad izvajanjem odloka) 

Občinska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem tega odloka in izreka ukrepe oz. sankcije v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

X. KAZENSKE DOLOČBE

34. člen

(globe)

Globe za prekrške so določene v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališči in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Dobrovnik/Dobronak štev. 032-5/2005 z dne 27.07.2005 (Uradne objave OD, letnik V, št. 3 – 19.10.2005).

36. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah občine Dobrovnik.

Št.: 030-0001/2014-141/2018

Datum: 20.09.2018

                                                                                                Župan- Polgármester
                                                                                         Marjan Kardinar, univ.dipl.inž.agr.