Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 – uradno prečiščeno
besedilo) je Občinski svet občine Bled na 18. redni seji dne 30. 3. 2005
sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta občine
Bled, ki obsega: |
– poslovnik Občinskega
sveta občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99), |
– spremembo in
dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta bčine Bled (Uradni list RS, št.
116/00) |
– spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Bled (Uradni list RS, št.
24/05) |
POSLOVNIK |
Občinskega sveta občine Bled |
(uradno prečiščeno besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
skrivnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih in
izrednih sejah. |
Redno sejo sveta skliče
župan najmanj štirikrat na leto. |
6. člen |
Svet predstavlja župan,
delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je
ime občinskega organa občinski svet. |
Svet uporablja pečat na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
Pečat sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave (v nadaljnjem
besedilu: direktor uprave) ali delavec, ki ga za to pooblasti. |
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
Zaradi priprave na prvo
sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni
svetniki. |
9. člen |
Prvo sejo sveta vodi
župan. |
Na prvi seji svet izmed
navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane
komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o
županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po
vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
Ko se svet konstituira
in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani
občinskega sveta in novi župan, ki nadaljuje vodenje seje, mandat
dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
Članom občinskega
sveta, ki jim je prenehal mandat, najkasneje v roku treh mesecev po
konstitutivni seji občinskega sveta preneha članstvo v vseh občinskih
organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katere
so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora v roku največ dveh mesecev pregledati članstvo v občinskih organih
in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani občinskega sveta
imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih
teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo
tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem
delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
– predlagati občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
– predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu ali direktorju uprave postaviti vprašanje ter jima
lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena druga točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratki in postavljeni tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj
in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor uprave.
Če sta župan ali direktor uprave zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na
vsa vprašanja in pobude, ki so bili oddana do začetka seje, ter na ustna
vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor uprave oziroma njun
namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali direktor
uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovori pisno, pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za
katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem
članom občinskega sveta s sklicem za naslednjo redno sejo, razen če
priprava odgovora terja daljše časovno obdobje oziroma za pripravo
odgovora ni zadolžena občinska uprava. |
18. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi potem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
19. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
20. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja zadeve iz
svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
|
Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju uprave in predsednikom krajevnih skupnosti.
|
Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red, potrebna. |
23. člen |
Izredna seja občinskega
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo občinskega
sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
Vabilo za izredno sejo
občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta
najkasneje 3 dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
seji, na seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
24. člen |
Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red potrebna. |
25. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
V predlog dnevnega reda
seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo predlogi odlokov, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo, in pobude ter vprašanja svetnikov. |
Dnevni red nove seje se
začne in nadaljuje s točkami dnevnega reda prejšnje seje, če vse točke
niso bile obravnavane. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more odločiti,
da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo
gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
26. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
27. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja in
občanov na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu
je priloženo gradivo za sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja občinskega
sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri
tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora
za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči
najprej opozori; če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega
sveta, ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna skrivnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
Župan zapre sejo za
javnost v celoti ob obravnavi predlogov za podelitev občinskih priznanj
in vseh kadrovskih zadev. |
2. Potek seje |
28. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
29. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega
reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi. |
Zadeve, za katere tako
predlaga župan in je obenem predlagatelj, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Svet odloči o pisni
utemeljenosti za razširitev dnevnega reda brez razprave. |
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
30. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
31. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. |
Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet minut. |
Potem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
Govornik lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega govornika. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči
prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti. |
32. člen |
Govornik sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h
kateri je predsedujoči pozval. |
Če se govornik ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
govornik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez
obrazložitve glasu. |
33. člen |
Članu občinskega sveta,
ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
Če član zahteva besedo,
da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
34. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda in oblikuje predlog sklepov. |
Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med
sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitvi
dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi,
kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
35. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo praviloma ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot 5 ur. |
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja praviloma trideset minut, odredi pa se lahko pred posamezno
točko oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
36. člen |
Če svet o zadevi, ki jo
je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če mu časovno ni uspelo obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda na seji |
37. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
38. člen |
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
39. člen |
Opomin se lahko izreče
članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, ki je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj
spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali
z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
40. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
41. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
42. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja
na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje
po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
43. člen |
Občinski svet sprejme
odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če je med
opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot » PROTI«. |
44. člen |
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča
na seji. |
Občinski svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
45. člen |
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
46. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« oziroma »PROTI«. |
47. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno–tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor
uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti
overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA« ali beseda
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov; če
jih je več, se razvrstijo po vrstnem redu, ki ga določi žreb. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
48. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov “ZA”
in število glasov “PROTI” oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
49. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
50. člen |
O vsaki seji občinskega
sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja, o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi direktor uprave. Direktor uprave lahko za vodenje
zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske
uprave. |
Na dnevnem redu vsake
redne seje občinskega sveta je prva točka obravnava in potrditev
zapisnika prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
|
Vsak član občinskega
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor uprave
oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
|
Po sprejemu se zapisnik
pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na
seji. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno
sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
51. člen |
Potek seje občinskega
sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu
mandata članov sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je
bila posneta. |
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega sveta
ima pravico poslušati magnetogram, drug udeleženec seje pa le, če je za
to dobil dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave. Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
52. člen |
Z gradivom občinskega
sveta, ki je zaupne narave, se ravna v skladu z zakonom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hranijo v arhivu občinske
uprave. Glede arhiviranja in rokov hranjenja dokumentarnega gradiva se
ravna v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
53. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je
pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor uprave na podlagi
pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo dano na vpogled.
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan, v skladu z
zakonom o ravnanju z gradivi zaupne narave. |
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
54. člen |
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
|
Direktor uprave določi
delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi, vodenju in zapisniku
sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega
sveta. |
Direktor uprave določi
delavce v občinski upravi, ki pomagajo pri pripravi, vodenju in
zapisniku sej delovnih teles ter opravljajo druga opravila, potrebna za
nemoteno delo delovnih teles. |
7. Delovna telesa občinskega sveta |
55. člen |
Občinski svet ustanovi
stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s tem poslovnikom in statutom obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Občinski svet se lahko
odloči, da sprejme predloge aktov in drugih odločitev iz svoje
pristojnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, tudi če delovno telo ni
oblikovalo svojega mnenja oziroma stališča v skladu s tem poslovnikom. |
56. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednje komisije
in odbori: |
– komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, |
– statutarno-pravna
komisija, |
– odbor za gospodarske
dejavnosti, |
– odbor za proračun in
finance ter gospodarjenje z občinskim premoženjem, |
– odbor za turizem,
|
– odbor za gospodarsko
infrastrukturo, |
– odbor za prostor in
varstvo okolja, |
– odbor za družbene
dejavnosti. |
57. člen |
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
58. člen |
Komisiji imata
predsednika, podpredsednika in tri člane. Obe komisiji sestavljajo samo
občinski svetniki. Odbori imajo predsednika, podpredsednika in pet
članov. |
Predsednika,
podpredsednika in člane komisij in odborov imenuje občinski svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
svojih članov in pri odborih največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Članstvo v odboru ali
komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
59. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije sveta ali
odbor in komisijo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov in komisij pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
60. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določijo njihova sestava in naloge. |
61. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se
skličejo za obravnavo dodeljenih zadev na podlagi dnevnega reda redne
seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih,
ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema odločitve – mnenja,
stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih teles
se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
občinskega sveta. |
62. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
63. člen |
Občinski svet sprejema:
|
– statut občine,
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe. |
Občinski svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta
občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov
občine je določena z zakonom in statutom občine. |
64. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči) najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan osnutek odloka. |
65. člen |
Akte, ki jih sprejme
občinski svet, podpiše župan. |
Izvirniki aktov
občinskega sveta se pečatijo in shranijo v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
66. člen |
Občinski svet
razpravlja o odloku praviloma na dveh obravnavah. |
Na prvi obravnavi svet
razpravlja in odloča o osnutku odloka, ki se predlaga v obliki pravnih
določb in mora biti obrazložen. |
Obrazložitev k osnutku
odloka obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
V obravnavi osnutka
odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o
ciljih in temeljnih rešitvah, ki jih prinaša obravnavani odlok.
|
Člani sveta lahko
dajejo pripombe tudi k posameznim členom. |
Na drugi obravnavi se
razpravlja in odloča o predlogu odloka, ki se prav tako predlaga v
obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. |
Obrazložitev k predlogu
odloka vsebuje navedbe, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi,
dani k osnutku odloka, katerih pripomb in predlogov predlagatelj ni
sprejel in zakaj jih ni sprejel. |
V drugi obravnavi se
odloča o amandmajih, ki jih dajejo člani sveta k posameznim členom, ter
o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
67. člen |
Kolikor svet ugotovi,
da predloga odloka ne bo mogoče sprejeti s predlaganimi amandmaji, vrne
predlog odloka v fazo osnutka, izvede obravnavo odloka in zadolži
predlagatelja, da na osnovi razprave pripravi predlog odloka. |
68. člen |
Amandma mora biti
predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti,
ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok, lahko pa
ga predloži vsak član sveta. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar
sam ni predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta
in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove mnenje
k amandmaju, tudi kadar on ni predlagatelj odloka. Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
69. člen |
Amandma, člen odloka in
odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje
večina opredeljenih glasov navzočih članov, odločitev pa je sprejeta, če
je med opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
70. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
71. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso
zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere bo začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). |
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
72. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka. |
Pri hitrem postopku ne
veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
73. člen |
Občinski svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi
predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
|
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
– če k predlogu odloka
v prvi obravnavi ni bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka
združita. |
Skrajšani postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če občinski svet ne sprejme
predloga za prejetje odloka po skrajšanem postopku, se uporabljajo
določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka. |
74. člen |
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi
statut občine, in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za sprejem obvezne razlage |
75. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarnopravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet sprejme
obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za
sprejem odloka po hitrem postopku. |
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
76. člen |
Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt. Tak splošni akt sprejme občinski svet po postopku, ki ga ta
poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem postopku. |
7. Sprejem proračuna in zaključnega računa |
77. člen |
Predlog proračuna
občine Bled mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh
po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. |
78. člen |
Za sprejem proračuna
Občine Bled se uporabljajo določbe 66., 67., 68., 69., 70., 71., 72.,
73., 74. in 75. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Bled. |
79. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek. |
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Splošne določbe |
80. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
81. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za listo
kandidatov ali proti njej, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat je imenovan,
če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala
večina tistih članov, ki so glasovali. |
82. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Na glasovnici pri drugem glasovanju
sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov,
dobljenih pri prvem glasovanju. |
83. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponoviTA kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
2. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
84. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Praviloma se
glasuje o listi kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane
delovnih teles, razen če občinski svet na predlog posameznega člana
sveta ne odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu. |
Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
3. Imenovanje podžupana |
85. člen |
Na predlog župana
imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta. O tem, ali se
imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan za
podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
4. Postopek za razrešitev |
86. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
Postopek za razrešitev
se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem
poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen za predlaganje
kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo
razrešitev. |
Odločitev o razrešitvi
se sprejme z enako večino, kot je določena za njihovo imenovanje. |
5. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
87. člen |
Člani občinskega sveta
in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
88. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
89. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če župan ne more
izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
90. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih
določata statut in ta poslovnik. Župan in direktor uprave obveščata
občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih
teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
91. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti
in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
92. člen |
V izrednih razmerah, ko
je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od
postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
93. člen |
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odlokov. |
Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
94. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarnopravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarnopravna komisija, odloči svet. |
95. člen |
Poslovnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem list Republike Slovenije. |
Poslovnik Občinskega
sveta občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99) vsebuje naslednji prehodni
in končni določbi: |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
92. člen |
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta občine Bled
(Uradni list RS, št. 45/95). |
93. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Sprememba in dopolnitev
Poslovnika Občinskega sveta občine Bled (Uradni list RS, št. 116/00)
vsebuje naslednjo končno določbo: |
2. člen |
Ta sprememba in
dopolnitev poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
Spremembe in dopolnitve
Poslovnika Občinskega sveta občine Bled (Uradni list RS, št. 24/05)
vsebujejo naslednjo končno določbo: |
6. člen |
Te spremembe in
dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Št. 01503-2/2005 |
Bled, dne 30. marca
2005. |
Župan Jože Antonič |
Občine Bled l. r. |
|