Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 14/15 – ZUUJFO) in
21. člena
Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski svet Občine Tolmin na 7.
seji dne 9. julija 2015 sprejel |
|
O D L O K
|
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska zazidava Modrej (MD
40) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen
|
(pravna
podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se v skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07,
108/09, 57/12, 109/12, 14/15 – ZUUJFO) in Odlokom o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12), sprejme
občinski podrobni prostorski načrt stanovanjska zazidava Modrej (MD 04)
(v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN
je pod številko 13033-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d.. |
(3) V
besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki,
so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
II. VSEBINA OPPN |
|
2. člen
|
(sestavni
deli OPPN) |
(1) OPPN
iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: |
A) BESEDILNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) |
1. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
1.1. Namen
OPPN |
1.2. Območje OPPN |
1.3. Posegi izven območja OPPN |
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
3.1. Skupne določbe |
3.2. Prometna infrastruktura |
3.3. Vodovodno omrežje |
3.4. Elektroenergetsko omrežje |
3.5. Kanalizacijsko omrežje |
3.6. Elektronske komunikacije |
3.7. Odpadki |
4. REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
5.1.
Varstvo voda in tal |
5.2.
Varstvo zraka |
5.3.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem |
5.4.
Varstvo pred hrupom |
5.5.
Ohranjanje narave |
6. REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
6.1.
Obramba in zaščita |
6.2.
Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost ter plazovitost terena |
6.3.
Seizmološke zahteve |
6.4.
Požarno varstvo |
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE
OPPN |
7.1.
Etapnost gradnje |
7.2.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev |
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA |
B1
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
planskega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju |
M
1: 5 000 |
B2
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
|
M
1: 1 000 |
B3
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M
1: 2 500 |
B4
Ureditvena situacija |
M
1: 1 000 |
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na javno gospodarsko
infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
M
1: 500 |
B6
Načrt parcelacije |
M
1: 1 000 |
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI
UREDITVI |
D) PRILOGE
PODROBNEGA NAČRTA |
D1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
D2 Prikaz
stanja prostora |
D3
Strokovne podlage |
D4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
D5
Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
D6
Povzetek za javnost |
|
1. Opis
prostorske ureditve |
|
1.1. Namen
OPPN |
|
3. člen
|
(1) Območje stanovanjske zazidave Modrej je po namenski rabi opredeljeno
kot stanovanjske površine (SSe; e – enodružinska gradnja). Območje se
nahaja v južnem delu naselja Modrej. |
(2) S tem
OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za novo stanovanjsko
zazidavo v naselju Modrej. Določijo se prostorsko izvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in
oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, pogoji obrambnih potreb in pogoji glede
varovanja zdravja. |
(3) OPPN
je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih
dovoljenj. |
|
1.2. Območje
OPPN |
|
4. člen
|
(1) Območje OPPN je velikosti ca. 2,2 ha in zajema obstoječe stavbe:
Modrej 1, Modrej 1a, Modrej 1h, Modrej 2a, Modrej 57a, Modrej 58, Modrej
59 in Modrej 60. Ostalo so nepozidana stavbna zemljišča, ki se
uporabljajo v kmetijske namene (njive, travniki itd.). |
(2) Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk: del 100,
del 106/2, del 106/3, 106/4, 106/5, del 107, del 108, 110/3, 110/4,
110/5, del 111, 112, 113, 114/1, 114/2, 114/3, 115/1, 115/2, 115/3,
115/4, 115/5, 115/6, 115/7, 115/8, 116/1, 116/3, 117/2, 117/3, 117/4,
del 633/1, 633/2, 633/3, 633/4, 633/5, 633/6, del 1175/7, 1176/24, del
1179/3, vse k.o. Most na Soči (2246). |
(3) Območje z zahodne strani meji na javno cesto JP 921571, na vzhodni
strani na javno cesto JP 920631, na južni strani pa na najboljša
kmetijska zemljišča (K1). |
(4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. |
|
1.3. Posegi
izven območja OPPN |
|
5. člen
|
(1) Izven
območja OPPN se gradi gospodarsko javno infrastrukturo, javne ceste ter
ostale ureditve, ki so potrebne za normalno funkcioniranje nove
stanovanjske zazidave, in sicer: |
– Obstoječ
20 kV daljnovod, ki poteka preko obravnavanega območja do obstoječe
transformatorske postaje Modrej, se ukine. Izvede se nov 20 kV elektro
kablovod od obstoječega stebra na daljnovodu 20 kV RTP Tolmin do RTP
Most, do nove transformatorske postaje Modrej. |
– Načrtuje
se izvedba nove optične kabelske povezave od funkcijske lokacije (FL)
Most na Soči do območja OPPN. |
– Na
območju OPPN se vse zračne vode (nizkonapetostno elektro omrežje in
telekomunikacijsko omrežje) ukine in zamenja s kabelsko kanalizacijo pri
čemer so posegi predvideni tudi izven območja OPPN. |
– Izven
območja OPPN se izvedejo tudi navezave načrtovane gospodarske javne
infrastrukture (vodovod, nizkonapetostno elektro omrežje, komunalne
odpadne vode, padavinske vode) na obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo. |
– Ureditev
naravne grape za potrebe boljšega prevajanja padavinskih voda (posek
višjega drevja in grmovnic, odstranitev morebitnih suhih vej in naplavin
ter sonaravna utrditev brežin). Poseg se izvaja na zemljiščih parc. št.
100, 107 in 108, k.o. Most na Soči. |
– Rekonstrukcija nekategorizirane poljske poti v smeri sv. Mavra z
možnostjo ureditve travnatega parkirišča in obračališča. Dela se bodo
izvajala po delih zemljišč 96, 100, 633/1, 635 in 1175/7, k.o. Most na
Soči. |
– Uredi se
pešpot vzdolž naravne grape z navezavo na obstoječe cestno omrežje in
pešpoti. |
– Možnost
ureditve dostopa na parcelo GP1 po zemljišču parc. št. 633/1, k.o. Most
na Soči. |
(2) Izven
območja OPPN se lahko posega tudi z ostalimi infrastrukturnimi vodi, če
se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma najde boljša tehnična
rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z
javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda
in vseh tangiranih vodov. |
|
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
2.1. Vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
6. člen
|
(1) Naselje Modrej se nahaja pod vznožjem hriba Senica, na vzhodni
strani državne ceste, ki poteka med Mostom na Soči in Tolminom. |
(2) Glavni
vstop v naselje iz smeri Mosta na Soči je urejen iz državne ceste
(glavna cesta) preko javne poti JP 921571. |
(3) Območje OPPN je z zahodne in vzhodne strani omejeno z javnimi potmi,
v južnem delu pa poteka naravna grapa, ki jo je oblikovala skozi leta
zaledna voda, ki prihaja iz izvirov v hribu nad grapo. |
(4) Območje je razdeljeno na spodnji in zgornji plato. Spodnji plato je
severni del, ki je položnejši in dostopen iz javne poti JP 921571 in
javne poti JP 920631. Zgornji južni plato je strmejši in dostopen preko
nekategorizirane poljske poti, ki poteka od javne poti JP 920631 do
cerkve sv. Mavra. |
(5) Na
območju OPPN se uredi interna prometnica, ki bo omogočala dostop do
posameznih parcel. Bistveno povečanje prometa skozi naselje Modrej ni
predvideno, saj se za glavnino novih stavb na spodnjem platoju uredi
interna dostopna cesta kot slepa ulica, že takoj na začetku javne poti
JP 921571. |
(6) Območje OPPN v južnem delu sega na območje arheološkega najdišča
Most na Soči – arheološko najdišče Sveta Lucija (EŠD 470) ter meji na
sakralno stavbno dediščino Modrej – znamenje (EŠD 21214). Arheološko
najdišče Sveta Lucija je zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in
zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine
Tolmin) Uradno glasilo št. 5, 6. junij 1990). |
|
2.2. Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
|
7. člen
|
(funkcionalna zasnova) |
(1) Območje OPPN je razdeljeno na zgornji in spodnji plato (glej
grafične priloge). |
(2) Zgornji
plato: Na območju se formira tri nove parcele namenjene gradnji
individualnih stanovanjskih stavb (GP1, GP2, GP3) in prometnici (GPC1 in
GPC2). Obstoječe stanovanjske stavbe (Modrej 57a, Modrej 58, Modrej 60
in Modrej 59), ki se nahajajo na parcelah GP4, GP5 in GP6 se ohranijo.
Za dostop do načrtovanih parcel (GP1, GP2 in GP3) se rekonstruira
nekategorizirana javna pot. Dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta
širine 6m (vozišče 4,75 m + dva robna pasova 1,25 m). Dostopna cesta se
na skrajnem južnem koncu območja urejanja lahko konča s parkiriščem in
obračališčem. Parkirišč in obračališče se nameni obiskovalcem (turistom)
in ostalim, ki želijo pot do cerkve sv. Mavra nadaljevati peš.
Obračališče se nameni tudi komunalnim vozilom in vozilom zimske službe.
Dostopi do parcel GP4, GP5 in GP6 so obstoječi in urejeni iz javne poti
JP 920631. Obstoječ 20kV daljnovod se odstrani in se ga nadomesti z 20kV
kablovodom, ki bo potekal vzdolž javne poti JP 920631. |
(3) Spodnji
plato: Na območju se formira devet novih parcel namenjenih gradnji
individualnih stanovanjskih stavb (GP7, GP8, GP9, GP10, GP11, GP12,
GP15, GP16 in GP18), nova prometnica GPC3, parcela za gradnjo
transformatorske postaje in ekološkega otoka (GPI) ter zelene površine
(GPZ). Obstoječe stanovanjske stavbe (Modrej 1, Modrej 1a, Modrej 1h in
Modrej 2a), ki se nahajajo na parcelah GP13, GP14, GP17 in GP19 se
ohranijo. Stanovanjski stavbi Modrej 1h, ki stoji na parceli GP17, se
parcela namenjena gradnji določi tako, da se omogoči normalno
vzdrževanje stavbe. Zelene površine se uredijo kot parkovne površine
(pešpoti, klopce s koši za smeti, otroška igrala in podobno) in se jih
uredi predvsem v južnem delu območja ob naravni grapi ter v severnem
delu območja med stanovanjsko stavbo Modrej 1 in Modrej 2a. Na koncu
interne dostopne ceste se uredi območje za postavitev nove
transformatorske postaje (TP Modrej) ter ekološkega otoka. V obstoječi
brežini se uredi niša v dolžini do 18m in globine do 5,50 m. Strešna
plošča niše se zazeleni. Ob niši se uredi parkirišče in obračališče
namenjeno predvsem komunalnim vozilom, vozilom zimske službe ter
vzdrževalnim vozilom. Glavna prometnica, ki bo omogočila dostop do novih
parcel na spodnjem platoju, se uredi iz javne poti JP 921571. Interna
dostopna cesta se uredi kot slepa ulica in se zaključi z obračališčem.
Interna dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 6,5 m
(vozišče 5,50 m + dva robna pasova 1,00 m). Iz dostopne ceste se uredijo
dovozi do posameznih parcel. Dostopi do parcel GP13, GP14, GP17 in GP19
so obstoječi in se ohranijo. Na spodnjem platoju se obstoječa jamborska
transformatorska postaja Modrej odstrani oziroma prestavi v nišo ob
koncu interne dostopne ceste. Obstoječ 20kV daljnovod, ki poteka preko
območja do transformatorske postaje Modrej, se kablira. |
|
8. člen
|
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
|
V fazi
projektiranja stavb je treba izpolnjevati tehnične zahteve na področju
toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije,
priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah. Objekti na območju
nove stanovanjske soseske se projektirajo na način energetsko varčne
hiše. Uporabijo se lahko sončni kolektorji, geotermalne vrtine, toplotne
črpalke, fotovoltaika ter ostali alternativni obnovljivi viri energije,
ki pa morajo biti namenjeni lastni potrebi objektov. |
|
2.3. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in
vrste dopustnih posegov v prostoru |
|
9. člen
|
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
Območje
OPPN se nameni stanovanjski rabi. Možno je tudi izvajanje mirnih,
nemotečih dejavnosti, ki omogočajo samozaposlitev kot so: knjigovodski
servis, šiviljstvo, projektiranje, odvetništvo itd., pod pogojem, da: |
– dejavnost ustreza potrebam in velikosti nove stanovanjske soseske, |
– se
dejavnost izvaja na maksimalno 50 % bruto tlorisne površine osnovne
stavbe, |
– se
zaradi izvajanja dejavnosti zahteva največ dva parkirna mesta na
stanovanjsko enoto. |
Gostinska
dejavnost ni dovoljena. |
|
10. člen
|
(vrste
dopustnih objektov glede na namen) |
(1) V
skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI),
se na območju OPPN dopušča gradnja naslednjih osnovnih objektov: |
1
/ STAVBE |
|
|
11
/ |
Stanovanjske stavbe; |
|
111 |
Enostanovanjske stavbe: |
|
112 |
Večstanovanjske stavbe; |
|
|
11210 |
Dvostanovanjske stavbe; |
2
/ GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
21
/ Objekti transportne infrastrukture; |
|
211 |
Ceste; |
|
|
|
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste; |
22
/ |
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
|
|
221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in
daljinski elektroenergetski vodi; |
|
|
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
|
|
222 |
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja; |
24
/ |
Drugi gradbeni inženirski objekti; |
|
241 |
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
|
|
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas; |
|
242 |
Drugi gradbeni inženirski objekti; |
|
|
24204 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje. |
|
|
|
|
|
|
|
(2) Na
območju načrtovanih parcel namenjenih gradnji in javnih površin, se
poleg osnovnih objektov, dovoli tudi gradnja ostalih objektov kot
dopolnilnih k osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti). Ti
dopolnilni objekti se postavijo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost ter pod pogoji tega OPPN, in sicer: |
– majhna
stavba; |
– majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave; |
– pomožni
objekti v javni rabi; |
– ograja; |
– podporni
zid; |
– rezervoar; |
– vodnjak,
vodomet; |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja; |
– samostojno parkirišče; |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno; |
– športno
igrišče na prostem; |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (od tega samo grajen rastlinjak in pokrito
skladišče za lesena goriva; oba kot enostavna objekta površine do
vključno 20 m2); |
– pomožni
komunalni objekt. |
|
11. člen
|
(vrste
gradenj) |
(1) V
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega OPPN: |
– gradnje
novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave), |
– rekonstrukcije objektov, |
– odstranitve objektov ali njihovih delov, |
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z
dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN, |
– vzdrževanje objektov. |
(2) Legalno zgrajene stavbe na območju OPPN je dovoljeno nadzidati do
maksimalno K + P + N + M. |
|
2.3.2. Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
12. člen
|
(lega
objekta na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno
zasnovo) |
(1) Na
območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi: |
– Parcela
namenjena gradnji (GP): namenjena je gradnji osnovnega objekta
(osnovni stavbi in gradbeno-inženirskim objektom), ureditvi dvorišč,
parkirišč, zelenih površin in podobno ter gradnji nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
– Gradbena
meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z
zemljiščem), ki je novozgrajena oziroma načrtovana stavba ne sme
presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena
v notranjost. |
– Gradbena
linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom – s finalnim
slojem zunanjega ovoja stavbe postavljeni objekti, ki se gradijo na
zemljiščih ob tej črti. |
– Zelena
površina (ZP): je površina namenjena parkovni ureditvi (zelenice,
nižje drevesne zasaditve – grmovnice, avtohtone listopadne drevesne
vrste, postavitev otroških igral, klopic s koši za smeti, sprehajalne
poti in podobno). |
(2) Lega
osnovnih stavb in odmiki od mej sosednjih zemljišč so določeni z
regulacijskimi in funkcijskimi elementi (gradbena meja in gradbena
linija), pri čemer morajo biti tudi zagotovljeni svetlobno – tehnični,
požarnovarstveni, sanitarni in drugi pogoji. Osnovne stavbe se gradijo
znotraj določene gradbene meje, upoštevajoč gradbeno linijo kjer je ta
določena. Gradbena meja pri načrtovanih stavbah je od parcele sosednjega
zemljišča oddaljena 4 m oziroma 6m tam, kjer je določena gradbena
linija, razen na parceli GP18, kjer je gradbena meja določena z večjim
odmikom od parcelnih mej (glej grafične priloge). Na spodnjem platoju
mora biti osnovna stavba locirana z daljšo stranico na gradbeno linijo.
Osnovna stavba na parceli GP18 mora biti locirana z daljšo stranico na
gradbeno linijo, ki je določena vzdolž javne poti JP 921571. Glavno
sleme osnovne stavbe mora potekati vzdolž daljše stranice objekta. Sleme
stavb na zgornjem platoju mora biti vzporedno s plastnicami terena
(maksimalni odklon od plastnic je 35 stopinj). Pri določanju tlorisne
velikosti osnovne stavbe je treba upoštevati predpisano razmerje
stranic. |
(3) Obstoječe legalno zgrajene stavbe na območju OPPN je dopustno
dozidati tako, da je minimalni odmik dozidave od sosednjega zemljišča 4
m. Odmik je lahko tudi manjši, vendar ne manj kot 2 m, če s tem pisno
soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(4) Gradnja gradbeno inženirskih objektov je dovoljena na celotnem
območju OPPN v skladu s projektno dokumentacijo. |
(5) Dopolnilne stavbe (majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekt) se gradijo na
parcelah namenjenih gradnji osnovnih stavb pod pogoji tega OPPN. Med
osnovno stavbo in javno prometnico iz katere se uredi dostop na parcelo,
se lahko postavljajo samo nadstrešnice za avtomobile ter vetrolovi in
nadstreški nad glavnimi hodi v osnovno stavbo, ostale majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave ter pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti se gradijo za določeno gradbeno linijo.
Odmik majhnih stavb, majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ter
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, mora biti minimalno 1 m
(tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov
objekta) odmaknjena od sosednje parcele. S soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa je ta odmik lahko manjši. |
(6) Ograje
in podporni zidovi se lahko gradijo na parcelni meji samo pod pogojem,
da je sklenjen medsebojni sporazum z lastnikom sosednjega zemljišča o
medsebojni uporabi in vzdrževanju predmetnega objekta. |
(7) Ostali
dopolnili objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN. |
(8) Aparati in naprave, ki se jih postavlja kot vzdrževalna dela, se
postavijo na vizualno neizpostavljenih delih stavb. Tehnične naprave,
dimniki, fotovoltaični paneli, sončni kolektorji, agregati, klima
naprave, antene, toplotne črpalke itd.), ki se locirajo na ravno streho,
morajo biti locirani za vencem oziroma kolenčnim zidom ravne strehe.
Sončne kolektorje ali fotovoltaične panele je možno montirati tudi na
fasade objektov, ki pa morajo biti estetsko vkomponirani v fasado
objekta. Pri dvokapnih strehah morajo biti paneli (fotovoltaika, sončni
kolektorji …) izvedeni v ravnini strešine. Aparati in naprave, ki se
lahko nameščajo na parcelo namenjeni gradnji, morajo biti od parcelne
meje oddaljeni vsaj 1 m. |
|
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanje
|
|
13. člen
|
(velikost
in oblikovanje objektov) |
(1) Osnovne in dopolnilne stavbe morajo upoštevati kvaliteto naravnega
in grajenega kulturnega prostora. |
(2) Tlorisna velikost osnovnih stavb: znotraj gradbene meje upoštevajoč
gradbeno linijo, kjer je določena. Na spodnjem platoju mora osnovna
stavba upoštevati razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2, razen osnovna stavba
na parceli GP18, ki mora upoštevati razmerje stranic od 1:1,2 do 1:1,6.
Na zgornjem platoju mora osnovna stavba upoštevati razmerje stranic od
1:1,5 do 1:3. K osnovni stavbi je možno dodajati različne oblike
volumnov (ni treba upoštevati razmerje stranic), ki ne smejo presegati
50 % tlorisa osnovne stavbe. Dozidava obstoječih stavb ne sme presegati
50 % tlorisa osnovne stavbe. |
(3) Vertikalni gabarit osnovnih stavb: |
– V skladu
z grafično prilogo B4 Ureditvena situacija. Posamezna etaža ne sme
presegati konstrukcijske višine 3 m. Klet ni obvezna. |
– Na
spodnjem platoju na parcelah, ki imajo dovoz iz javne poti JP 921571 in
na zgornjem platoju, so kleti iz dostopne strani vizualno izpostavljene,
z ostalih treh strani pa vkopane v teren. Na spodnjem platoju, kjer so
dovozi na parcele urejeni iz interne dostopne ceste, pa se kleti
popolnoma vkoplje v teren. |
– Kolenčni
zid v mansardi (M) maksimalno 1,2 m. Kolenčni zid pri osnovni stavbi na
parceli GP18 maksimalno 20 cm. |
– Vertikalni gabarit dozidav obstoječih stavb je maksimalno enak
gabaritu stavbe, ki se doziduje. Dozidave se oblikujejo enako kot
stavba, ki se doziduje. |
(4) Streha: |
– v
pretežnem delu simetrična dvokapna streha, v ostalem delu pa lahko tudi
ravna; |
– naklon
simetrične dvokapne strehe od 25° do 35°; |
– smer
slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in na zgornjem
platoju vzporedna s plastnicami (maksimalni odklon od plastnic je 35°); |
– osvetlitev mansard s strešnimi okni in frčadami; |
– frčade
na strehah so lahko ravne, enokapne z naklonom (do 10°) ali dvokapne, z
enakim naklonom kot je osnovna streha. Trapezne frčade so prepovedane.
Frčada ne sme presegati slemena strehe. Vse frčade na eni strehi naj
bodo enotno oblikovane; |
– čopi
niso dovoljeni. |
(5) Kritina: |
– valovita
kritina po obliki podobna korčni kritini, od opečno rdeče do opečno
rjave barve. Prepovedana je uporaba svetlečih/bleščečih materialov. |
(6) Fasada: |
– Oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja.
Dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne
členitve), priporočena je uporaba lokalnih naravnih materialov (kamen,
les, apneni ometi itd.). |
– balkoni
morajo biti skriti pod napuščem ali lastnim nadstreškom; |
– barva
bela ali pastelna zemeljskih odtenkov. Pastelna barva je barva, ki ima
delež barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Možni so
intenzivnejši barvni poudarki, ki pa ne smejo presegati 30 % celotne
fasade stavbe. Za barvne poudarke se tudi izbira zemeljske odtenke.
Barvni poudarki lahko dosegajo delež barvne pigmentacije v beli osnovi
do 80 %. Prepovedane so barve, ki izstopajo iz okolice, so agresivne,
flourescentne ali preintenzivne. |
(7) Velikost dopolnilnih objektov (nezahtevnih in enostavnih objektov)
je določena s predpisom o tovrstnih objektih, razen pri pomožnih
kmetijsko – gozdarskih objektih (grajen rastlinjak in pokrito skladišče
za lesena goriva), kjer so dovoljeni le enostavni objekti do velikosti
20 m2. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno
in pri izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi stavbami na
parceli. Lahko so tudi leseni. Majhne stavbe in majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe pozidave imajo lahko tudi ravno ali enokapno
streho. |
(8) Višinske razlike med parcelami se premošča s travnatimi brežinami
ali opornimi zidovi do višine 1 m. Večji oporni zidovi se zaradi
zahtevnega terena izvedejo na zgornjem platoju ter pri urejanju dovozov
na GP15, GP16 in GP18 na spodnjem platoju. |
(9) Ograje
so dovoljene kot transparentne (kovinske, lesene) ograje. Masivne
(zidane) ograje niso dovoljene. Možna je zasaditev žive meje (avtohtone
grmovnice). |
(10) Oporni zidovi morajo biti zasajeni s plezajočimi grmovnicami
oziroma ozelenjeni. Varovanje na opornih zidovih se izvede z obvezno
postavitvijo varovalnih ograj po predpisih. |
|
14. člen
|
(oblikovanje zelenih površin) |
Na območju
OPPN se načrtuje večje zelene površine, ki se namenijo parkovni
ureditvi. Območje se zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi
vrstami listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti in
preglednosti. Uredijo se pešpot, postavijo se otroška igrala,
peskovniki, klopice s koši za smeti in podobno. |
|
2.3.4. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
|
|
15. člen
|
(1) Na
območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na
posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe gospodarske
javne infrastrukture oziroma vsaj javne prometnice v takem obsegu, da bo
omogočen dostop do parcele. |
(2) Parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov in
funkcionalnih površin, ki so zgrajeni oziroma urejeni na posamezni
parceli. |
(3) Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu »B6 Načrt parcelacije«.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem
sistemu. |
(4) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo pod pogojem, da je
omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja
parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja. |
|
2.3.5. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
|
16. člen
|
(1) Delež
zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano
površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,4. V
zazidano površino upoštevati tudi površino nezahtevnih in enostavnih
objektov. |
(2) Na
parceli namenjeni gradnji se mora urediti vsaj 20 % zelenih površin. |
|
3. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
3.1. Skupne
določbe |
|
17. člen
|
(1) Obstoječe objekte v območju OPPN, ki so že priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, se po izgradnji
nove gospodarske javne infrastrukture priključi na nove vode. |
(2) Na
območju OPPN so dopustne odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI
in grajenega javnega dobra ter gradnja novih. Pri tem se upošteva
funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter
možnost njihovega razvoja. |
(3) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih
omrežij ter gradnja novih GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami
in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja
pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov gospodarske javne
infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse
vrste objektov ter saditi drevesa. |
(4) V
varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi
imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine infrastrukturnega
voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter
postavljati začasne objekte. |
(5) Na
mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi
infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem
pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. |
(6) Načrtovani objekti se priključijo na obstoječo javno gospodarsko
infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za
odvajanje komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, energetsko
infrastrukturo in infrastrukturo elektronskih komunikacij (kabelski
sistem, optika …). |
(7) Za
priključitev objektov na GJI oziroma, če se bo zaradi gradnje spremenila
kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje za priključitev
skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi. |
|
3.2. Prometna
infrastruktura |
|
18. člen
|
(cestno
omrežje) |
(1) Na
območju OPPN poteka javna pot JP 921571, javna pot JP 920631 in
nekategorizirana poljska pot v smeri sv. Mavra. Obstoječe poti se
vzdržujejo in rekonstruirajo. Vzdolž obeh kategoriziranih javnih poti je
možna izgradnja pločnika. Dostopi do obstoječih stavb se ohranijo. |
(2) Za
dostop do zgornjega platoja se obstoječa nekategorizirana poljska pot
rekonstruira tako, da se izvede nova dostopna cesta v smeri sv. Mavra v
dolžini ca. 120 m. Dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine
6 m (vozišče 4,75 m + dva robna pasova 1,25 m). Dostop na parcelo GP1 se
uredi iz dostopne ceste GPC1 (v severnem ali zahodnem delu parcele).
Parceli GP2 in GP3 se dovoz uredi preko parcele GPC2. Zaradi izgradnje
dostopne ceste se izvede večje oporne zidove. Oporni zidovi morajo biti
zazelenjeni s plezalkami. Dostopna cesta se na skrajnem južnem delu,
lahko konča s parkiriščem in obračališčem. |
(3) Za
dostop na spodnji plato se iz javne poti JP 921571 uredi interna
dostopna cesta širine 6,5 m (vozišče 5,50 m + dva robna pasova 1,00 m). |
(4) Na
koncu dostopne ceste se uredi obračališče za komunalna vozila in vozila
zimska službe. |
(5) Obračanje osebnih vozil mora biti zagotovljeno v sklopu posamezne
parcele namenjene gradnji stavbe. Vzvratno vključevanje vozil na javno
prometnico ni dovoljeno. Vzdolž obstoječih javnih poti, rekonstruirane
nekategorizirane poljske poti in interne dostopne ceste se lahko izvede
pločnik. |
(6) Iz
javne prometnice se uredi le en dostop (uvoz za motorno vozilo) na
posamezno parcelo namenjeno gradnji. Natančna lokacija dostopa se določi
v fazi projektiranja. Na GP1 se dostop uredi iz dostopne ceste zgornjega
platoja (GPC1) v severnem ali zahodnem delu parcele, dostop na GP2 in
GP3 se uredi iz GPC2. Na GP16 in GP18 se dostop uredi iz JP 921571 ali
interne dostopne ceste (GPC3). |
|
3.3. Vodovodno
omrežje |
|
19. člen
|
(oskrba s
pitno vodo) |
(1) Naselje Modrej je opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Za
naselje Modrej je izdelana projektna dokumentacija »Vodovod in
kanalizacija Modrej, PZI, št. proj. P-587/11, marec 2011; vrsta načrta:
Načrt vodovoda št. načrta: P-587/11-1, izdelal Hydrotech d.o.o.
Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica«, ki za Modrej načrtuje izgradnjo novega
javnega vodovodnega omrežja. |
(2) Na
območju OPPN se izvede javno vodovodno omrežje z navezavo na načrtovan
javni vodovod naselja Modrej. Novo vodovodno omrežje se načrtuje v
skladu z veljavno zakonodajo o načinu oskrbe s pitno vodo. |
(3) Načrtovane stavbe se priključijo na javno vodovodno omrežje preko
skupnih vodomernih jaškov, lociranih v skrajnem robu prometnice. Globina
vodovoda je minimalno 1,2 m. Upoštevati predpisane minimalne vertikalne
in horizontalne odmike vodovoda od ostale gospodarske javne
infrastrukture. |
|
20. člen
|
(požarna
voda) |
(1) Na
območju naselja Modrej je že zgrajena hidrantna mreža. |
(2) Zaradi
nove stanovanjske zazidave se izvede dva nadzemna hidranta in sicer na
zgornjem platoju od rekonstruirani poljski poti ter na spodnjem platoju
ob interni dostopni cesti. |
|
3.4. Elektroenergetsko
omrežje |
|
21. člen
|
(transformatorska postaja, NN in SN elektro vodi) |
(1) Naselje Modrej se z električno energijo napaja iz obstoječe
jamborske transformatorske postaje Modrej (v nadaljnjem besedilu: TP),
ki stoji na parceli št. 117/3, k.o. Most na Soči. Do TP poteka 20kV
daljnovod iz jugovzhodne smeri. Iz TP v smeri severa, poteka
nizkonapetostni zračni elektro vod, v ostale smeri pa podzemni
nizkonapetostni elektro vodi. |
(2) Za
potrebe napajanja načrtovanih stavb v okviru OPPN, se ukine obstoječa
jamborska TP in se zgradi nova montažna betonska TP nazivne moči 630kVA
za potrebe novih ter obstoječih odjemalcev, ki so priključeni v
obstoječo TP. TP se locira v nišo ob koncu interne dostopne ceste. TP
mora biti nivojsko ločena od povozne površine. Ob niši, kjer bo locirana
nova TP in se tudi uredil ekološki otok, se zagotovi parkiranje in
obračanje komunalnim vozilom, vozilom zimske službe in vzdrževalnim
vozilom elektro službe. Za te ureditve je določena skupna parcela (GPI). |
(3) Obstoječi nizkonapetostni zračni in zemeljski elektro vodi se
ustrezno prestavijo. Obstoječ priključni 20 kV daljnovod, ki poteka
preko območja zazidave, se odstrani oziroma prestavi. Priključni 20 kV
kablovod se izvede kot kablovod v ustrezni kabelski kanalizaciji in
sicer od obstoječega jambora na daljnovodu DV 20 kV RTP Tolmin – RTP
Most 20 kV do nove lokacije TP Modrej. |
(4) Vso
elektro omrežje se izvaja v kabelski kanalizaciji. Kabelske jaške se
postavi na maksimalni razdalji 70m oziroma ob lomu trase večjemu od 30°
ali izvedbi odcepa za nizkonapetostni priključek. Na posamezni parceli,
namenjeni gradnji stavbe, se izvede vzidana elektro omarica ali
prostostoječa elektro omarica, iz katere se izvede elektro priključek do
posamezne stavbe. Vzdrževalcu omrežja mora biti omogočen prost dostop do
omarice. |
|
22. člen
|
(javna
razsvetljava) |
Območje se
lahko opremi z javno razsvetljavo, ki se napaja iz TP. Razsvetli se
javne površine (ceste, sprehajalne poti, ekološke otoke). Osvetlitev v
nočnem času ne sme biti moteča za stanovalce območja. Drogovi za javno
razsvetljavo ter svetila se oblikovno poenotijo na celotnem območju
naselja Modrej. Za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. |
|
3.5. Kanalizacijsko
omrežje |
|
23. člen
|
(komunalne
odpadne vode) |
(1) V
naselju Modrej je zgrajena mešana kanalizacija, ki je speljana v
čistilno napravo Modrej (v nadaljnjem besedilu: ČN). |
(2) Na
območju OPPN se zgradi ločena kanalizacija za odvajanje komunalne
odpadne vode. Novo kanalizacijo se priključi na obstoječo mešano
kanalizacijo v obstoječem jašku v javni poti JP 921571. |
(3) Na
novo kanalizacijo se priključijo vse obstoječe in načrtovane stavbe
znotraj OPPN. |
(4) Individualni kanalizacijski priključek stavbe Modrej 57a in Modrej
58, ki poteka čez celotno območje OPPN, se ukine. Obe stavbi se
priključi na načrtovano kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne
odpadne vode. |
(5) Do
izgradnje ustrezne kanalizacije se lahko uredijo lastne male komunalne
čistilne naprave ali pa se odvajanje odpadnih voda uredi na drug način v
skladu s predpisom, ki urejajo odvajanje odpadnih voda. Po izgradnji
javne kanalizacije s priključkom na ČN Modrej, je obvezna priključitev
vseh objektov na javno kanalizacijsko omrežje. |
(6) Individualni priključki se izvedejo v javnem revizijskem jašku na
javni kanalizaciji. Kota dna kleti stavbe, v kateri bodo nameščeni
sanitarni elementi, mora biti 10cm nad koto najbližjega revizijskega
jaška. Če to ni možno, je treba odpadne vode iz višje ležečih prostorov
voditi ločeno do zunanjega revizijskega jaška, odpadne vode iz kleti pa
preko internega črpališča do istega zunanjega jaška. Na tlačnem vodu je
obvezno vgraditi nepovratno loputo. |
(7) Kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki služi za
preverjanje razmer v priključni cevi. Jašek mora biti lociran tako, da
je vedno dostopen uporabniku in izvajalcu javne službe. |
(8) Zagotovi se predpisane vertikalne in horizontalne odmike med
infrastrukturnimi vodi. |
|
24. člen
|
(padavinske vode) |
(1) Na
območju OPPN se izvede ločen sistem padavinske kanalizacije. |
(2) Obvezno je zbiranje padavinske vode iz streh stavb, v rezervoarjih
deževnice, ki se jih v celoti vkoplje v teren. Vodo se ponovno uporabi
kot sanitarno vodo, za zalivanje vrta, pranje avtomobilov, dvorišča,
itd.. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice ter ostala
čista padavinska voda se iz zgornjega platoja spelje v naravno grapo in
naprej preko odvodnikov v reko Sočo. Na spodnjem platoju se izvede nova
padavinska kanalizacija, ki se jo priključi na obstoječ jašek lociran na
zemljišču parc. št. 106/3, k.o. Most na Soči. Če se v fazi projektiranja
GJI izkaže, da obstoječa padavinska kanalizacija ne prevaja dodatnih
količin, se obstoječa padavinska kanalizacija rekonstruira od točke
priključitve do izliva v reko Sočo. |
(3) Predhodno očiščene padavinske vode iz interne dostopne ceste na
spodnjem platoju se razpršeno odvajajo po terenu. Iz zgornjega platoja
pa se očiščene padavinske vode iz cest spelje v naravno grapo. |
(4) Pred
izpusti čiste padavinske vode v naravno grapo, se le to ustrezno očisti
(posek višjega drevja in grmovnic ter odstranitev morebitnih suhih vej
in naplavin). Vse onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje
očistijo v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. |
(5) Vse
obstoječe in predvidene stavbe znotraj območja OPPN, svoje čiste
padavinske vode priključijo na novo padavinsko kanalizacijo. |
(6) V
primeru pojavljanja zalednih voda pri posameznih lokacijah stavb
(predvsem iz zgornjega platoja), se v fazi projektiranja predvidi
drenažni sistem, ki se priključi na sistem odvodnjavanja padavinskih
voda. |
|
3.6. Elektronske
komunikacije |
|
25. člen
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Naselje Modrej je v celoti napajano iz primarnega
telekomunikacijskega omrežja v zemeljski izvedbi izvedeno iz funkcijske
lokacije (telefonske centrale) Most na Soči. Sekundarno omrežje na
območju naselja je delno zemeljske in delno zračne izvedbe. |
(2) Zaradi
prezasedenosti obstoječega telekomunikacijskega omrežja se izvede nova
kabelska povezava (optični kabli) iz funkcijske lokacije (telefonske
centrale) Most na Soči do območja OPPN. Novi optični kabli se položijo v
obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka od funkcijske lokacije
(telefonske centrale) Most na Soči do križišča pri bencinskem servisu.
Naprej se izvede nova kabelska kanalizacija s cevmi 2 x Ø50 mm
(dvojček), ki se ga položi po trasi obstoječega telekomunikacijskega
omrežja. |
(3) Znotraj območja OPPN se razpelje sekundarno omrežje (zemeljsko) z
mikrocevmi Ø 14 mm do končnih uporabnikov. |
(4) Obstoječi telekomunikacijski vodi na območju OPPN, ki bodo z
nameravano gradnjo tangirani, se prestavijo. Obstoječi zračni
telekomunikacijski vodi na območju OPPN se položijo v zemljo. |
|
26. člen
|
(kabelsko
satelitski sistem) |
(1) Na
območju Modreja, vzporedno s traso telekomunikacijskega omrežja, poteka
tudi trasa kabelskega satelitskega sistema. |
(2) Na
območju OPPN se vzporedno s telekomunikacijskim omrežjem položi cevi
namenjene kabelskemu sistemu. |
|
3.7. Odpadki |
|
27. člen
|
(ekološki
otok) |
(1) Na
koncu interne dostopne ceste se v niši, ob TP, zagotovi prostor za
postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. |
(2) Ob
niši se zagotovi parkiranje in obračanje komunalnega vozila. |
|
28. člen
|
(odpadki
iz gospodinjstev) |
(1) V
sklopu posamezne parcele se zagotovi prostor za postavitev posod za
mešane komunalne in biološke odpadke. |
(2) Tip in
vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta
se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov.
Odjemno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in
higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati
ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(3) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z
veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji
vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. |
|
29. člen
|
(odpadki
iz dejavnosti) |
Odpadke,
ki nastanejo pri izvajanju dovoljenih dejavnosti po tem odloku, se zbira
ločeno in se jih odvaža na bližnji ekološki otok ali v nadaljnjo
predelavo. |
|
30. člen
|
(gradbeni
odpadki) |
(1) V fazi
izgradnje javne gospodarske infrastrukture, prometnic in stavb, bodo
nastale večje količine izkopane zemljine, ki jo je potrebno ustrezno
deponirati. Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno odstraniti ca.
30 cm plast rodovitnega humusa, ki se ga deponira in se ga po končani
gradnji uporabi za hortikulturno ureditev in zatravitev zelenic. Ves
ostali višek izkopane zemljine in ostale gradbene odpadke se odvaža na
deponijo. Lokacija odvoza določi upravljavec odvoza odpadkov. |
(2) Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti
zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del. |
|
4. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
31. člen
|
(1) V
južnem delu območja OPPN se nahaja enota kulturne dediščine in sicer
Most na Soči – arheološko najdišče Sveta Lucija EŠD 470. Arheološko
najdišče je zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin (Uradno
glasilo št. 5, 6. junij 1990). V skrajnem jugozahodnem delu območja
OPPN, se na sami meji območja, nahaja sakralna stavba dediščina Modrej –
znamenje EŠD 21214. Kapelica se v celoti ohrani in varuje. |
(2) Na
območju arheološkega najdišča, ki posega na območje OPPN, so bile
izvedene predhodne arheološke raziskave, ki so potrdile aktivnosti
človeka v obdobju srednje kamene dobe ter vojaške aktivnosti v času po
2. svetovni vojni, vendar brez intaktnih arheoloških sledi. Na območju
ni potrebnih dodatnih arheoloških raziskav – zemljišča so prosta za
gradnjo. |
(3) Vsaj
10 dni pred pričetkom del na območju, je treba pisno obvestiti pristojni
zavod za varstvo kulturne dediščine, da vrši konservatorski nadzor nad
posegi na spomeniku. V primeru odkritja intaktnih arheoloških plasti ali
struktur med gradbenim posegom bo zavod za varstvo kulturne dediščine
posredoval nadaljne ukrepe varstva kulturne dediščine. |
(4) V
primeru, da se med gradbenim posegom odkrije arheološke ostaline, je
dolžnost najditelja, lastnika zemljišč ali investitorja, da o najdbi
obvesti pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
|
5. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
|
5.1. Varstvo
voda in tal |
|
32. člen
|
(1) Na
območju OPPN ni evidentiranih vodotokov. Izpusti voda v reko Sočo niso
predvideni. |
(2) Izven
meje OPPN se nahajajo trije studenci in sicer Stinarjev studenec, Na
koritu in Pod grm, ki imajo posreden vpliv na način odvodnjavanja
padavinske vode naselja Modrej, predvsem v času večjega deževja. Le te
je potrebno pred pričetkom projektiranja upoštevati pri izdelavi
geološko geomehanskih poročil in predvideti ustrezen način odvodnjavanja
studencev, da ti ne bodo povzročali zdrsov terena ali ogrožali
načrtovanih in obstoječih stavb na območju naselja Modrej. |
(3) Načrtovani poseg v prostor ne ovira pretok visokih voda, ne vpliva
na vodi režim, stanje voda, stabilnost ter poplavno varnost območja. |
(4) Za
območje OPPN je bilo izdelano Geološko geomehansko poročilo za OPPN na
območju MD04 v Modreju, št. poročila: 2734-051/2013-01, junij 2014 ter
Geološko geomehansko poročilo lokacija Rutar, št. poročila:
3067-163/2014-01, november 2014. V poročilih so podana navodila za
izvajanje posegov v teren in gradnji stavb, pogoji izvedbe dostopnih
cest ter ureditev odvodnjavanja. Vse pogoje iz poročil se pri nadaljnjih
posegih obvezno upošteva. |
(5) Varstvo voda in tal se zagotavlja s strogo ločenim sistemom
odvodnjavanja komunalno odpadnih vod in padavinskih vod. Komunalne
odpadne vode iz območja se spelje v obstoječo mešano kanalizacijo, ki je
priključena na čistilno napravo Modrej. Čista padavinska voda iz streh
se prioritetno zbira v rezervoarjih deževnice. Viški čiste padavinske
vode iz zgornjega platoja se odvajajo v nižje ležečo naravno grapo, iz
spodnjega platoja pa se preko načrtovane padavinske kanalizacije
speljejo v obstoječo padavinsko kanalizacijo vse do reke Soče. |
(6) Potencialni vir onesnaženja tal z nevarnimi snovmi, predstavlja
gradbena mehanizacija v času gradnje objektov. Vir onesnaženja se
minimalizira z uporabo brezhibne gradbene mehanizacije. V primeru
razlitja se nemudoma odstrani kontaminiran sloj zemljine, se jo odpelje
na deponijo nevarnih odpadkov ter nadomesti z novo. |
|
5.2. Varstvo
zraka |
|
33. člen
|
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in
imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno
delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij
določenih v veljavnem predpisu. |
|
5.3. Varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem |
|
34. člen
|
(1) Obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne sme presegati
mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega
sevanja. |
(2) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustrezno
minimalno oddaljenostjo virov elektromagnetnega sevanja od najbližjih
stanovanjskih objektov. |
(3) Pri
načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(4) Za
razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih
najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
5.4. Varstvo
pred hrupom |
|
35. člen
|
Skladno z
uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje OPPN
spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območju ne sme presegati
z uredbo predpisanih vrednosti. |
|
5.5. Ohranjanje
narave |
|
36. člen
|
Območje
OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato
posebni ukrepi niso potrebni. |
|
6. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
|
6.1. Obramba
in zaščita |
|
37. člen
|
(1) Pri
gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in
zaščite. |
(2) Glede
na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, se
izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo. |
(3) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito
pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva. |
|
6.2. Varstvo
pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena |
|
38. člen
|
(1) Za
območje OPPN je izdelano Geološko geomehansko poročilo za OPPN na
območju MD04 v Modreju, št. poročila: 2734-051/2013-01, junij 2014 ter
Geološko geomehansko poročilo lokacija Rutar, št. poročila:
3067-163/2014-01, november 2014. Oba poročila je treba pri nadaljnjem
projektiranju upoštevati. |
(2) Skladno z opozorilno karto poplav območje ni poplavno ogroženo. |
(3) Severni del območja OPPN je evidentirano kot erozijsko območje
(običajni zaščitni ukrepi). |
(4) Na
podlagi geološko geomehanskega poročila se za gradnjo primeren teren
nahaja na območju 1 in 2, območje 3 pa je za gradnjo zahtevnejše (glej
shemo na grafični prilogi »B4 Ureditvena situacija«). Pred pričetkom
projektiranja javnih prometnic in GJI ter ko so znani gabariti objektov
ter obtežbe na temeljna tla, je treba upoštevati navodila za posamezno
območje iz geološko geomehanskega poročila ter dodatno izvesti ustrezno
preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja
ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena. Še posebno
pozornost je treba posvetiti območju 3, ki je iz vidika stabilnosti
terena in zalednih voda še posebej občutljivo. Pri dodatnih terenskih
preiskavah je treba upoštevati bližnje studence (Stinarjev studenec, Na
koritu in Pod grm) ter v fazi projektiranja ustrezno predvideti ureditev
le-teh oziroma predvideti ustrezen način odvodnjavanja studencev, da ti
ne bodo povzročali zdrsov terena ali ogrožali načrtovanih in obstoječih
stavb na območju naselja Modrej. |
|
6.3. Seizmološke
zahteve |
|
39. člen
|
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se
upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno
odporno gradnjo. |
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po
lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju
določen projektni pospešek tal 0,2 g. |
|
6.4. Požarno
varstvo |
|
40. člen
|
(1) Pri
graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom,
določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. |
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženja;
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni
odmiki ali proti požarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporabo
požarno-varnih materialov. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po
intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih
in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten
promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi
hidrantno omrežje tako, da se vsak objekt gasi z najmanj dveh hidrantov
hkrati. |
(3) Za
objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se v
sklopu projektne dokumentacije izdela elaborat študija požarne varnosti.
Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora
doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata
zasnova požarne varnosti. |
|
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje
OPPN |
|
7.1. Etapnost
gradnje |
|
41. člen
|
Etapnost
izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela
infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da
je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in
dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. V primeru, da zaradi
neurejenega lastništva ni možno izvesti končnih ureditev je dopustna
tudi gradnja začasnih priključkov, pod pogojem, ki jih določi
upravljavec in da so priključki zgrajeni na upoštevanje končnih
ureditev. |
|
7.2. Obveznosti
investitorjev in izvajalcev |
|
42. člen
|
(1) Pri
projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila,
navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora. |
(2) Obveznosti investitorjev: |
– pred
pričetkom izdelave projektne dokumentacije morajo projektantu zagotoviti
geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno
dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte; |
– pred
pričetkom gradnje morajo pravočasno obvestiti upravljavce objektov,
naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri
predmetni gradnji; |
– pravočasno je treba obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne
dediščine, da bo izvajal konservatorski nadzor nad posegi. |
(3) Obveznosti izvajalcev: |
– dolžni
so zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času
gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah
zagotoviti varen promet; |
– po
končani gradnji morajo odstraniti vse začasne objekte ter odvečni
gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na
parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
|
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
43. člen
|
(1) Potek
načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi
drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega
vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod
pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. Možna je gradnja začasnih
priključkov na GJI v lastni režiji. S spremembo mora soglašati (izdati
soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda. |
(2) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v
kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter
če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta
OPPN. Do izgradnje javne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih
voda, je dopustna postavitev malih čistilnih naprav. |
(3) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. |
(4) Odstopanje od določenih gradbenih linij ni dopustno. Osnovne stavbe
se lahko gradijo tudi izven določene gradbene meje pod pogojem, da je
pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, vendar odmik
od sosednjega zemljišča ne sme biti manjši kot 2 m. |
(5) Pri
določanju ureditvenih kot cestnega omrežja so dopustna odstopanja ±50
cm, pri določitvi kote pritličja osnovnim stavbam pa je dopustno
odstopanje ±30 cm. |
(6) Niša
na koncu interne dostopne ceste na spodnjem platoju, se izvede vsaj
takšne velikosti, da sta pod njo urejena ekološki otok in TP. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen
|
(vpogled v
OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Tolmin in na Upravni enoti Tolmin. |
|
45. člen
|
(nadzor)
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
46. člen
|
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3505-0001/2013 |
Tolmin,
dne 10. julija 2015 |
|
Župan |
Občine Tolmin |
Uroš Brežan l.r |
|