Na podlagi 21. in 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US,
79/09), 12. in 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) in 29. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) ter strokovnih podlag, ki jih
je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota
Maribor, je Občinski svet Občine Križevci na 1. izredni seji dne 16. 11.
2011 sprejel |
O D L O K |
o razglasitvi
nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine
Križevci |
1. člen |
S tem odlokom Občina
Križevci (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega
pomena na območju Občine Križevci. |
2. člen |
Namen odloka je, da
se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke
in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj
v občini. |
3. člen |
Nepremični kulturni
spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod)
opredeljeni v tem odloku. Vsak opis spomenika vključuje: |
– identifikacijo
spomenika, vključno z določitvijo meje spomenika, |
– natančno lokacijo
spomenika, |
– lastnosti, ki
utemeljujejo njegovo razglasitev, |
– režim njegovega
varstva, |
– merilo, v katerem
je vrisan spomenik na kopijo katastrskega načrta in |
– vplivno območje,
kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika
potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja. |
4. člen |
Spomeniki iz
prejšnjega člena so po svojih lastnostih: |
– arheološki
spomeniki predstavljajo zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo
pomembne sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih in
njegove povezanosti z naravnim okoljem; |
–
umetnostno-zgodovinski spomeniki so posamezne stavbe in skupina stavb,
prostorski in javni spomeniki, umetnostno pomembne sestavine
stavbarstva, arhitekturni in umetniško pomembni detajli, slikarski,
grafični in drugi umetniško oblikovani predmeti, ki se štejejo za
posebne dosežke umetnosti, oblikovanja in arhitekture na naših tleh;
|
– etnološki spomeniki
so območja, stavbe, skupine stavb, predmeti vsakdanje rabe in oblikovani
izdelki, ki izpričujejo način življenja in dela naših prednikov;
|
– zgodovinski
spomeniki so območja, stavbe, predmeti ali zbirke predmetov, ki značilno
ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn in
vojaštva, socialno zgodovino, razvoj prometa, prometnih in trgovskih
poti ter povezav, razvoj sodstva, prosvete in kulture, verstev, znanosti
in tehnike ter gospodarsko zgodovino na naših tleh; |
– tehnični spomeniki
so območja, stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi
predmeti, ki pričajo o razvoju tehnične kulture v Sloveniji. |
5. člen |
Za kulturne spomenike
lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: |
1. Arheološki
spomeniki: |
-------------------------------------------------------------------------------
|
EŠD: 1181
|
|
Ime enote: Dobrava – Gomilno grobišče
|
|
Naselje: Dobrava
|
|
Lokacija: Parc. št.: 1086 in 1087/1 obe k.o. Stara nova vas
|
|
Utemeljitev Na blagem gozdnem pobočju jugovzhodno od ceste Bučečovci–
|
razglasitve: Selišče, približno na sredini med Dobravo in Kokoriči se
|
nahajajo štiri gomile iz neznanega časa, premera okoli 11
|
metrov in višine 0,7 metra. Ena od njih je močno poškodovana
|
in razkopana, ostale tri pa nepoškodovane.
|
Gomile so arheološki terenski spomenik v prvotni legi, pri
|
čemer so nepoškodovane gomile izrednega pomena za raziskovanje
|
rimskodobnih pogrebnih običajev v širšem prostoru.
|
|
Opis Varstveni režim določa:
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
|
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
|
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
|
– prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
|
– v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
|
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
|
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve
|
objektov javnega interesa;
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne
|
arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega
|
arhiva in njegovo obdelavo;
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
|
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
|
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
|
promocijo kraja.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1182
|
|
Ime enote: Gajševci – Utrjena kopa
|
|
Naselje: Gajševci
|
|
Lokacija: Parc. št.: 962/10, 962/11 in 962/26 vse k.o. Logarovci
|
|
Utemeljitev V gozdu nad sedaj regulirano reko Ščavnico, zahodno od
|
razglasitve: Gajševskega jezera, se nahaja utrjena kopa, obrambni stolp ali
|
gradič, katerega ostaline so v terenu še vidne. Okrogla kopa z
|
jarkom in nasipom je visoka 2,5 metra in široka 20 metrov. Pod
|
rušo so ruševine nekdanje stavbe, ki segajo do 70 cm v
|
globino. Nasip je umetno zemeljsko delo.
|
|
Opis Varstveni režim določa:
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
|
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
|
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
|
– prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
|
– v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
|
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
|
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve
|
objektov javnega interesa;
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne
|
arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega
|
arhiva in njegovo obdelavo;
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
|
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
|
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
|
promocijo kraja;
|
– izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne
|
dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in
|
komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
|
spremembo projekta.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1193
|
|
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Gomila
|
|
Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Lokacija: Parc. št.: 626/1 k.o. Ključarovci
|
|
|
Utemeljitev Severno od ceste proti Grabam je v gozdu blizu domačije
|
razglasitve: Pavličevih prekopana gomila iz neznanega časa. Zaradi
|
relativne skromnosti poselitve tega prostora v arheoloških
|
obdobjih, predstavlja gomila, pa čeprav poškodovana, pomemben
|
prostorski marker v kulturni krajini.
|
|
Opis Varstveni režim določa:
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
|
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
|
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
|
– prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
|
– v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
|
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
|
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve
|
objektov javnega interesa;
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne
|
arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega
|
arhiva in njegovo obdelavo;
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
|
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
|
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
|
promocijo kraja;
|
– izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne
|
dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in
|
komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
|
spremembo projekta.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1184
|
|
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Prazgodovinska naselbina
|
|
Naselje: Križevci pri Ljutomeru
|
|
Lokacija: Parc. št.: 304 k.o. Križevci
|
|
Utemeljitev Severno od vasi, ob stari strugi Mure, je bila na 5 metrov
|
razglasitve: visoki vzpetini ovalne oblike (velikost 200 x 60 metrov) z
|
ledinskim imenom »Gradišče« prazgodovinska naselbina. Ob
|
sondiranju leta 1962 je bilo ugotovljeno, da je kulturna plast
|
iz obdobja kulture žarnih grobišč mestoma ohranjena 60 cm pod
|
današnjo površino. Danes je na tem mestu vaško pokopališče,
|
kot posledica pokopavanja pa je prvotna zemeljska slojevitost
|
(stratifikacija) v večji meri uničena.
|
Gre za eno redkih utrjenih naselbin iz obdobja kulture žarnih
|
grobišč v Pomurju, zaradi česar je izrednega pomena za
|
raziskovanje kulturne krajine v tem obdobju naše preteklosti.
|
|
Opis Varstveni režim določa:
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
|
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
|
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
|
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
|
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
|
promocijo kraja.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1194
|
|
Ime enote: Lukavci – Gomilno grobišče
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Lokacija: Parc. št.: 471/1, 471/2, 471/5, 471/6, 471/9, 471/10, 471/21,
|
471/23, 471/25, 471/26, 787/4, 473/22, 473/21, 473/20, 473/19,
|
473/18, 473/17, 473/16, 473/15, 473/14, 473/13, 473/12,
|
473/11, 473/10, 473/23, 473/8, 473/7, 473/6, 473/5, 474/35,
|
474/17, 474/20, 473/34, 473/33 vse k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Ledinsko ime »Gomile« v gozdu zahodno od vasi opozarja na
|
razglasitve: nekdanjo grobišče. Zaradi relativne skromnosti poselitve tega
|
prostora v arheoloških obdobjih, predstavlja lokacija
|
grobišča, pa čeprav brez ohranjenih gomil, pomemben prostorski
|
marker v kulturni krajini.
|
|
Opis Varstveni režim določa:
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
|
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
|
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
|
– prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
|
– v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
|
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
|
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve
|
objektov javnega interesa;
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne
|
arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega
|
arhiva in njegovo obdelavo;
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
|
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
|
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
|
promocijo kraja;
|
– izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne
|
dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in
|
komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
|
spremembo projekta.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
2. Etnološki
spomeniki: |
-------------------------------------------------------------------------------
|
EŠD: 29543
|
|
Ime enote: Gajševci – Vodnjak pri Japačovih
|
|
Naselje: Gajševci
|
|
Hišna 8
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 1033/3 južni del, k.o. Logarovci
|
|
Utemeljitev Vodnjak z letnico in inicialkami nekdanjih lastnikov JA 1870
|
razglasitve: J, kot del nekdanje domačije, od katere se je ohranil le
|
zahodni niz gospodarskih poslopij, stoji nekoliko odmaknjen
|
od glavne vaške ceste Gajševci–Radoslavci. Sestoji iz
|
lesenega hrastovega ohišja okrogle oblike, velikega lesenega
|
kolesa z vretenom in opečne strešice. Podzemni del je grajen
|
iz klasične polne opeke.
|
T.i. studenec na vedro predstavlja enega od redko ohranjenih
|
nekdaj zelo nepogrešljivih stavbnih tipov vaških ambientov v
|
ravninskih predelih. Zaradi izjemno dobro ohranjenih prvotnih
|
stavbnih sestavin in že zaradi regionalne tipičnosti, kar
|
daje krajini poseben pečat, ga je potrebno ohraniti.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, stavbnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
|
substance, celotne opreme in vplivnega območja,
|
– prepoved vseh posegov v samo zasnovo in pojavnost stavbe,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 29545
|
|
Ime enote: Iljaševci – Domačija Štuhec
|
|
Naselje: Iljaševci
|
|
Hišna 52
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 434/4, k.o. Iljaševci
|
|
Utemeljitev Na vzpetini na koncu vasi, nad glavno cesto Iljaševci–Vučja
|
razglasitve: vas, stoji domačija v »L«, ki sestoji iz visokopritlične in
|
delno podkletene zidane hiše s podolžno obcestno fasado in
|
gospodarskimi poslopji v L krak. Hišo z datacijo 1818/19 na
|
prekladi vhodnega portala pokriva opečna dvokapnica s
|
podaljšanim napuščem na dvoriščni strani. Na strehi se je
|
ohranil dekorativno oblikovan strelovod, ki je značilen
|
stavbni element bogatejših hiš na podeželju.
|
Stanovanjska hiša ima bogato historično fasadno profilacijo.
|
Ohranjeno je prvotno stavbno pohištvo, tako notranje kot
|
zunanje. Okna so lesena dvokrilna, z delitvijo kril na tri
|
polja. Ščitijo jih lamelne dvokrilne naoknice in kovani
|
okenski križi. Ima značilen podolžni tloris. V notranjosti se
|
je ohranila lončena peč z datacijo 1888. V notranjost hiše
|
vodijo masivna dvokrilna vrata z ohranjenima medeninastima
|
kljukama, ki jih odlikujejo izjemni dekorativni detajli.
|
V podaljšku stanovanjske hiše pod isto streho, je ločena
|
manjša stanovanjska enota s kuhinjo in manjšim bivalnim
|
prostorom.
|
Pravokotno na stanovanjski del stoji niz gospodarskih
|
poslopij, ki jih pokriva opečna dvokapnica. Gospodarski in
|
stanovanjski del povezuje pritlični zidec z vratno odprtino.
|
Na dvorišču pred glavnim vhodom v hišo stoji vodnjak.
|
Domačija Štuhec z začetka 19. stoletja, še posebej sama
|
stanovanjska hiša z izjemnimi stavbnimi detajli iz tega časa,
|
sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko
|
arhitekturo, ki odraža socialno posestni značaj velikega
|
kmeta ravninske vasi.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1219
|
|
Ime enote: Kokoriči – Domačija Štumf
|
|
Ulica: Kokoriči
|
|
Hišna 9
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 197/2, k.o. Logarovci
|
|
Utemeljitev Domačija, ki sestoji iz stanovanjske hiše in gospodarskih
|
razglasitve: poslopij, leži ob cesti v razloženem naselju. Glavni vhod v
|
delno podkleteno petosno glavno obcestno fasado vodi po
|
stopnicah skozi banjasto obokano vhodno lopo, slonečo na dveh
|
okroglih kamnitih stebrih. Na portalu so inicialke in letnica
|
1863. Temelji stavbe so oblikovani s kamni, pravilnih
|
pravokotnih oblik. Stanovanjska hiša ima značilno pravokotno
|
tlorisno zasnovo s podolžno vežo in obokano kuhinjo.
|
Gospodarska poslopja stojijo nekoliko vstran od hiše.
|
Največje gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na hišo,
|
ima značilen podaljšan napušč, ki sloni na lesenih stebrih s
|
tremi nosilnimi kraki.
|
K domačiji spada tudi vodnjak, ki stoji ob dvoriščnem ganku
|
hiše.
|
Celoten domačijski kompleks iz 2. polovice 19. stoletja
|
predstavlja domačijo iz tega časa, ki odraža takratni
|
družbeno-socialni položaj ravninskega večjega kmeta.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1196
|
|
Ime enote: Lukavci – Graščina
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna številka 9
|
|
Lokacija: Parc. št.: jugozahodni del 1/7 k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Graščina Lukavci se nahaja v severnem delu istoimenske vasi.
|
razglasitve: Kraj se kot Villa Lukauz prvič omenja v Otokarjevem
|
deželnoknežjem urbarju iz 1265–1267. Na tej lokaciji je že v
|
13. stoletju stal strelski dvor, ki je bil v lasti vitezov
|
Lukavških. V 18. stoletju so plemiči Katzianerji na mestu
|
nekdanjega dvora najverjetneje pozidali dvorec, ki je kazal
|
slogovne značilnosti 18. stoletja. Stavba je bila poškodovana
|
med kmečkimi upori leta 1848, zato so jo naslednji lastniki
|
Schenkli obnovili v klasicističnem slogu.
|
Enonadstropno stavbo kvadratnega tlorisa z novejšim prizidkom
|
na dvoriščni strani členijo na vogalih diagonalno postavljeni
|
pravokotni stolpiči. Triosna glavna fasada je v portalni osi
|
poudarjena z nekoliko višjim vhodnim stolpičem, katerega
|
zaključuje piramidasta strešica. Vhodni stolpič členijo
|
polkrožne odprtine. Kamniti vhodni portal izvira iz časa
|
nastanka graščine. Zgodnjebaročen polkrožni portal je okrašen
|
s profiliranima kapiteloma in volutastim sklepnikom. Ostale
|
odprtine na fasadah so predelane, brez okenskih obrob.
|
Ohranjenih je še nekaj baročnih okenskih mrež. Fasado
|
prekriva neustrezna izolacijska obloga. Kritina stavbe je
|
opečna. V notranjosti so deloma ohranjeni oboki, zlasti v
|
kleti in v pritlični veži.
|
Zametki današnje graščine segajo v 13. stoletje, ko je na tem
|
mestu stal strelski dvor. Iz tega časa izvira rod lukavških
|
vitezov, ki so bili lastniki gospoščine do sredine 15.
|
stoletja. Po njihovem izumrtju so si kot lastniki sledili
|
gospodje Schweinbecki, pa grofje Draškovič. V 18. stoletju so
|
plemiči Katzianerji dvorec na novo pozidali. Do leta 1806 je
|
bil v lasti rodovine Csemösz, nakar ga je kupila družina
|
Schenkel, ki ga je sredi 19. stoletja prezidala. Schenkli so
|
bili lastniki dvorca do 2. svetovne vojne. Danes se v stavbi
|
nahaja Dom oskrbovancev.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot
|
režima: v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
|
vseh vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
|
gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja;
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise,
|
gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam;
|
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
|
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25045
|
|
Ime enote: Lukavci – Domačija Šalamun
|
|
Naselje Lukavci
|
|
Hišna 28
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 35, 38/1, 38/2, 38/5, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Domačija v L sestoji iz visokopritlične, podkletene zidane
|
razglasitve: hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji.
|
Stanovanjsko hišo, ki jo odlikuje izjemno razgibana
|
historicistična fasadna profilacija, pokriva opečna
|
dvokapnica. Poseben poudarek glavni sedemosni obcestni
|
fasadi, daje vhodna stebriščna lopa z dvoramnim stopniščem,
|
ki ga pokriva opečna dvokapnica s poudarjenim timpanonom.
|
Ohranjeno je vso stavbno pohištvo z okovjem. Okna so
|
dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane
|
okenske mreže in dvokrilne lamelne naoknice. Prvotna tlorisna
|
zasnova je celoti ohranjena.
|
Večje gospodarsko poslopje, ki se pravokotno stika s
|
stanovanjsko hišo, je ohranilo osnovne gabarite.
|
Domačija Šalamun iz zadnje četrtne 19. stoletja, sodi v niz
|
bogatejših podeželskih hiš tega območja in kot taka odraža
|
socialno posestni značaj velikega kmeta.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25046
|
|
Ime enote: Lukavci – Domačija Dunaj
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna 36
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 216/2, 216/3, 216/4, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Domačija v »L« sestoji iz visokopritlične in delno podkletene
|
razglasitve: zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi
|
poslopji v L krak. Stanovanjsko hišo, grajeno 1929, pokriva
|
opečna dvokapnica z dekorativno oblikovanim strelovodom. Hišo
|
odlikuje bogata fasadna profilacija, ki je še posebej
|
razgibana prav na obcestnem delu. Poseben pečat glavni
|
petosni fasadi daje prav osrednje zunanje dvoramno stopnišče.
|
Osrednji portal uokvirja izjemno ambiciozno oblikovana
|
masivna vrata z ohranjenimi okrasnimi detajli in delno
|
zastekljenimi polji, ki jih ščiti dekorativna kovana mreža.
|
Ohranjeno je vso zunanje in notranje stavbno pohištvo z
|
okovjem. Okna so pravokotna pokončna dvokrilna z delitvijo
|
kril na dve polji in nadsvetlobo. Ščitijo jih značilne kovane
|
mreže in polne naoknice z manjšimi dekorativnimi detajli. Ima
|
ohranjeno prvotno tlorisno zasnovo. V veži je ohranjen
|
značilni barvni betonski tlak tega časa.
|
Hiša je delno podkletena in obokana.
|
Večji gospodarski trakt, ki se pravokotno stika s
|
stanovanjsko hišo, je nekoliko spremenjen.
|
Domačija Dunaj iz prve četrtine 20. stoletja, še posebej
|
stanovanjska hiša, je ohranila vse arhitekturne prvine tega
|
časa in kot taka sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato
|
podeželsko arhitekturo.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25048
|
|
Ime enote: Lukavci – Domačija Makovec
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna 18
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 92/2, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev V osrednjem delu vasi stoji domačija na ključ in sestoji iz
|
razglasitve: visokopritlične in delno podkletene zidane hiše, s podolžno
|
sedemosno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji. Na
|
stanovanjski hiši iz leta 1901, na njeni glavni vhodni
|
fasadi, v osrednji osi, se odpira enoramno kamnito čelno
|
stopnišče s kamnitim portalom, z manjšim kamnoseškim
|
okrasjem. Hiša ima bogato fasadno členitev, ki jo na
|
svojstven način poudarja tudi ohranjeno stavbno pohištvo.
|
Okna so pravokotna, pokončna, lesena, dvojna, dvokrilna, z
|
delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih okenske mreže in
|
lamelne naoknice. Tlorisna zasnova je ostala nespremenjena.
|
Cel sklop gospodarskih poslopij pokriva opečna dvokapnica z
|
značilnim podaljšanim napuščem, ki ga podpirajo leseni
|
profilirani stebri s tremi kraki. Pod napuščem ob
|
gospodarskih poslopjih se je ohranil t.i. štokani betonski
|
tlak.
|
Domačija Makovec z začetka 20. stoletja, sodi med izjemno
|
dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo tega območja.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25047
|
|
Ime enote: Lukavci – Krajnčeva hiša
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna 17
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 813 zahodni del, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Na hiši, zgrajeni leta 1914, na njeni glavni vhodni fasadi, v
|
razglasitve: osrednji osi, se odpira izjemno ambiciozno zasnovano zunanje
|
dvoramno stebriščno stopnišče z opečno strešico in
|
poudarjenim timpanonom. Tako na glavni kot stranskih fasadah
|
je mogoče slediti izjemni fasadni členitvi, ki ji poseben
|
pečat daje kamniti talni zidec. Stavbno pohištvo je v celoti
|
ohranjeno. Velika pravokotna pokončna okna so dvojna,
|
dvokrilna, z delitvijo kril na dve polji in nadsvetlobo. Okna
|
ščitijo kovane okenske mreže in lamelne naoknice. Sam
|
profiliran portal glavnega vhoda, uokvirjajo dvokrilna vrata
|
izjemnih okrasnih detajlov z ohranjenim okovjem. Hiša je
|
delno podkletena Vsa klet je obokana. Ohranil se je del
|
notranjega stavbnega pohištva. Tlorisna zasnova je v osnovi
|
ostala nespremenjena.
|
Kranjčeva hiša z začetka 20. stoletja, je izjemen primer
|
bogate podeželske arhitekture, ki s svojo pojavnostjo daje
|
poseben pečat samemu vaškemu ambientu.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite
|
stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25049
|
|
Ime enote: Lukavci – Muršičeva hiša
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna 22
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 19/3 južni del, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Pritlična zidana stanovanjska hiša z začetka 20. stoletja
|
razglasitve: predstavlja osrednji del nekdanjega večjega kmečkega
|
gospodarstva. V celoti je ohranila prvotno historicistično
|
podolžno sedemosno fasado, z izjemno razgibanimi fasadnimi
|
detajli. V osrednjem rizalitnem delu stoji bogato oblikovana
|
stebriščna vhodna lopa z dvoramnim stopniščem, ki se zaključi
|
s podestom prekritim z značilnimi betonskimi sivordečimi
|
ploščami z reliefno dekoracijo. Pokriva jo simetrična opečna
|
dvokapnica. Ohranil se je del prvotnega stavbnega pohištva z
|
okovjem. Glavni kamniti portal z izjemnimi kamnoseškimi
|
detajli, krasijo mogočna vrata z bogato profiliranimi
|
vratnicami in ohranjenim okovjem. Hiša je v celoti
|
podkletena. Klet ima plitve banjaste oboke z oprogami.
|
Stanovanjska hiša, nekdanjega večjega kmečkega gospodarstva,
|
je primer dobro ohranjenega značilnega tipa stanovanjske
|
hiše, ki je v osnovi ohranila tlorisno zasnovo, kakor ostale
|
stavbne elemente značilne za podeželsko stanovanjsko
|
arhitekturo z začetka 20. stoletja.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, tlakov
|
stanovanjske hiše,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1197
|
|
Ime enote: Lukavci – Podeželski dvorec
|
|
Naselje: Lukavci
|
|
Hišna 23
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 37/1, 37/2, k.o. Lukavci
|
|
Utemeljitev Leta 1914 zgrajen manjši pritlični podeželski dvorec,
|
razglasitve: pravokotnega tlorisa, ima glavno štiriosno fasado. Osrednji
|
dve osi poudarjajo polkrožno zaključena okna, s profiliranimi
|
okenskimi okvirji in stopnjevano polkrožno zaključeno
|
povišano čelo. Okna imajo profilirane obrobe in temenike.
|
Celotno fasado krasijo deloma bidermajerski, secesijski in
|
historicistični elementi. Tlorisna zasnova se je ohranila v
|
celoti. Vsi bivalni prostori se ponašajo z izjemnimi
|
šablonskimi poslikavami in ohranjenimi lončenimi pečmi z
|
barvnimi in profiliranimi pečnicami.
|
Podeželski dvorec iz začetka 20. stoletja predstavlja
|
arhitekturno izjemo vaškega prostora, z ohranjeno tako
|
zunanjo kot notranjo pojavnostjo.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite
|
stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1199
|
|
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Cerkev sv. Križa
|
|
Naselje: Križevci pri Ljutomeru
|
|
Lokacija: Parc. št.: 7/1, 7/2, 7/3 k.o. Križevci
|
|
Utemeljitev Cerkev sv. Križa stoji v ravnini sredi vasi, ob cesti
|
razglasitve: Ljutomer–Radenci. Njeno tlorisno podobo sestavljajo
|
prizmatični zvonik, triladijska ladja in petosminsko
|
zaključen prezbiterij ter zakristija.
|
Vas s patrocinijem cerkve »in Chreuze« se prvič omenja v
|
urbarju iz časa češkega kralja Otokarja II. v letih 1265-
|
1267. Prvotna cerkev, katero so postavili benediktinci iz
|
Šentpavla na Koroškem, je bila gotovo poznoromanska, a jo je
|
na začetku 15. stoletja nadomestila druga, ki je danes
|
ohranjena v prezbiteriju. K tej cerkvi so leta 1602 prizidali
|
renesančni zvonik, še pozneje pa južno kapelo. Imela je tri
|
oltarje, prvotno tabulat, pozneje pa oboke ter je bila leta
|
1832 poslikana. V letih 1891–1892 je bila na mestu stare
|
ladje zgrajena nova triladijska stavba v neogotskem slogu,
|
hkrati so predelali nekdanjo zakristijo in zvonik. Prezidave
|
je izvedel radgonski gradbenik Spranger.
|
Od prvotne cerkve se je ohranil prezbiterij z vzhodno steno
|
zakristije in deloma zvonik. Gradnja v tem delu objekta je
|
kamnita, v novem delu pa opečna. Strehe prekriva opeka,
|
piramidasta streha zvonika je prekrita s pločevino. Zvonik
|
členita dva venčna zidca in neogotski čelni zaključek iz leta
|
1891. Do takrat ga je pokrivala bakrena čebulna streha,
|
popravljen pa je bil v letih 1813, 1849 in 1884. Venčna zidca
|
delita zvonik v zgornjem delu na dve etaži. V spodnji etaži
|
se pojavljajo pravokotne line s posnetimi robovi, zgornja
|
etaža ima zašiljene zvonovne line s poševnim kamnitim
|
ostenjem. Fasado zvonika zaključuje profiliran podstrešni
|
venec. Zvon je iz leta 1793. Neogotsko ladjo obstopa pet
|
parov dvojno stopnjevanih opornikov, osvetljuje pa pet parov
|
zašiljenih dvodelnih oken s profilirano obrobo. Zaključuje jo
|
konkaven fabion. Zunanjščino prezbiterija členi pristrešen
|
talni zidec, nad katerim se odpirajo zašiljena biforna okna s
|
krogovičji, ki so nameščena v vseh stranicah petosminskega
|
sklepa. Prvotna okna so zagotovo tri južna, saj imajo kamnita
|
ostenja, medtem ko imata ostali dve okni ostenji iz ometa.
|
Šivani vogali so brez opornikov. Fasado prezbiterija
|
zaključuje profiliran podstrešni venec. Na vzhodni steni
|
ladje je ohranjeno šilasto okno nekdanje zakristije.
|
V notranjščini je triladijski prostor devetkrat
|
križnorebrasto obokan in ima novejšo poslikavo. Moderna
|
pevska empora služi v spodnjem delu kot vhodna veža.
|
Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo. Rebra klinastega
|
profila z obojestranskim žlebom slonijo na poligonalnih
|
služnikih z bazami in kapiteli, sečišča reber so brez
|
sklepnikov. V južni stranici petosminskega prezbiterija je
|
nameščena polkrožna sedilija s preprostim profiliranim
|
ostenjem. Vsi prvotni kamnoseško obdelani stavbni členi so
|
klesani iz drobnozrnatega peščenjaka, opaziti je tudi več
|
kamnoseških znakov – v prezbiteriju na služnikih ter na
|
zvoniku v okenskih špaletah in strešnemu vencu. Prezbiterij
|
je leta 1893 poslikal Jakob Brollo. Kapela in zakristija z
|
oratorijem sta neogotska.
|
Tudi vsa oprema je neogotska. Glavni oltar je bil izdelan med
|
letoma 1900–1901 po načrtih arhitekta H. Pascherja. Pri
|
njegovi izdelavi so sodelovali kamnosek K. Kocijančič iz
|
Maribora, Alojz Gregorič, mizar iz Male Nedelje, kipar Peter
|
Neuboeck iz Graza in pozlatar Vilijem Sirach iz Graza. Ostali
|
trije oltarji so nastali med leti 1895–1897 po načrtih
|
arhitekta Rajka Mikoviča. Izdelali so jih mojstri: mizarja
|
Ivan Rozman in Alojz Gregorič, kipar Jakob Gschiel in neka
|
groedenska tvrdka, pozlatar Viljem Sirach in Alojz Šket.
|
Križev pot je naslikal Brollo leta 1895, orgle so iz leta
|
1906, prižnica iz leta 1897 je delo že omenjenih graških
|
umetnikov. Veliki krstilnik iz rdečega marmorja je v delu
|
okrogle pristrešene baze in čokastega stebra z motivom slepih
|
polkrožnih arkad še poznogotski, gornji marmornat del pa je
|
iz leta 1909 in ima obliko dvanajstkotnika s konkavnimi
|
stranicami.
|
Cerkev sv. Križa je pomemben predstavnik raščene sakralne
|
arhitekture z ohranjenimi ostanki, katere razvoj sega od 13.
|
stoletja.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
|
vseh vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
opreme, poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam;
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Opis vplivnega Parc. št.: 3/2, 3/3, 6, 7/5, 8/1, 12/1, 12/3, 12/5, 12/6,
|
območja: 12/7, 643, 644, 645, 646, 647 k.o. Križevci
|
|
Opis V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
|
varstvenega izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
|
režima za negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne
|
vplivno elemente spomenika.
|
območje:
|
|
Merilo: 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1198
|
|
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Župnišče
|
|
Naselje: Križevci pri Ljutomeru
|
|
Hišna 4
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 5/1, 5/2 k.o. Križevci
|
|
Utemeljitev Poslopje župnišča se nahaja v središču vasi, neposredno ob
|
razglasitve: župnijski cerkvi. Prostostoječa enonadstropna baročna stavba
|
ima glavno fasado členjeno s petimi okenskimi osmi, v
|
osrednjo os je umeščen polkrožno zaključen portal. Stranski
|
fasadi sta dvoosni. Okna z lesenimi naoknicami obrobljajo
|
gladke, v ometu narejene obrobe. Fasade so dodatno poudarjene
|
z gladkim mejnim zidcem, na vzdolžnih stranicah jih
|
zaključuje konkavni podstrešni venec. Objekt prekriva
|
dvokapna opečna streha s čopi. Celotno pritličje je
|
križnogrebenasto obokano.
|
Objekt župnišča predstavlja kvalitetno baročno arhitekturo s
|
primarno ohranjeno notranjščino. Severno od njega stoji
|
gospodarsko poslopje.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
|
vseh vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
opreme, poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1218
|
|
Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Domačija Šoštarič
|
|
Naselje: Grabe pri Ljutomeru
|
|
Hišna 16
|
številka:
|
|
Lokacija: Parc. št.: 1452, k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Utemeljitev Domačija v »L« sestoji iz visokopritlične in delno podkletene
|
razglasitve: zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi
|
poslopji v L krak. Na glavni vhodni fasadi v osrednji osi se
|
odpira zunanje dvoramno stebriščno stopnišče s polkrožnim
|
zaključenim čelom. Zidani portal z letnico 1916 uokvirja
|
izjemno ambiciozno oblikovana masivna vrata z ohranjenimi
|
okrasnimi detajli in delno zastekljenimi polji, ki jih ščiti
|
dekorativna kovana mreža.
|
Ohranjeno je vso notranje stavbno pohištvo, del notranje
|
opreme, kakor tudi tlaki in izjemno redke še ohranjene
|
šablonske poslikave.
|
Prvotna tlorisna zasnova je v celoti ohranjena.
|
Večji gospodarski trakt, ki se pravokotno stika s
|
stanovanjsko hišo, je ohranil osnovne tlorisne gabarite.
|
Domačija Šoštarič z začetka 20. stoletja, še posebej sama
|
stanovanjska hiša, sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato
|
podeželsko arhitekturo. Predstavlja stavbni tip, ki odraža
|
socialno posestni značaj velikega kmeta ravninske vasi.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, tlakov
|
stan. hiše,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
|
razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 25030
|
|
Ime enote: Bučečovci – Žitkova hiša
|
|
Naselje: Bučečovci
|
|
Hišna 22
|
številka:
|
|
Lokacija: severni del parc. št.: 481, k.o. Bučečovci
|
|
Utemeljitev Pritlična podkletena hiša s sedemosno fasado, stoji v
|
razglasitve: vzhodnem koncu vasi. Pokriva jo opečne dvokapnica. Ohranili
|
so se prvotni stari opečni strešniki pravokotne oblike.
|
Poseben dekorativni poudarek na strehi predstavlja strelovod.
|
Zunanjost hiše odlikuje bogata fasadna členitev. Svojstven
|
arhitekturni element predstavlja prav osrednji kamniti portal
|
s čelnim enoramnim stopniščem. Kamniti portal z letnico 1887
|
in začetnicama »M in K Ž« krasijo izjemni kamnoseški detajli
|
in dvokrilna vrata z ohranjenim okovjem ter zastekljenim
|
gornjim delom vratnic, ki jih ščiti izjemno dekorativno
|
oblikovana kovana mreža. Notranji tloris je v celoti
|
ohranjen. Edini obokani prostor hiše je kuhinja. Notranjost
|
odlikuje ohranjeno prvotno stavbno pohištvo z okovjem.
|
Ohranjeno je vso zunanje stavbno pohištvo z okovjem. Večja
|
pravokotna pokončna okna so lesena, dvojna, dvokrilna z
|
delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane mreže in
|
dvokrilne lamelne naoknice. Notranje okenske police so opečne
|
glazirane, kar je pogost pojav tovrstne stanovanjske
|
arhitekture tega območja. Kletni prostori so obokani.
|
Žitkova hiša predstavlja enega od izjemnih primerov še
|
ohranjene bogatejše podeželske stanovanjske arhitekture
|
večjega domačijskega kompleksa s konca 19. stoletja.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
|
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite
|
stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
|
drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: M = 1:2880
|
----------------------------------------------------------------------------
|
3. Umetnostno-zgodovinski spomeniki: |
------------------------------------------------------------------------------
|
EŠD: 1201
|
|
Ime enote: Bučečovci – Znamenje sv. Jožefa
|
|
Naselje: Bučečovci
|
|
Lokacija: Parc. št.: severovzhodni del 978/2 k.o. Bučečovci
|
|
Utemeljitev Znamenje stoji na križišču ob cesti Križevci pri Ljutomeru–
|
razglasitve: Radenci. Sestavlja ga oglat kamnit steber z nekoliko širšim
|
podstavkom in profiliranim kapitelom, vrh katerega se dviga
|
kip sv. Jožefa z lilijo. Podstavek stebra členijo štiri
|
šilasto ločno zaključene plitve niše, ki so bile ob zadnji
|
prenovi l. 2007 poslikane. Figura sv. Jožefa je izdelana iz
|
peščenjaka, prekriva jo baldahinasta strešica iz bakrene
|
pločevine.
|
Znamenje s kipom sv. Jožefa je bilo postavljeno leta 1898 in
|
predstavlja pomemben poudarek kulturne krajine.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1210
|
|
Ime enote: Iljaševci – Marijino znamenje
|
|
Naselje: Iljaševci
|
|
Lokacija: Parc. št.: jugovzhodni del 439/1 k.o. Iljaševci
|
|
Utemeljitev Marijino znamenje stoji v vasi, ob cesti Križevci pri
|
razglasitve: Ljutomeru–Radenci. Sestavljeno je iz opečne baze, ki je bila
|
izvedena naknadno in ni originalna. Nad bazo je členjen
|
nastavek, vrh katerega se dviga nekoliko ožji, oglat steber,
|
okrašen s svetopisemsko reliefno figuraliko. Steber zaključuje
|
profiliran kapitel, na katerem stoji plastika Marije na krogli
|
sveta. Kip prekriva strešica iz pločevine.
|
1819. leta postavljeno znamenje je pomemben sestavni del
|
okolja. Z neprimerno fasadno opeko obdelana baza stebra kazi
|
njegovo pojavno sliko in bi jo bilo potrebno odstraniti.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1211
|
|
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Kužno znamenje
|
|
Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Lokacija: Parc. št.: 349/ k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Utemeljitev Znamenje trikotnega tlorisa s prisekanimi vogali stoji
|
razglasitve: nekoliko odmaknjeno od ceste Križevci pri Ljutomeru–Ljutomer.
|
Prekriva ga piramidasta opečna streha. Vse tri fasade so
|
členjene z globokimi polkrožnimi nišami, ki so bile naknadno
|
poslikane. Sicer gladke fasade so dodatno poudarjene s tremi
|
vogalnimi lizenami.
|
V poznobaročni maniri sezidano znamenje z novejšo poslikavo
|
predstavlja pomemben pomnik slovenske podeželske tradicije in
|
njene pokrajinske podobe.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1212
|
|
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Frančiška
|
|
Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Lokacija: Parc. št.: vzhodni del 1106 k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
|
|
Utemeljitev Znamenje sv. Frančiška stoji ob cesti v središču vasi, ob
|
razglasitve: neposredni bližini novejše kapele. Celotno kompozicijo
|
sestavlja širok podstavek, nad katerim se dviga vitek, oglat
|
steber, ki se proti vrhu zožuje. Steber je zaključen z
|
volutasto ornamentiranim kapitelom, na katerem je postavljen
|
kip sv. Frančiška z otrokom v naročju, izdelan iz peščenjaka.
|
Plastika je nastala leta 1878 v poznobaročnem slogu in
|
predstavlja pomemben del kulturne krajine in podeželske
|
tradicije.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1203
|
|
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Kapela sv. Ane
|
|
Lokacija: Parc. št.: južni del 7/3 k.o. Križevci
|
|
Utemeljitev Kapela sv. Ane stoji jugovzhodno od cerkve sv. Križa. Stavba
|
razglasitve: pravokotnega tlorisa je pokrita s štirikapno opečno streho.
|
Fasade ima okrašene s kamnitimi šivanimi robovi, zašiljenim
|
kamnitim portalom in kasnejšo kovano baročno mrežo iz druge
|
polovice 18. stoletja. Zunanjščino členita na južni oziroma
|
vzhodni strani dve okni, od katerih je eno še originalno. V
|
notranjščini prekrivata kapelo dva križnorebrasta oboka. Rebra
|
so dvojno žlebasto profilirana in slone na geometričnih
|
konzolah. Križajo se brez sklepnikov. Leta 1829 je prostor
|
dekorativno poslikal Sebastian Pergrin.
|
Po gradnji Anine kapele sodeč, datira njen nastanek v sredino
|
16. stoletja (po kroniki v leto 1582). Ker je pod sedanjimi
|
dostopnimi stopnicami vidna lina spodnjega grobničnega
|
prostora, lahko upravičeno domnevamo, da je služila kot
|
karner. Zunanjščina je bila nazadnje obnovljena leta 1996.
|
Anina kapela spada zaradi svoje starosti in kvalitete med
|
pomembnejše spomenike svoje vrste na širšem območju.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
opreme, poslikav, okrasja;
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen
|
vzdrževalnih posegov;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1204
|
|
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Janeza Nepomuka
|
|
Lokacija: Parc. št.: zahodni del 7/1 k.o. Križevci
|
|
Utemeljitev Znamenje sv. Janeza Nepomuka stoji blizu vhoda v župno cerkev
|
razglasitve: sv. Križa. Kip naravne velikosti je izdelan iz peščenjaka in
|
stoji na visokem podstavku s profiliranim kapitelom. Sv. Janez
|
Nepomuk v rahlo kontrapostni pozi drži v desni roki križ, v
|
levi pa palmovo vejico.
|
Znamenje je nastalo v začetku 19. stoletja in pomeni
|
kvaliteten izdelek poznobaročne umetnosti.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen
|
vzdrževalnih posegov;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1208
|
|
Ime enote: Stara Nova vas – Znamenje z Bičanim Jezusom
|
|
Lokacija: Parc. št.: 1219 k.o. Stara Nova vas
|
|
Utemeljitev Znamenje z Bičanim Jezusom se nahaja na začetku vasi ob cesti
|
razglasitve: Križevci pri Ljutomeru–Radenci. Sestavlja ga stopnjevan oglat
|
steber, ki stoji na podstavku, členjenim s polkrožno
|
zaključenimi plitvimi polji. Steber zaključuje profiliran
|
kapitel, vrh katerega se dviga kip Bičanega Jezusa (Ecce homo)
|
v rahlo kontrapostni drži s spredaj sklenjenimi rokami v
|
predelu pasu. Kip prekriva baldahinasta strešica iz pločevine.
|
Znamenje je bilo postavljeno leta 1896, o čemer priča letnica
|
na stebru. Kasneje je bilo še dvakrat obnovljeno – leta 1921
|
in 1946. Znamenje predstavlja pomemben sestavni del
|
pokrajinske podobe in kulturne krajine. Je kvaliteten dokaz
|
ljudske ustvarjalnosti in tradicije.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen
|
vzdrževalnih posegov;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
|
EŠD: 1209
|
|
Ime enote: Vučja vas – Znamenje sv. Roka
|
|
Lokacija: Parc. št.: 1306 k.o. Vučja vas
|
|
Utemeljitev Znamenje sv. Roka stoji na polju zahodno od vasi. Tvori ga
|
razglasitve: močan oglat steber s široko bazo in profiliranim kapitelom,
|
nad katerim se dviga kip sv. Roka, izdelan iz peščenjaka.
|
Prekriva ga kupolasta strešica iz pločevine. Svetnik je
|
oblikovan v baročni maniri kot popotnik z značilnimi atributi
|
– školjko, psom in rano na nogi. Plastika je nastala leta 1681
|
in je kvalitetno baročno delo, hkrati pa predstavlja pomemben
|
krajinski poudarek.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
|
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
|
vedut na spomenik;
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
|
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
|
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
|
poslikav, okrasja;
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen
|
vzdrževalnih posegov;
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
|
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
|
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
|
dejavnosti;
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
|
infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
|
krajinskih vrednot;
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
|
– prezentaciji kulturnih vrednot;
|
– učno-demonstracijskemu delu;
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
------------------------------------------------------------------------------
|
4. Drugi objekti in
naprave: |
---------------------------------------------------------------------------
|
EŠD: 28646
|
|
Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Slavičev čebelnjak
|
|
Naselje: Grabe pri Ljutomeru
|
|
Hišna številka: 27
|
|
Lokacija: Parc. št.: severozahodni del 1246, k.o. Ključarovci pri
|
Ljutomeru
|
|
Utemeljitev Tipičen Žnideršičev panj iz leta 1905 pokriva opečna
|
razglasitve: dvokapnica. Na obeh stranskih fasadah so prizidani
|
Žnideršičevi panji z letnico 1911. Čebelnjak je v osnovi
|
opečne gradnje, prizidani panji so leseni. Ohranjeno je
|
vso leseno stavbno pohištvo z značilno delitvijo okenskih
|
kril na polja. Okna ščitijo lamelne naoknice in kovane
|
okenske mreže. Glavni vhod v čebelnjak je opremljen z
|
enokrilnimi lesenimi kasetiranimi vrati z ohranjenim
|
okovjem. Izjemnost čebelnjaka poudarjajo dekorativni
|
zaključki zatrepov in strešin nad Žnideršičevimi panji.
|
Ohranjena je vsa prvotna notranja oprema.
|
Čebelnjak iz leta 1905, z dodanimi Žnideršičevimi panji
|
leta 1911, predstavlja del nepogrešljive stavbne dediščine
|
pomurske krajine; gre za primer stavbarstva, ki izpričuje
|
nek način življenja na tem območju.
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
|
režima: vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
|
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
|
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
|
območja,
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite
|
stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih
|
prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
Zavarovano območje je namenjeno:
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku
|
in drugim medijem,
|
– učno-demonstracijskem delu,
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
|
|
Merilo: 1:2880
|
---------------------------------------------------------------------------
|
6. člen |
Za vsako spremembo
funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik,
njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni
kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje zavoda. |
7. člen |
Podrobnejše pogoje za
raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje,
pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika
za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe
določa zakon. |
Varstveni režim lahko
omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za
izvajanje varstva spomenika. |
8. člen |
Meje spomenikov so
vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000,
1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. |
Izvirnike načrtov, ki
so sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina. |
9. člen |
Pravni status
nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot
zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti
zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah,
navedenih v 5. členu tega odloka. |
10. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino. |
11. člen |
S tem odlokom preneha
veljati za območje Občine Križevci Odlok o razglasitvi nepremičnih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljutomer (Uradni
list RS, št. 53/92). |
12. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
032-01-01izr/2011-42 |
Križevci, dne 16.
novembra 2011 |
Župan |
Občine Križevci
|
mag. Branko Belec
l.r. |