Na podlagi
37. člena
Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
(Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1 in 97/10), 6. člena
Zakona o gasilstvu
(Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1), 6. in 14. člena
Zakona o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1),
Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,
reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) ter 15. člena
Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) je Občinski svet Občine Škocjan na
20. redni seji dne 9. 4. 2013 sprejel |
O D L O K |
o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Škocjan |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(1) Ta
odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma
zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč. |
(2)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in
celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči na osnovi veljavne
zakonodaje in podzakonskih predpisov ter direktiv EU. |
(3) Sistem
varstva obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje,
nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
2. člen |
(1)
Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
Občini Škocjan (v nadaljevanju: občina) so: |
–
odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih
nesreč |
–
preprečevanje naravnih in drugih nesreč |
–
obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje
napotkov za zaščito, reševanje in pomoč |
–
izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje |
–
organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih
oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč |
–
samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna
in vzajemna zaščita) |
–
aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč |
–
odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov |
–
reševanje in pomoč |
–
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih
pogojev za življenje |
–
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče
|
– druge
naloge v skladu z zakonodajo. |
(2) Ta
odlok o organiziranju ter delovanju zaščite in reševanja v občini ureja
organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in
kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju:
varstva v občini). |
3. člen |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit
sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in zajema
programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in
nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju. |
4. člen |
Zaščita,
reševanje in pomoč v občini se izvaja v skladu z načeli varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določa zakon. |
II.
DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV |
5. člen |
(1)
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje so dolžni sodelovati v zaščiti
in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja
zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito
ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. |
(2) Kdor
sodeluje v zaščiti in reševanju mu pripadajo pravice in ima dolžnosti,
ki izhajajo iz zakona. |
6. člen |
(1)
Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v
zaščiti in reševanju je lahko pozvan k izvajanju nalogah zaščite,
reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, preko
telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja. |
(2)
Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti
sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca
zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti
ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno
oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju. |
(3)
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
|
(4)
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom. |
7. člen |
Materialno
dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev
za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z
zakonom. |
III.
PRISTOJNOSTI OBČINE |
8. člen |
(1) Občina
ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem
območju. |
(2) V
občinski pristojnosti je: |
– urejanje
sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in
zakoni; |
–
spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o
pretečih nevarnostih; |
–
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom;
|
–
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov; |
– izdelava
ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja; |
–
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
|
–
organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na
območju občine; |
–
določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne
zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
|
–
zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih
in drugih nesreč; |
–
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini; |
–
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu
z veljavno zakonodajo. |
(3) Občina
pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje
sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
IV.
PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE |
9. člen |
Občina
sprejme svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. |
10. člen |
(1)
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah
ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih
strokovnih podlagah. |
(2) Ocene
ogroženosti za območje občine izdela občinska uprava. |
11. člen |
(1)
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem
stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja. |
(2) Z
načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno
delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim
hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči. |
12. člen |
(1) Načrte
zaščite in reševanja v občini izdela občinska uprava. |
(2) Župan
lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja. |
(3)
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja
predstaviti javnosti. |
(4) Načrte
zaščite in reševanja sprejme župan. |
13. člen |
Načrte
zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali
spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje,
pridobljene pri ravnanju ob nesrečah. |
V.
OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE |
14. člen |
(1)
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja kot enoten sistem v
katerega so vključeni centri za obveščanje, enote in sile zaščite in
reševanje, občani, gospodarske družbe in zavodi in vsi, ki razpolagajo s
podatki pomembnimi za zaščito, reševanje in pomoč. Podatke, pomembne za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati
Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne
službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi. |
(2) Vsakdo
je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112)
policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti
naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo. |
VI.
ZAŠČITNI UKREPI |
15. člen |
Zaščitni
ukrepi, ki se izvajajo v občini so: |
–
prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi,
|
–
evakuacija, |
– sprejem
in oskrba ogroženih prebivalcev, |
–
radiološka, kemijska in biološka zaščita, |
–
zaklanjanje, |
– zaščita
kulturne dediščine, |
–
sanacija. |
16. člen |
Ukrepi
našteti v 15. členu obsegajo: |
–
aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti, |
–
organizacijske, materialne, in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov
zaščite in reševanja, |
–
aktivnosti za odpravo posledic. |
17. člen |
(1)
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se
uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri
graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo
škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč. |
(2)
Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva,
javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih
snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo
vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
18. člen |
(1)
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z
drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. |
(2)
Evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne
zaščite občine ali vodja intervencije. |
(3) Na
območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v
določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in
reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa. |
(4)
Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje
njihovega pravnega statusa. |
(5)
Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v
zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji
daje nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so
evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo. |
19. člen |
(1) Občina
je dolžna v skladu zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo
prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter
sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj
svojega prebivališča. |
(2) Župan
lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih
hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz
prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug
način. |
20. člen |
(1)
Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za
neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega
orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami
nesreč z nevarnimi snovmi. |
(2)
Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi
z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske
krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok,
morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za
radiološko, kemijsko in biološko zaščito. |
21. člen |
Zaščita
kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in
usmeritvah pristojnih organov občine in ustreznega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in
njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli,
oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek,
kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki
imajo za državo kulturno vrednost. |
22. člen |
(1) Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s Agencijo RS
za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter
Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine (glede na
geografske, vremenske in druge razmere) ugotavlja in razglaša veliko
oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. |
(2) V
obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti je
kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju
prepovedana. V času razglasitve velike in zelo velike požarne
ogroženosti naravnega okolja mora občina organizirati požarno stražo ter
opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. |
VII.
OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA |
23. člen |
(1) Osebna
in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in
ublažitev posledic naravnih nesreč na njihovo zdravje in življenje ter
varnost njihovega premoženja. |
(2) Za
organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi
občina in lahko, če se izkaže potreba, v ta namen ustanovi svetovalno
službo. |
(3)
Prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije ter državljani morajo zagotoviti sredstva in opremo
za osebno in skupno zaščito kot to določi Vlada Republike Slovenije. |
24. člen |
(1) V
stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito
in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci.
Njihovo delovanje usmerja štab za Civilno zaščito, poverjenik, vodja
intervencije gasilske ali druge enote, ki izvaja zaščito, reševanje in
pomoč na prizadetem območju. |
V
gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe
zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni.
Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo, štab za Civilno zaščito ali
poverjenik za Civilno zaščito. |
(2)
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje
aktivnosti: |
–
organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito;
|
–
vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in
druge prostore); |
– se
opremljajo z opremo za osebno zaščito. |
VIII.
ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ |
1. Naloge
in organizacija |
25. člen |
Zaščita,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega:
|
– prvo
pomoč in nujno medicinsko pomoč, |
– pomoč
ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu, |
– prvo
veterinarsko pomoč, |
– gašenje
in reševanje ob požarih, |
–
reševanje iz ruševin, |
–
reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih
nesrečah na rekah in jezerih, |
–
reševanje ob velikih nesrečah v prometu, |
–
reševanje na vodi in iz vode, |
–
izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega,
kemičnega ali biološkega orožja in sredstev za množično uničevanje ter
ob nesrečah z nevarnimi snovmi, |
– iskanje
pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, |
–
reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah
množičnega nasilja, |
–
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje. |
26. člen |
Naloge iz
prejšnjega člena izvajajo: |
– enote,
službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih
organizacij, |
–
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, |
– enote in
službe Civilne zaščite, |
–
policija, |
–
Slovenska vojska v skladu z zakonom. |
27. člen |
(1) Enote,
službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih
organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno
službo na podlagi sklepa župana in pogodbe o opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči. |
(2) V
primeru iz prejšnjega odstavka župan določi zlasti: |
– vsebino,
obseg in način opravljanja nalog oziroma javne službe, |
– začetek
izvajanja nalog oziroma javne službe, |
– finančna
sredstva, ki jih zagotavlja lokalna skupnost za opravljanje nalog
oziroma javne službe, |
– finančna
sredstva za plačevanje prispevkov za pravice v primeru poškodbe pri delu
in poklicne bolezni v skladu z zakonom, |
– nadzor
nad opravljanjem nalog oziroma javne službe. |
(3) Obseg
in način opravljanja nalog oziroma javne službe se določita v skladu z
merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih
sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih določi vlada.
|
(4) Kadar
se ugotovi, da enote, službe ali druge operativne sestave društva ali
druge nevladne organizacije iz prvega odstavka tega člena ne opravljajo
nalog oziroma javne službe v skladu s predpisi in odločitvijo župana, ji
ta določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi
v določenem roku, se ji opravljanje nalog oziroma javne službe omeji ali
odpove. |
(5) Ne
glede na določbe tega člena lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči
prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če
imajo ustrezne kadre in opremo. |
28. člen |
(1) Javna
služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba.
|
(2)
Izvajanje gasilske javne službe je urejeno s posebnim odlokom. |
29. člen |
(1) Za
opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo
za ta namen ustrezne kadre in sredstva. |
(2)
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo
organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za
strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. |
(3) Občina
zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki jih
določi za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, nadomestilo
dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje
priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost. Z izvajalci župan podpiše
pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. |
(4) Na
podlagi pogodb iz drugega odstavka tega člena lahko občina za
vzdrževanje potrebne pripravljenosti za izvajanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in drugim
organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja
brezplačno zaščitno in reševalno opremo ter orodja, ki jih le-ti morajo
vzdrževati, odsvojijo pa jo lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo. |
30. člen |
(1) Za
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in
službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni
mogoče zagotoviti z izvajalci iz 29. in 30. člena tega odloka ali so
njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in
sicer: |
– tehnično
reševalne enote, |
– enote za
prvo veterinarsko pomoč, |
– enote in
službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, |
– enote za
prvo pomoč, |
– enote za
uporabo zaklonišč, |
– službe
za podporo, |
– druge
enote in službe glede na ocene ogroženosti. |
(2) Občina
organizira enote in službe iz prvega odstavka tega člena v skladu z
merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite.
|
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se v skladu z načrti zaščite in
reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog
zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne
strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in
druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij župan
sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih. |
31. člen |
Javni red
in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in
prizadetih območjih zagotavlja policija. |
2.
Aktiviranje |
32. člen |
O
aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč
ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik Civilne zaščite občine. |
3. Vodenje
sil |
33. člen |
(1)
Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
|
(2)
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite
občine, štab Civilne zaščite občine, poverjeniki za Civilno zaščito in
poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za
zaščito, reševanje in pomoč. |
(3)
Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za
vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
|
(4) Vsak
poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti
osebo, ki ga nadomešča. |
(5) Vsak
poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen.
|
(6) Nihče
ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil
kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo. |
34. člen |
(1) Enote,
službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih
organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno
njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. |
(2) Če
zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne
sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo
delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite občine
oziroma vodje intervencije. |
35. člen |
(1) Naloge
poveljnika Civilne zaščite občine so, da: |
– preverja
intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in
pomoč; |
– vodi in
usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah;
|
– skrbi za
povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
|
– daje
mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito,
reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih
in drugih nesreč; |
– predlaga
imenovanje članov štaba civilne zaščite; |
– sodeluje
pri pripravi programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
– spremlja
nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga ukrepe za
zaščito; |
– vodi in
usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči;
|
– daje
mnenja in predloge za odpravo posledic nesreč; |
– javno
predstavi načrte zaščite in reševanja. |
(2)
Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij pri
izvajanju zaščite, reševanja in pomoči določi vodjo intervencije.
|
(3)
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in
regijskemu poveljniku za Civilno zaščito. Poverjeniki civilne zaščite so
odgovorni poveljniku civilne zaščite občine. Poveljniki Civilne zaščite
in poverjeniki Civilne zaščite v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji
so za svoje delo odgovorni organu upravljanja. |
36. člen |
Če je za
zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč
v silah in sredstvih iz sosednje občine, lahko poveljnik Civilne zaščite
občine ali vodja intervencije zaprosi za takšno pomoč. Za pomoč zaprosi
preko Regijskega centra za obveščanje. |
4.
Prostovoljna gasilska društva oziroma Gasilske enote in Gasilska zveza |
37. člen |
Javna
služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba.
Izvajanje gasilske javne službe je urejeno s splošnim aktom občine. |
38. člen |
(1) Naloge
gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvajajo Gasilske
enote (v nadaljnjem besedilu: GE) Prostovoljnih gasilskih društev (v
nadaljnjem besedilu: PGD) in Gasilska zveza. |
(2)
Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajema
vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, opravlja strokovne naloge
na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Občina
jim zagotavlja sredstva, skladno z lastnim načrtom varstva pred požarom
in Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,
reševanje in pomoč Medsebojne obveznosti so podrobno navedene v
tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje
pogodbenih obveznosti. |
39. člen |
GE PGD in
gasilska zveza pripravljajo predloge letnega programa varstva pred
požarom, ki zajema: |
– letni
načrt dela; |
– finančni
načrt; |
– nabava
opreme in investicijska nabava gasilsko tehnične opreme ter druga
vlaganja; |
–
investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov;
|
–
izobraževanje in usposabljanje prostovoljnih operativnih gasilcev;
|
– in
zavarovanje prostovoljnih gasilcev. |
40. člen |
GE PGD in
Gasilska zveza lahko opravljajo svojo dejavnost tudi izven območja
občine (sosednjih občinah) pod pogojem, da se občina, v kateri bodo GE
PGD in Gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obveže kriti stroške
intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan občine
oziroma v skladu z Dogovorom o medsebojnem sodelovanju. |
41. člen |
(1) Pri
zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo z gasilsko zvezo GE PGD (članice
zveze). GE PGD so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in
opremljanje gasilskih enot, razvrščena po kategorijah in skladno s tem,
prilagojena kadrovska sestava in njihova tehnična opremljenost.
|
Minimalno
zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi
sprejetih navodil predsedstva Gasilske zveze Slovenije. |
(2)
Teritorialne GE PGD posameznih kategorij morajo glede na število
gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
|
Obveščanje
in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu
alarmiranja GE PGD v občini: Regijski center za obveščanje (ReCO),
gasilske organizacije in pristojne službe. |
(3) O
medsebojnem sodelovanju PGD z Gasilsko zvezo se sklene posebna pogodba. |
42. člen |
GE PGD, ki
opravljajo gasilsko službo na območju občine, morajo zagotoviti izvoz
(odhod) enote v času: |
– osrednja
gasilska enota 5 minut, |
– gasilske
enote II. kategorije 10 minut, |
– gasilske
enote I. kategorije 15 minut. |
43. člen |
Dejavnost
PGD in gasilske zveze se financira iz občinskega proračuna občine, kar
se opredeli s tripartitno pogodbo in aneksom k pogodbi za tekoče leto. |
44. člen |
Nadzor nad
izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan, ki ob ugotovitvi
nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v hujših primerih
pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame. Župan
nadzoruje tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega
proračuna. |
5.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije |
45. člen |
(1) Za
opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
župan določi gospodarske družbe, zavode (kot je GRC Novo mesto) in druge
organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
|
(2)
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo
organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za
strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko sklene občina
pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na
območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela,
ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Med te
naloge spadajo: |
–
gradbeno-tehnično reševanje, |
–
reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah, |
–
izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
|
– pomoč
ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani,
nujni oskrbi, |
– pomoč
pri iskanju pogrešanih oseb, |
– prva
veterinarska pomoč in drugo. |
6. Društva
in druge nevladne organizacije |
46. člen |
(1) Za
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru
društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo
naslednje enote: |
– enota za
vzpostavljanje zvez (radioamaterji); |
– enota za
iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov); |
– Rdeči
križ Slovenije – krajevne organizacije; |
– Karitas
– krajevne organizacije. |
(2) V
posebnih primerih se vključuje za opravljanje nalog Lovska družina
katera ima lovišča (lovske revirje) na območju občine. |
(3) Ta
društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan,
morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje
in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito,
reševanje in pomoč. |
47. člen |
Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, zavarovanju operativnih
članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z
ustreznimi pogodbami. |
Nadzor nad
izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja župan. |
7.
Priznanja in nagrade |
48. člen |
(1) Na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v občini
podeljujejo priznanja in nagrade za: |
–
prispevke pri preprečevanju nevarnosti, |
–
prispevke pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
|
– hrabra
dejanja, |
– izume in
inovacije, |
– dosežke
pri razvojnem in raziskovalnem delu, |
– dosežke
pri izobraževanju in usposabljanju, |
–
življenjsko delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2)
Priznanja iz prejšnjega odstavka predpisuje župan. |
IX.
UPRAVLJANJE IN VODENJE |
49. člen |
Občinski
svet: |
– določa
temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
– določi
način izvajanja javne gasilske službe, |
– sprejme
program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– spremlja
uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– opravlja
druge naloge v skladu z zakonom. |
50. člen |
(1) Župan:
|
– ureja
sistem zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo, |
– sprejme
načrte zaščite in reševanja, |
– skrbi za
izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
– skrbi za
obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih
zaščitnih ukrepih, |
– skrbi za
izdelavo osnutkov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
|
– določa
izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi
sil zaščite, reševanja in pomoči, |
– določa
izvajalce javne gasilske službe, |
– določa
programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim organom
in službam, |
– sklepa o
ustanovitvi in imenuje organe vodenja Civilne zaščite, |
– sklepa o
organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
|
– zahteva
pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljanje
osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom, |
–
dodeljuje priznanja in nagrade za dosežke na področju zaščite in
reševanja v občini, |
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon. |
(2) Za
operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine in štab
Civilne zaščite. |
(3)
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu,
regijskemu poveljniku Civilne zaščite pa za uresničevanje usmeritev ali
odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih
sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v
skladu s svojimi pristojnostmi. |
(4) Za
operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine,
Občinski štab Civilne zaščite in poverjenike Civilne zaščite. |
51. člen |
(1)
Poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije ima pravico in
dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop
nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter
odredi: |
– umik
ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
|
– vstop v
stanovanje, |
– uporabo
določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev, |
–
odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, |
– uporabo
tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih
sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, |
– obvezno
sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi
sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje, |
– uporabo
tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, |
– uporabo
zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala,
ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za
zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, |
–
porušitev objekta oziroma posek drevja. |
(2) Ukrepe
iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja
intervencije odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in
premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči,
trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
|
(3) Umik
ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena
njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in
traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika
pomaga policija. |
(4)
Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko med vodenjem
zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi
izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi,
zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za
opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s
tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije
ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja,
živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti,
poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko izvedbo takih del
odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali
zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če
razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko
je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je
treba opraviti. |
(5) O
odločitvah poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije po tem
členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so
povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če
razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S
pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije
lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom
stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v
oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan. |
(6) Nujna
dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz
četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih
del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah odloča župan. |
52. člen |
(1) Za
strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih
operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku
civilne zaščite občine se organizira Občinski štab Civilne zaščite.
|
(2) Delo
štaba vodi Poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa
njegov namestnik. Občinski štab za Civilno zaščito ima določeno število
članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih
organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in
pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja. |
53. člen |
(1) V
občini se imenujejo poverjeniki Civilne zaščite za naselja. |
(2)
Poverjeniki za Civilno zaščito se imenujejo v večjih stanovanjskih
stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.
Predlagajo in imenujejo jih upravljavci in lastniki stavb ter vodstva v
gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. |
(3)
Poverjeniki za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne
zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju. |
54. člen |
(1)
Občinska uprava opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
– izdela
predlog občinskega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– skrbi za
organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in
alarmiranja, |
– izdeluje
ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite,
reševanja in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter
zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju z
občinskim štabom civilne zaščite, |
– izdeluje
občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne
zaščite občine, |
–
zagotavlja pogoje za organiziranje, opremljanje in usposabljanje
občinskih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč ter zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne
zaščite občine, Štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so
namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini, |
– spremlja
in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, |
–
pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in
usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč. |
(2)
Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in
pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja
ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in
pomoč. |
X.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE |
55. člen |
Občina
organizira usposabljanje občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za
izvajanje zaščitnih ukrepov kot neobvezne oblike usposabljanja. |
56. člen |
(1) Občina
izvaja uvajalno in temeljno usposabljanje ter dopolnilno usposabljanje
pripadnikov enot in služb Civilne zaščite v skladu z letnim načrtom
usposabljanja enot in služb Civilne zaščite, ki ga sprejme Občinski štab
za Civilno zaščito občine in v skladu s programi uvajalnega in
temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja pripadnikov enot in služb
Civilne zaščite. |
(2) V
skladu s programi morajo usposabljanje izvajati tudi izvajalci nalog
zaščite, reševanja in pomoči po pogodbi. |
XI.
FINANCIRANJE |
57. člen |
(1)
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja: |
– iz
proračuna občine; |
– iz
proračuna Republike Slovenije; |
– iz
zavarovalnin; |
– iz
sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij; |
– iz
prostovoljnih prispevkov; |
– iz
drugih virov. |
(2) Občina
zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v
občinskem proračunu. |
58. člen |
Programi
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se financirajo
oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi predpisov in
aktov občine za to področje. |
Višino
sredstev določi občinski svet občine z njegovim proračunom. Poleg
proračunskih sredstev se sistem financira tudi iz združenih sredstev
lokalnih skupnosti, iz sredstev gospodarskih družb, namenskih sredstev
požarnega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne pomoči in
iz drugih virov. |
XII.
NADZOR IN INŠPEKCIJA |
59. člen |
(1)
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite,
reševanja in pomoči opravlja na podlagi zakonov in predpisov pristojni
inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2)
Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja občinska inšpekcija nadzor nad
izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na
preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v
občini. |
XIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
60. člen |
(1)
Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo
starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti
povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem
nastali stroški, mora pokriti: |
– stroške
zaščitnih in reševalnih intervencij, |
– stroške
sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje, |
– stroške
odškodnin fizičnim in pravnim osebam. |
(2) V
primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni
mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški
solidarno. |
61. člen |
Za ostale
prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno
zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih. |
62. člen |
(1)
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter
zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov,
izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje
župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz
občinskega proračuna (rezerve). |
(2)
Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab civilne zaščite občine.
Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz
občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o
porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo
zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega
usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške. |
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
63. člen |
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je
treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. |
64. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
846-0001/2013 |
Škocjan,
dne 9. aprila 2013 |
|
Župan |
Občine Škocjan |
Jože Kapler l.r. |
|