Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09) in 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06, 5/07 in 75/09) je Občinski svet Občine Podčetrtek
na 30. redni seji dne 23. 6. 2010 sprejel |
S T A T U T |
Občine Podčetrtek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Podčetrtek (v nadaljevanju: občina)
je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca, Golobinjek ob
Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje,
Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri Lesičnem,
Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca, Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna
vas, Sv. Ema, Verače, Vidovica, Virštanj in Vonarje. |
Sedež občine je v Podčetrtku, Trška cesta
59. |
Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan.
|
Območje, ime in sedež občine se lahko
spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
Na območju Občine Podčetrtek so
ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov Občine Podčetrtek so določeni s tem statutom
in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so:
|
1. Krajevna skupnost Olimje, s sedežem v
Olimju 58, ki zajema naselja Olimje in Rudnica. |
2. Krajevna skupnost Podčetrtek, s sedežem
v Podčetrtku, Škofja gora 1, ki zajema naselja Golobinjek ob Sotli,
Imeno, Imenska gorca, Pecelj in Podčetrtek. |
3. Krajevna skupnost Polje ob Sotli, s
sedežem v Polju ob Sotli, ki zajema naselja Brezovec pri Polju, Lastnič,
Polje ob Sotli, Prelasko in Sedlarjevo. |
4. Krajevna skupnost Pristava pri
Mestinju, s sedežem v Pristavi pri Mestinju 29, ki zajema naselja
Cmereška gorca, Jerčin, Nezbiše, Pristava pri Mestinju, Roginska gorca,
Sodna vas, Sv. Ema, Vidovica in Vonarje. |
5. Krajevna skupnost Virštanj, s sedežem v
Virštanju 11, ki zajema naselja Gostinca, Pristava pri Lesičnem, Sela,
Verače in Virštanj. |
3. člen |
Občina Podčetrtek v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah
po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih
javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se
lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v
občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi
in državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v
širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem
v zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi
skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi
združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina ima grb, zastavo in praznik,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
Župan ima župansko verigo, ki je simbol
županske funkcije in županske časti. Ta simbol je prehodnega značaja,
kar pomeni, da ga vsakokratni župan preda svojemu nasledniku.
|
Župan ima županski znak, ki je simbol
županske funkcije in županske časti. Ob prejemu postane njegova osebna
last. |
Člani občinskega sveta imajo svetniški
znak, ki je simbol svetniške funkcije in svetniške časti. Ob prejemu
znaka le-ta postane osebna last člana občinskega sveta. |
Občina ima žig, ki je okrogle oblike,
premera 35 mm. Žig ima v krogu na zgornji polovici napis: OBČINA
PODČETRTEK, v spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet;
Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga
je grb občine. Žig Občinska uprava je tudi premera 20 mm. |
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine
določi župan s sklepom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
7. člen |
Občina Podčetrtek je turistična in
kmetijska občina. Turistična območja Občine Podčetrtek, urejenost teh
območij ter specifične pogoje, ki se nanje nanašajo, ureja odlok. |
II. NALOGE OBČINE |
8. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom,
zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega
pomena tako, da: |
- sprejema statut in druge predpise
občine, |
- sprejema proračun in zaključni račun
občine, |
- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema
prostorske akte, |
- predpisuje davke in prispevke iz svoje
pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
|
- ureja način in pogoje upravljanja z
občinskim premoženjem, |
- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj
občine tako, da: |
- spremlja in analizira gospodarske
rezultate v občini, |
- sprejema prostorske akte, ki omogočajo
in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
- pospešuje gospodarski razvoj,
|
- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v
okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov, |
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in
skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
|
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni in kratkoročni
stanovanjski program občine, |
- spremlja in analizira stanje na
stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in povpraševanje
stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
- gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
- v skladu s predpisi omogoča občanom
najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
- sodeluje z gospodarskimi družbami,
zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske
problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
|
- zagotavlja izvajanje obveznih in
izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
|
- gradi in vzdržuje komunalne objekte in
naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
- ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna
osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom
zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
- v skladu z zakoni, ki urejajo to
področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
- sodeluje z vzgojno-izobraževalnim
zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
|
- ustvarja pogoje za izobraževanje
odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja
njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
- spremlja stanje na tem področju,
|
- pristojnim organom in institucijam
predlaga določene ukrepe na tem področju, |
- sodeluje s centrom za socialno delo,
javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
|
- omogoča dostopnost kulturnih programov,
skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
- določa občinski program športa,
|
- zagotavlja splošno izobraževalno
knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
|
- sodeluje z društvi in jih vključuje v
programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
- izvaja naloge, ki jih določajo zakon,
uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
- spremlja stanje na tem področju in v
okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja
varstvo okolja, |
- sprejema splošne akte, s katerimi
pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi
organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo
okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
|
- lokalne javne ceste in druge javne poti,
|
- površine za pešce in kolesarje,
|
- igrišča za šport in rekreacijo ter
otroška igrišča, |
- javne parkirne prostore, parke, trge in
druge javne površine ter |
- zagotavlja varnost v cestnem prometu na
občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost
občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z
merili in normativi: |
- organizira reševalno pomoč v požarih,
|
- organizira obveščanje, alarmiranje,
pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
|
- zagotavlja sredstva za organiziranje,
opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi
nesrečami, |
- zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z občinskim poveljstvom
gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
|
- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k
boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi
nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da:
|
- sprejema ustrezne splošne akte,
|
- določa prekrške in denarne kazni za
prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- ureja lokalni promet in določa prometno
ureditev, |
- organizira občinsko redarstvo,
|
- izvaja nadzorstvo nad javnimi
prireditvami, |
- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
- opravlja druge naloge v okviru teh
pristojnosti, |
- sprejema programe varnosti. |
9. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena
občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
- ugotavljanje javnega interesa za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru
razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
- določanje namembnosti prostora,
|
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in
določanje pogojev za njihovo uporabo, |
- evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
- zagotavljanje varstva naravnih in
kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
|
- podeljevanje denarnih pomoči in
simboličnih nagrad ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
|
- mrliško ogledno službo in |
- ureja druge lokalne zadeve javnega
pomena. |
10. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje
za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, in jih pridobi v skladu z
zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
11. člen |
Organi občine so: |
- občinski svet, |
- župan in |
- nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni
občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine
oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan
so občinski funkcionarji. |
12. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z
zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske
naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
|
Občinska uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe
ožjih delov občin. |
Občinska uprava je enovit organ občinske
uprave. |
Organ občinske uprave ustanovi občinski
svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo
organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo vodi tajnik občinske
uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
13. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
14. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem
splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slovenije in po potrebi
v lokalnem glasilu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
|
Način zagotavljanja javnosti dela
občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo
pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine
o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
2. Občinski svet |
15. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja
o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 12 članov.
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih
rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji
po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
16. člen |
Volitve članov občinskega sveta so
neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s
tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem
sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
17. člen |
Občinski svet sprejema statut občine,
poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema
mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi
občine. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
- sprejema prostorske plane in druge plane
razvoja občine, |
- sprejema občinski proračun in zaključni
račun, |
- sprejema odlok o notranji organizaciji
in delovnem področju občinske uprave na predlog župana, |
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih
občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
- nadzoruje delo župana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
- potrjuje mandate članov občinskega sveta
ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
|
- imenuje člane nadzornega odbora in na
predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora, |
- imenuje in razrešuje člane komisij in
odborov občinskega sveta, |
- določi, kateri izmed članov občinskega
sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha
mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo
ali če je razrešen, |
- odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni
določeno drugače, |
- odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva, |
- razpisuje referendum, |
- s svojim aktom, v skladu z zakonom,
določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje
nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
|
- določa vrste lokalnih javnih služb in
način izvajanja lokalnih javnih služb, |
- ustanavlja javne zavode in javna
podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
|
- imenuje in razrešuje člane sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih
na podlagi zakona, |
- določi organizacijo in način izvajanja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let,
katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
- sprejme program in letni načrt varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt
varstva pred požari, |
- določi organizacijo občinskega sveta ter
način njegovega delovanja v vojni, |
- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa
zakon in ta statut. |
18. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma
nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
19. člen |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in
vodi njegove seje župan. |
Za vodenje sej občinskega sveta lahko
župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je
župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih
župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi
že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede
na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta,
če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora
biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo
oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan
mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
Če seja občinskega sveta ni sklicana v
roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so
dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
20. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov, zagotavlja občinska uprava. |
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov
občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega
odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski
svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje
vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku
nadzornega odbora občine in tajniku občinske uprave. O sklicu seje
občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine,
predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občinske
uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
22. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do
drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta
se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta
župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik občinske uprave o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat letno. |
23. člen |
Predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta in razloge za prenehanje, ureja zakon. |
Članu občinskega sveta preneha mandat z
dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata, ki jih določa zakon. |
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
24. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
|
Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
25. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
- občinskemu svetu predlaga kandidate za
delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski
svet, |
- občinskemu svetu ali županu daje pobude
oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
- pripravlja predloge odločitev občinskega
sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
- obravnava druga vprašanja, ki mu jih
določi občinski svet. |
26. člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
|
- odbor za urejanje prostora, komunalno
dejavnost in varstvo okolja, |
- odbor za družbene dejavnosti,
|
- odbor za razvoj gospodarstva in
podjetništva, |
- odbor za kmetijstvo, |
- odbor za turizem, |
- odbor za zaščito in reševanje,
|
- statutarno pravna komisija. |
Odbori in komisije štejejo od 3 do 7
članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi z odlokom. |
27. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta
vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
28. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega
sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
29. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
3. Župan |
30. člen |
Župana volijo volivci na neposrednih
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
|
Mandatna doba župana traja štiri leta.
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko
občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na
podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan
se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je
župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
31. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino.
|
Poleg tega župan predvsem: |
- predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje občinski proračun ter pooblašča
druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega
proračuna, |
- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine
in drugih odločitev občinskega sveta, |
- odloča o pridobitvi in odtujitvi
premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
- skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga ustanovitev organov občinske
uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občinske
uprave za te naloge, |
- imenuje in razrešuje tajnika občinske
uprave in predstojnike organov skupne občinske uprave, |
- usmerja in nadzoruje delo občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
- opravlja druge naloge, ki jih določa
zakon in ta statut. |
32. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta
občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu
svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
|
Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu,
da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve
občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
33. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge
na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
- skrbi za izvajanje priprav za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov
ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
- imenuje poveljnike in štabe civilne
zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
- sprejme načrt zaščite in reševanja,
|
- vodi zaščito, reševanje in pomoč,
|
- določi organizacije, ki opravljajo javno
službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne
ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju,
če se občinski svet ne more sestati, |
- v primeru nastale nevarnosti odredi
evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
- predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
34. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko
v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski
svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta
lahko sestane. |
35. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima
občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
|
V soglasju z županom se lahko tudi
podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem
opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
36. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
37. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem
predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe
občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
38. člen |
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
Funkcija podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
39. člen |
Predčasno prenehanje mandata župana je
določeno z zakonom. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem
mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga
župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
4. Nadzorni odbor |
40. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ
nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
- nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih
skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
41. člen |
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega
ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih skupnosti), tajnik občinske uprave, javni uslužbenci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
42. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po
imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed
sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve
na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu
občine v Podčetrtku, Trška cesta 59. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja
pečat občine. |
43. člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
|
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto
izvesti nadzor: |
- proračuna in zaključnega računa
proračuna občine, |
- finančnih načrtov in zaključnih računov
ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), |
- finančnih načrtov in zaključnih računov
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in
drugih). |
Nadzorni odbor lahko začne postopek
nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni
odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora
najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno
poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca
januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom
in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov,
organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
|
Predsednik ali od njega pooblaščen član
nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava
predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
44. člen |
Na občini in pri občinskih organih
nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor preverja finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih
zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih
sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o
nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
45. člen |
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega
odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz
prejšnjega odstavka, če: |
- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik,
prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali
izvenzakonska skupnost prenehala, |
- je član nadzornega odbora skrbnik,
posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
- če je član nadzornega odbora udeležen
ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
46. člen |
Za posamezen nadzor je pristojen član
nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju:
nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga
posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v
roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb
nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek
poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega
odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka
poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor
na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo
poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor
sprejme predlog poročila o nadzoru. |
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet,
je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali
dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o
nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o nadzoru podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
47. člen |
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi
predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga
poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru
odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in
županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. |
48. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne
sestavine, ki so določene z aktom ministra, pristojnega za finance, v
soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo. |
V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
|
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri
predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je
nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
|
Nesmotrno poslovanje je negospodarno
in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi
pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso
uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
49. člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da
obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba
storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
50. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
|
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče
seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki
se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine,
odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa
plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih
ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje občine
pomembnimi odločitvami. |
Župan je dolžan vabiti predsednika
nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o
pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
51. člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu
svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in
najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s
pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
52. člen |
Delo nadzornega odbora je javno.
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh
svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh
svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in
posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če
so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo
za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega
odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
53. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega uslužbenca v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi
zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva,
sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil,
potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
|
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu
odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji
strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je
odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali
mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
54. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
55. člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora
imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih
stroškov. |
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
56. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo
s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
5. Občinska uprava |
57. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje
občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določi župan. |
58. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana
odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna
občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
59. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o
upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
60. člen |
Posamične upravne akte iz pristojnosti
občinske uprave podpisuje tajnik občinske uprave po pooblastilu župana,
ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi
o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
61. člen |
Tajnik občinske uprave skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v
skladu z uredbo vlade. |
62. člen |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
63. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz
izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v
zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča državni organ, določen z zakonom. |
64. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske
uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občinske uprave,
ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi
odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
|
O izločitvi tajnika občinske uprave ali
župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi
odloči. |
6. Občinsko pravobranilstvo |
65. člen |
Občina ima občinsko pravobranilstvo, ki
pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe
in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko občinsko
pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile
občine. |
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z
odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več
občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
7. Drugi organi občine |
66. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
67. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi
načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
68. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij, so v občini kot ožji deli
občine ustanovljene krajevne skupnosti |
Krajevne skupnosti so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne
skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor
občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali
spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni
volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovila skupnost. |
69. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na
svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe
s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju
soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih
služb, |
- dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
|
- dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
- dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
- dajejo pobude glede urejanja in
vzdrževanja javne infrastrukture, |
- predlagajo programe javnih del,
|
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
- dajejo mnenja glede spremembe
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
- seznanjajo pristojni organ občine s
problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
- sodelujejo pri organizaciji kulturnih,
športnih in drugih prireditev, |
- spremljajo nevarnosti na svojem območju
in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo
in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
|
- dajejo soglasja k odločitvam o
razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano
na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
70. člen |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz
pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.
Krajevne skupnosti Občine Podčetrtek praviloma samostojno: |
- skrbijo za urejenost pokopališč in
organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom
občine ni drugače določeno, |
- nudijo pomoč pri vzdrževanju krajevnih
cest, |
- upravljajo z lastnim premoženjem ali s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
- pospešujejo kulturne, športne in druge
društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne,
športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah,
kadar je organizator občina. |
71. člen |
Svet krajevne skupnosti v okviru nalog
skupnosti in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh
nalog pri izvajanju svojih odločitev zastopa občino. Pred sklenitvijo
pravnih poslov mora svet krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana
razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine za posamezne posle
drugače določeno. |
72. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga
izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti.
Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše
župan. |
Število članov sveta določi občinski svet
z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne
skupnosti |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se
začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
|
Član sveta krajevne skupnosti ne more biti
župan, podžupan in javni uslužbenec v občinski upravi. |
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
|
Funkcija člana sveta je častna. |
73. člen |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče
župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed
sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti
predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet
krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti
zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega
sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne
skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene
predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 4 tisoč EUR, so
veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom
o proračunu občine drugače določeno. |
Svet na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema
svoje odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta.
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji
sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice
glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne
skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to
zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. |
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se
smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
74. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge,
ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
|
- obravnava vprašanja iz občinske
pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno
prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
- daje pobude in predloge za sprejem
odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic
in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta,
s katerimi je urejen zbor občanov. |
Odločitve sveta krajevne skupnosti
izvršuje župan in občinska uprava ter v okviru svojih pristojnosti
predsednik sveta KS. |
75. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih
vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko
župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
76. člen |
Krajevna skupnost mora s svojim
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s
premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo
razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali
če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in
obveznosti na občino. |
77. člen |
Za delovanje in opravljanje nalog
krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
|
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb
in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako pridobljena sredstva je
krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z
njihovim namenom. |
Krajevne skupnosti se ne smejo
zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti
morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko
leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne
načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, njegova priloga,
sprejme na predlog župana, občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti
krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne
skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro
račune. |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih
skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje
javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne
skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
Izvajanje strokovnih nalog in
administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih
svetov zagotavlja občinska uprava. |
78. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
- če se po najmanj trikratnem sklicu ne
sestane, |
- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu
s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom,
predpisi in splošnimi akti občine. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta
tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne
opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani
na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne
skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
79. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov
pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska
iniciativa. |
1. Zbor občanov |
80. člen |
Občani na zboru občanov: |
- obravnavajo pobude in predloge za
spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
- obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
- obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo
njihovih območij, |
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo
stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
|
- opravljajo naloge zborov volivcev v
skladu z zakonom, |
- dajejo predloge občinskim organom v
zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi
posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
- obravnavajo in oblikujejo mnenja,
stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s
tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna
zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
81. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso
občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali
zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo
ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso
občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v
krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej
skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
82. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov je treba objaviti na
krajevno običajen način. |
83. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Tajnik občinske uprave ali javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov tajnik občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu |
84. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema
občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum,
če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon ali statut občine. |
85. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo
volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu. |
86. člen |
Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj
z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
87. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali
svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
88. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred
državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
|
Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
89. člen |
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno
presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi
občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
90. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
91. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na
način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum |
92. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
|
Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
93. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska iniciativa |
94. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve
iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo
določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo
volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih
občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od
dne pravilno vložene zahteve. |
95. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo
izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
96. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih
služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja
občina: |
- neposredno v okviru občinske uprave,
|
- z ustanavljanjem javnih zavodov in
javnih podjetij, |
- z dajanjem koncesij, |
- z vlaganjem lastnega kapitala v
dejavnost oseb zasebnega prava. |
97. člen |
Na področju družbenih dejavnosti
zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
|
- osnovnošolsko izobraževanje,
|
- predšolska vzgoja in varstvo otrok,
|
- osnovno zdravstvo in lekarna,
|
- osebna pomoč družini in |
- knjižničarstvo. |
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi
na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja
odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se
zagotavljajo javne potrebe. |
98. člen |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami
zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
99. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb
občina zagotavlja: |
- oskrbo s pitno vodo, |
- odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, |
- zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
|
- odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
- urejanje in čiščenje javnih površin,
|
- urejanje javnih poti, površin za ceste
in zelenih površin, |
- vzdrževanje občinskih javnih cest,
|
- in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
100. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno
službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
101. člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo
občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju
pogojev, določenih z zakonom. |
102. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi
v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
103. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh
ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni
organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se
določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega
organa. |
104. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih
javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
105. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične
in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. |
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi
premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog
župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in
premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa
zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega
premoženja. |
Za neodplačno pridobitev premoženja je
treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno
premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s
pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
106. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih
virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
|
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
107. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in
drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme
občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
|
Občinski svet mora sprejeti proračun
občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za
katerega se sprejema. |
Za pripravo in predložitev proračuna
občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna
morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za
zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne
smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije
ali v breme dodatnega zadolževanja. |
108. člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del,
posebni del in načrt razvojnih programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna
bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni
načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo
letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna
občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
109. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan. |
V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
|
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog
notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,
pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o
izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke
in informacije, določene z zakonom. |
110. člen |
Proračun občine se sprejme skupaj z
odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o
spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
V odloku o proračunu se določi obseg
zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi,
ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna predlaga župan, če se
med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
111. člen |
Če proračun občine ni sprejet pred
začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno
nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.
|
Župan sprejme sklep o začasnem
financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se
lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri
mesece. |
112. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo
uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni
pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
113. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu občine. |
Če po sprejemu proračuna nastanejo nove
obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega
predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
|
Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega
dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah
poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
114. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga
predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju zaključnega računa proračuna
obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
115. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi
z zakonom. |
116. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O
soglasju odloča občinski svet. |
O poroštvih za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
odloča na predlog župana občinski svet. |
117. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
118. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske
uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne
službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
119. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo
gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
120. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte
tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme
občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine
ureja poslovnik občinskega sveta. |
121. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot
je predpisan za sprejem odloka. |
122. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
123. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način
zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz
prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
124. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
125. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
|
V Uradnem listu Republike Slovenije se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti občine |
126. člen |
Posamični akti občine so odločbe in
sklepi. |
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo -
odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene
državne pristojnosti. |
127. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih
izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v
upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni
organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov
občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN
ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
128. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži
zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s
katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se
s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v
njene pravice. |
129. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
130. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
131. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni
postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v
teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
132. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje
občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
133. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni
uslužbenci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno
sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese
država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem
odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za
izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog
na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
134. člen |
Do sprejema novih predpisov se v občini
uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi bivše Občine Šmarje pri
Jelšah, če niso v nasprotju z zakonom. |
135. člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha
veljati Statut Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 66/06, 92/06, 5/07
in 75/09). |
136. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-228/2010 |
Podčetrtek, dne 24. junija 2010 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |