Na podlagi 4. odstavka 96. člena ter v povezavi z 99. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 9. seji, dne 23. julija 2007, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP-izven), ki jih je izdelala družba Geodetski zavod Celje, d. o. o., Ulica XIV divizije 10, Celje, pod številko projekta 078-D-06, in z datumom december 2006, julij 2007.

S spremembami PUP-izven se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (odlok je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92-p, 27/93, 26/94 in Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/97-p; v nadaljnjem besedilu: odlok).

V postopku celovite presoje vplivov na okolje je bilo pridobljeno:

- Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj in Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovana območja (oboje izdelala družba Oikos, d. o. o., Jarška cesta 30, Domžale, pod številko projekta 691/06, z datumom december 2006; dopolnjeno po reviziji: februar 2007);

- Poročilo o revizijskem pregledu okoljskega poročila (izdelal Ekosystem, zavod, Maribor, pod številko 0001-01-07-REV, z datumom 26. 1. 2007; izjava revidenta o dopolnitvi po reviziji: 7. 2. 2007);

- Poročilo o revizijskem pregledu dela okoljskega poročila (brez številke, z datumom 7. 2. 2007);

- Revizija dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovana območja (izdelala družba E-net okolje,

d. o. o., Ljubljana, pod številko 300307-ppm, z datumom 31. 1. 2007; izjava revidenta o dopolnitvi po reviziji: 13. 2. 2007).

2. člen

2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"2. člen

S PUP-izven se, na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Mestne občine Ptuj, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za približno 4200 ha veliko območje Mestne občine Ptuj, ležeče izven mesta Ptuj.".

3. člen

Za tretjim členom odloka se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

"3.a člen

Spremembe PUP-izven se nanašajo na:

- uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04-72, 9/04 - popravek, Uradni list RS, št. 73/05-3251-/54. člen/),

- uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Mestne občine Ptuj,

- uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,

- uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave (ker sta na območju sprememb PUP-izven posebni varstveni območji - Natura 2000, koda SI 3000011 Drava in SI 3000220 Drava - na kateri bodo spremembe PUP-izven lahko pomembno vplivale, je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor odločeno, da je v postopku priprave sprememb PUP potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje),

- varovanje kvalitete bivanja,

- prikaz ogroženih območij zaradi poplav,

- merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,

- uskladitev z zakonodajo glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- merila in pogoje za potrebe obrambe in civilne zaščite,

- uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,

- tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu.

V tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP-izven:

- besedilo odloka,

- seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj),

- prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP-izven (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),

- smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

V grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske vsebine:

- kartografska dokumentacija PUP-izven se dopolni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj,

- izločitev površin, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti),

- dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni in v digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe, namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe.".

4. člen

V prvem odstavku 4. člena odloka se pred besedama "občine Ptuj" vstavi beseda "Mestne".

Drugi odstavek 4. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Iz celotnega območja urejanja s PUP-izven so izvzeta oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer se PUP-izven ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih območij so določene v odlokih o njihovih sprejemih.".

V četrtem členu odloka se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Tako PUP-izven ne velja za območja naslednjih že sprejetih lokacijskih načrtov:

- (del) LN P12 - Gajke v Spuhlji

(objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02, 10/05),

- (del) LN P11 - R11 Jezero (z namembnostjo, ki je energetska, vodnogospodarska, športnorekreacijska, turistična, naravovarstvena, znanstvenoraziskovalna)

(objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, 3/07).

Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta bodo iz ureditvenega območja PUP-izven izvzeta naslednja območja:

- (del) LN P12 - D2 Gajke v Spuhlji,

- LN P12 - D3 Krčevina pri Vurbergu.".

5. člen

Peti člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"PUP povzema funkcije območij, določene s srednjeročnim družbenim planom Mestne občine Ptuj.

V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami.

(prevladujoča raba območja)

a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP-izven.

(urbanizirana naselja)

b) Stanovanjska območja z izrazito strnjeno pozidavo se opredeli kot urbanizirana naselja ali urbanizirani del naselja.

(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja)

c)Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja.

(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti)

d) Za industrijske dejavnosti ni rezerviranih območij.

(Opomba: Mestna občina Ptuj v svojih prostorskih planskih aktih v območju P12, ki ga ureja PUP-izven, trenutno nima opredeljenih območij, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti.)

(kulturna dediščina)

e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi in sicer:

- Krčevina pri Vurberku - Horvatova kapelica (EŠD 1556),

- Krčevina pri Vurberku - Plančeva kapelica (EŠD 1561),

- Grajenščak - Gozdnikova kapelica (EŠD 1550),

- Grajenščak - Helarova kapelica (EŠD 1551),

- Grajena - rimski vodovod Grajena - Ptuj (EŠD 6510),

- Grajena - prazgodovinska naselbina (ostanki naselbine iz prazgodovinske dobe (kultura žarnih grobišč; še neznanega obsega) (EŠD 14503),

- Grajena - Kreflova kapelica (EŠD 19872),

- Mestni vrh - Proštijska hiša (EŠD 7582),

- Mestni vrh - domačija Urek (EŠD 6649),

- Mestni vrh - viničarija Mestni vrh 90 (EŠD 8097),

- Mestni vrh - Elsbaherova kapela (EŠD 2448),

- Mestni vrh - gomilno grobišče (gomilno grobišče sestavlja 5 poškodovanih gomil iz rimskega časa) (KD 600689),

- Spodnji Velovlek - vaška kapela (EŠD 18253),

- Spodnji Velovlek- vaška kapelica (EŠD 7617),

- Spodnji Velovlek - domačija Vrabl (EŠD 18248),

- Spodnji Velovlek - Čušova hiša (EŠD 18249),

- Kicar - rojstna hiša Jožeta Lacka (EŠD 6660),

- Kicar - Krajnčičeva kapela (EŠD 1554),

- Kicar - kužno znamenje (EŠD 20295),

- Kicar - Žmavčeva kapela (EŠD 19897),

- Pacinje - Šalamunova kapela (EŠD 20302),

- Podvinci - prazgodovinska naselbina (najdena močna kulturna naselbinska plast 0,4 m pod površino pripada prazgodovinski naselbini iz bakrene dobe; velikost naselbine ne-

znana) (EŠD 6489),

- Podvinci - rimska cesta Poetovio - Savaria (EŠD 6512),

- Podvinci - kamnito znamenje ob cesti proti Dornavi /Gajke/ (EŠD 19994),

- Podvinci - domačija Kral (EŠD 18335),

- Podvinci - znamenje pred vasjo (EŠD 19995),

- Podvinci - Korenjakova kapelica (EŠD 2746),

- Podvinci - Rašlova kapelica (EŠD 2862),

- Podvinci - Kuharjeva kapelica (EŠD 20304),

- Spuhlja - spomenik padlim kurirjem (EŠD 6669),

- Spuhlja - Ružmanova kapelica (EŠD 8258),

- Spuhlja - znamenje na polju /Štrk/ (EŠD 8407),

- Spuhlja - Bolcarova kapela (EŠD 19997),

- Spuhlja - arheološko najdišče Rogoznica (EŠD 6462),

(ohranjanje narave)

e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se urejajo:

l zavarovana območja (ZO):

(glej Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79 in 33/89)

- Podvinci - ribniki Podvinci (NR - naravni rezervat; območje ribnikov in gozda v Podvincih je habitat številnih zavarovanih vrst rastlin in živali. Ribnika sta namenjena ekstenzivnemu /polintenzivnemu/ ribogojstvu);

- Krčevina pri Vurbergu - /Bregova/ bodika (NS - naravni spomenik; hišno drevo izjemnih dimenzij);

l območja, predlagana za zavarovanje:

- KP Drava (pKP- predlagani krajinski park)

- Ptujsko jezero (pNS)

- struga /reke Drave/ (pNS - stari rokav Drave, južno od Dvorjan);

- Hajdinska Studenčnica (pNS - Studenčnica in nekdanji rokav Drave, južno od Ptujskega jezera);

- Podvinci - Veliki ribnik (pNS);

- Podvinci - Mali ribnik (pNS);

- Spodnji Velovlek - nižinski gozd in travniki /Čreta/(pNS);

l naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena (NVDP, NVLP):

(glej Zakon o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04)

- Podvinci - nižinski gozd in ribnika (NVDP - EŠ 229);

- Podvinci - Veliki ribnik (NVDP - EŠ 914);

- Hajdinska Studenčnica (NVDP - EŠ 1651);

- Ptujsko jezero (NVDP - EŠ 1821 V);

- Podvinci - Mali ribnik (NVDP - EŠ 1822);

- struga /reke Drave/ (NVDP - EŠ 6464; stari rokav Drave, južno od Dvorjan);

- Zlatoličje - poplavni gozd (NVDP - EŠ 6465);

- Spodnji Velovlek - gozd /Čreta/ (NVLP - EŠ 7048; gozd doba in belega gabra);

- Drava - rečna loka 1 (NVDP - EŠ 7052 V);

- Krčevina pri Vurbergu - /Bregova/ bodika (NVDP - EŠ 7077);

- Spodnji Velovlek - nižinski gozd in travniki (NVDP - EŠ 7417);

- Drava - stara struga (NVDP - EŠ 7515 V; sonaravna struga reke Drave z obrežji in prodišči med Mariborom in Ptujem);

l habitatni tipi:

- evrosibirske amfibijske združbe z enoletnicami (značilnosti in območje nahajanja: nizko rastoče združbe blatnih ali peščenih tal);

- panonske amfibijske združbe (značilnosti in območje nahajanja: z dušikom bogata rastišča na blatnih ali peščenih nanosih ob rekah in jezerih);

- prosto plavajoča vegetacija (značilnosti in območje nahajanja: prosto plavajoče združbe večinoma s hranili bogatih voda);

- zakoreninjena podvodna vegetacija (značilnosti in območje nahajanja: združbe zakoreninjenih podvodnih večletnic dri-

stavcev, ki nad vodno površino poženejo samo socvetja);

- podvodne preproge parožnic (značilnosti in območje nahajanja: preproge parožnic v razmeroma čistih oligotrofnih do mezotrofnih stoječih vodah);

- rečna prodišča in bregovi (značilnosti in območje nahajanja: rečna prodišča, sestavljena iz manjših prodnikov);

- vegetacija tekočih voda (značilnosti in območje nahajanja: sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin iz rodov žabji las, kolenčasti dristavec, vodna zlatica, vključno z mahovi in makroskopskimi algami);

- nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje (značilnosti in območje nahajanja: zeliščna vegetacija, ki obroblja gozdove, rečne in potočne begove, kanale ipd., vendar le na globokih, s hranili - posebno še z dušikom - bogatih tleh);

- mezotrofni do evtrofni gojeni travniki (značilnosti in območje nahajanja: mezofilni zmerno do intenzivno gojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki);

- obrečna vrbovja (značilnosti in območje nahajanja: sestoji različnih vrst vrb vzdolž tekočih voda in občasno poplavljenih predelov);

- bela vrbovja (značilnosti in območje nahajanja: drevesasta vrbovja z belo in krhko vrbo, na redno poplavljenih rastiščih vzdolž rek in ob drugih vodah v nižinah. Ob poplavah voda prinaša organske delce);

- srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah (značilnosti in območje nahajanja: obrečni gozdovi velikega jesena in črne ali včasih sive jelše, na občasno poplavljenih rastiščih, ki so prek poletja dobro zračna);

- ilirski bukovi gozdovi (značilnosti in območje nahajanja: bukovi gozdovi Dinaridov, obrobja jugovzhodnih Alp in v subpanonskem gričevju. Pogostejše vrste v podrasti so mlaja, navadna ciklama, navadno tevje, velecvetna mrtva kopriva idr.);

- javorovi, jesenovi, brestovi ali lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih pobočjih (značilnosti in območje nahajanja: javorovi, jesenovi in lipovi gozdovi na vlažnih, hladnih in strmih rastiščih v grapah in na gruščnatih pobočjih - na rastiščih, kjer bukev ni konkurenčna);

- bukovi gozdovi (značilnosti in območje nahajanja: gozdovi, v katerih prevladuje navadna bukev, s primesjo drugih listavcev).

(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in zaključena enota ekosistema.

Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na območju občine, in ki so navedeni v Prilogi 1 uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) ter se prednostno ohranjajo.);

l ekološko pomembna območja (EPO):

(glej Uredbo o ekološko pomembnih varstvenih območjih, Uradni list RS, št. 48/04)

- Drava - spodnja (EPO 41500)

(EPO Drava - spodnja: kljub mnogim negativnim posledicam posegov je to ekološko pomembno območje ohranilo izjemne kvalitete; na posameznih odsekih, predvsem dolvodno od Ptuja, je Drava praktično ohranjena v naravnem stanju; hidrogeomorfološki procesi oblikujejo in odnašajo sipine in prodišča, ob bočni eroziji se odpirajo strme stene, ob visokih vodah se polnijo in obnavljajo stranski rokavi in mrtvice, poplave pa napajajo poplavne loge. Raznoliki vodni in obvodni habitati, dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot pomembni antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj evidentiranih preko 270 vrst ptic, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev, 14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in preko 600 različnih vrst rastlin);

- Dravsko polje (EPO 42500)

(EPO Dravsko polje: zajema osrednji del Dravskega polja, od Miklavža na Dravskem polju na severozahodu do Kidričevega na jugovzhodu. Od osrednjega dela je več koridornih krakov proti zahodu v smeri Pohorja, proti jugu v smeri Dravinje in Haloz in proti vzhodu v smeri Drave. Največji ekološki pomen tega območja se kaže v lastnostih ekološkega koridorja v smeri vzhod - zahod ter v povezovanju alpskega in panonskega biogeografskega območja. Ohranitev teh funkcij je povezana predvsem z ohranitvijo sklenjenih nepozidanih površin v gozdarski, kmetijski in vodo oskrbni rabi. Na območju so prisotni naravovarstveno pomembni habitatni tipi ter habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst);

- Podvinci (EPO 47200)

(EPO Podvinci: zajema kompleks ribnikov, kmetijskih površin in okoliškega nižinskega gozda v Podvincih pri Ptuju. Na območju je evidentiranih preko 30 vrst kačjih pastirjev, številnih dvoživk, preko 140 vrst ptic, medicinske pijavke in vsaj 11 zavarovanih vrst rastlin);

- Velovlek (EPO 48200)

(EPO Velovlek: gozd, ribnik in ekstenzivne kmetijske površine, zahodno od Spodnjega Velovleka pri Ptuju, so habitat številnih vrst dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, medicinske pijavke, redkih in zavarovanih vrst vodnih rastlin);

l posebna varstvena območja (območja Natura 2000) (PosVO):

(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04)

- Drava (PosVO SI 5000011);

- Drava (potencialno pPosVO SI 3000220);

- Velovlek (pPosVO SI 3000112);

- Podvinci (pPosVO SI 3000113);

(Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).)

l biotska raznovrstnost v krajini:

ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.).

(območja rekreacijske, športne in turistične rabe)

f) Predvsem za rekreacijsko, športno in turistično rabo se nameni območja:

- P12-R1 Podvinci,

- P12-R2 Kicar,

- P12-R3 Krčevina pri Vurbergu,

- P12-R4 Grajena,

- P12-R5 Podvinci,

- P12-R6 Spuhlja ter

- del P11-R11 Jezero.

(območja posebnih namenov)

g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja:

- (1) virov pitne vode,

- (2) nahajališč mineralnih surovin,

- (3) varovalnega pasu železniške proge,

- (4) prenosnih plinovodov,

- (5) državnih cest,

- (6) območja poseganja v vodni režim,

- (7) območja malih hidrocentral in vetrnih central za pridobivanje električne energije.".

6. člen

V šestem členu odloka se točka a) "Kmetijske in gozdne površine" spremeni tako, da se glasi:

"a1) Kmetijske površine

Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu namenjene.

Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih naj-

boljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:

- obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;

- obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;

- gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP;

- gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo ..

.. obramba pred poplavami in erozijo,

.. varstvo vodnih količin in zalog,

.. varstvo kakovosti voda in

.. vzdrževanje naravnih vodotokov,

če je tako opredeljeno z DP občine;

- melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha;

- obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic;

- dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje;

- ureditev obor za živino in divjad;

- ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje,

- postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.

Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču - električni pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno gojenje povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.

Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči.

V območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK) so dopustni naslednji posegi:

- gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in eno-

stavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,

- gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov,

- rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,

- gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah,

- gradnja komunalne infrastrukture,

- postavitev ograj za obore,

- ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena).

Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih objektov.

Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi sprehajalne in jahalne poti, kolesarske steze in steze s športnimi napravami in podobno, toda le po obstoječih poteh.

Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata:

- pristojna institucija za varstvo narave ter

- Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.

a2) Gozdne površine

Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu.

V območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.

Na območju gozdov je dovoljena:

- izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,

- izvedba gozdnih učnih poti,

- priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),

- postavitev stalne gozdne žičnice,

- ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št. 94/03),

- postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.

Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:

- ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,

- gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah),

- postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,

- gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki ne zahtevajo presoje vplivov na okolje.

Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor.

Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - Odl.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A, 110/02 ZGO-1 in 115/06).

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).

a3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni

V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi.

Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.

a4) Ostala območja

Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

- stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;

- ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora.

Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo ter pristojna institucija za varstvo narave.".

7. člen

Pred sedmim členom, za naslovom b) "Urbanizirana stanovanjska območja", se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

"6.a člen

Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov.".

8. člen

V prvem odstavku 7. člena odloka se besede "Kidričevega in Majšperka" nadomestijo z besedami "z izrazito strnjeno pozidavo".

V drugem odstavku 7. člena odloka se za besedo "športni" doda beseda "objekti".

Tretji odstavek 7. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: "Nadomestne gradnje se praviloma dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti arhitektonsko nekvalitetni.".

9. člen

Osmi člen odloka se spremeni, tako da se glasi:

"V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopuščajo:

- obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;

- novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav;

- novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih ter javnih objektov in naprav ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo;

- spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja;

- novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod po-

goji, navedenimi v 7. členu.

(za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).

Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ, pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege, ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte.

Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oziroma urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.".

10. člen

V devetem členu odloka se beseda "dopuščajo" nadomesti z besedo "dopušča"; besedilo za dvopičjem pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

"- obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;

- novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih;

- novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav;

- spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja.

- novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).

/Opomba: Mestna občina Ptuj v svojih prostorskih planskih aktih v območju P12, ki ga ureja PUP-izven, nima opredeljenih območij, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti./".

11. člen

Dosedanji 10. člen se črta in se nadomesti z novima 10. in 10.a členom, ki se glasita:

"e1) Kulturna dediščina

10. člen

Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.

Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino, kar še zlasti velja za kulturni spomenik državnega pomena. Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da ta tipična arhitektura ne predstavlja arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom.

Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki jo v Mestni občini Ptuj predstavlja Ptujski grad in veduta starega mestnega jedra. Veduta Ptujskega gradu celo presega občinske meje, zlasti v smeri ravninskega prostora Dravskega in Ptujskega polja. Upoštevati je potrebno predvsem veduto gradu.

Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo.

Arheološki spomeniki se nahajajo na njivsko travnatih površinah in gozdnih površinah, kjer je možna obdelava površin na tradicionalen način. V kolikor gre za plansko zazidljive parcele, se postopek izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja v breme investitorja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.

V primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture.

Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih novih gradnjah in drugih posegih je zato potrebno upoštevati obstoječe gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.

Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

e2) Ohranjanje narave

10.a člen

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj" (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, februar 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Ptuj.

Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUP, s prikazom območja in oznake vrednote oziroma območja, ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka.

Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave (kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 33/89).

Za posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in 61/06 ZDru-1), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.".

12. člen

Naslov in besedilo 11. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"f) Območja rekreacijske, športne in turistične rabe

11. člen

V območju:

- P12-R1 Podvinci (šport, rekreacija; južni del območja: objekt športnega društva),

- P12-R2 Kicar (šport in rekreacija v gozdu),

- P12-R3 Krčevina pri Vurbergu (rekreacija, turizem),

- P12-R4 Grajena (šport, rekreacija; jugozahodni del območja: objekt športnega društva),

- P12-R5 Podvinci (šport, rekreacija),

- P12-R6 Spuhlja (šport, rekreacija),

se dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa; s tem, da je v območju R2 Kicar ta raba pogojevana.

V območju za šport in rekreacijo v gozdu P12-R2 Kicar se ne dopuščajo gradnje večjih objektov oziroma stavb. Območja ali njegovih delov ni dovoljeno ograditi. Za ostale manjše posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

V območju ptujskega jezera in vinskih cest se dopušča vse posege za osnovne namembnosti, opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih del, izvedeni po navodilih in v soglasju pristojne institucije za varstvo narave.

V območju Slovenskih goric morajo širitve naselij, novogradnje in prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in naselja.".

13. člen

Naslov in besedilo 12. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"g) Ostala območja posebnih namenov:

/To so območja:

- (1) virov pitne vode,

- (2) nahajališč mineralnih surovin,

- (3) varovalnega pasu železniške proge,

- (4) prenosnih plinovodov,

- (5) državnih cest,

- (6) poseganja v vodni režim,

- (7) malih hidrocentral in vetrnih central za pridobivanje električne energije./

12. člen

1. Območja virov pitne vode:

V območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in teh predpisih.

Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.

2. Območja nahajališč mineralnih surovin:

V območjih nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in podobno - se dopuščajo:

- novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo;

- sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije;

vse pa pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.

Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.

V območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.

V Mestni občini Ptuj ni pridobivalnih prostorov, za katere bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine.

Na ozemlje Mestne občine Ptuj sega raziskovalni prostor za nafto in plin, za katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo d. o. o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15. 5. 2007). V kolikor se znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v zvezi s soglasjem za izvedbo posega.

3. Območja varovalnega pasu železniške proge:

Preko območja Mestne občine Ptuj poteka železniška proga Pragersko - Ormož. Pred izvedbo je modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko - Ormož ter rekonstrukcija postaj, prav tako bo proga v naslednjih letih elektrificirana, zaradi česar bo nujna tudi nadgradnja odprte proge (medpostajnih odsekov).

V prihodnosti bo progo Zidani Most - Celje - Pragersko - Puconci potrebno usposobiti ali predvideti novo traso za hitrosti > 160 km/h, v kolikor bo to evropska smer hitre proge proti Budimpešti.

Za vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m širokem pasu ob industrijskem tiru, je potrebno upoštevati določila veljavnega zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in zaščite vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov, zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge.

Upoštevati je potrebno tudi sledeča določila:

- za vsak objekt, ki bo lociran v 200 m varovalnem pasu železniške proge, si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS;

- predvidene cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega tira;

- objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega obstoječega tira;

- pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno upoštevati pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, 101/05);

- pri vseh prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02).

 4. Območja prenosnih plinovodov:

Preko območja Mestne občine Ptuj potekajo oziroma so predvideni plinovodi:

- obstoječi prenosni plinovod R15, od plinovoda M1 v km 38+356 - MRP Lendava (premer 250 mm, tlak 50 bar);

- obstoječi prenosni plinovod P151 A, od R15 v km 11+167 - MRP Ptuj (premer 100 mm, tlak 50 bar);

- predvideni vzporedni prenosni plinovod R15/1;

- predvideni mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja) - Opatje selo (italijanska meja).

Oba predvidena plinovoda sta vsebovana v Strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije in v Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2005-2014 družbe Geoplin plinovodi, d. o. o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.

V območjih prenosnih plinovodov se dopušča posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda ter posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod sledečimi pogoji:

- k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v nadzorovanem oziroma varstvenem pasu plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda;

- k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran od osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov.

- v pasu, ki sega po 5 m na vsako stran od osi plinovoda, se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.

Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).

5. Območja državnih cest:

V območju, ki ga ureja PUP, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti Direkcije RS za ceste:

- G1-2, Hajdina - Ptuj - Spuhlja - Ormož,

- R1-228 Spuhlja - Zavrč,

- R1-229 Ptuj - Rogoznica - Senarska,

- R3-710 Maribor - Vurberk - Ptuj,

- R3-712 Žihlava - Rogoznica - (Ptuj),

- R3-713 Ljutomer - Savci - Ptuj.

V območju teh cest se dopušča:

- posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem državnih cest ter objektov in naprav, povezanih z državno cesto;

- posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem. da ne bodo ovirali posegov v zvezi z državno cesto.

Vse posege v varovalni pas državne ceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju upravljalca ceste.

Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja ceste.

V varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na to cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.

Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o javnih cestah.

Upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državnih cest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje državnih cest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob državnih cestah potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).

6. Območja poseganja v vodni režim:

V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki.

Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:

- gradnjo objektov javne infrastrukture,

- gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,

- ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

- gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

- gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

- gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.

Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO).

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1.

Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno območje.

Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.

7. Območja malih hidrocentral in vetrnih central za pridobivanje električne energije:

V območjih malih hidrocentral in vetrnih central za pridobivanje električne energije se dopušča:

- novogradnja, dozidava, vzdrževanje in obnova objektov ter naprav za potrebe hidrocentrale ali vetrne centrale, elektrodistribucije, namakalne sisteme, ribogojstvo in rekreacijo - za rekreacijo pod pogojem, da je tako plansko opredeljeno;

- prečkanja infrastrukturnih objektov in naprav.".

14. člen

Besedilo 13. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta

13. člen

V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo:

- novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni organ;

- vzdrževanje objektov in naprav;

- prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;

- pripravljalna dela, za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.

V teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti.

Posegi po 3. in 4. alineji prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in tudi:

- da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,

- da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,

- da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih.".

15. člen

V 14. členu odloka se v zadnjem stavku besede "naravne in kulturne dediščine" nadomestijo z besedo "narave".

16. člen

V prvem odstavku 15. člena odloka se besedilo točke 1. spremeni tako, da se glasi:

"1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja.

V območju Slovenskih goric se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh naselij.

V delu Mestne občine Ptuj, ki se nahaja v ravninskem delu Ptujskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, se praviloma dopušča le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh obcestnih naselij.".

V drugem odstavku 15. člena odloka se črtata besedi "Haloz in", za besedo "goric" pa se dodajo besede "in obcestne pozidave naselij Ptujskega polja".

V istem členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski preizkus), je potrebno zasnovati predvsem:

- cestno mrežo območja,

- potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji,

- povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji,

- pozidavo območja,

- zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter

- prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).".

17. člen

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Odmiki

16. člen

Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.

Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oziroma graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je le-to zahtevano.

Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.

Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika.

Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.".

18. člen

Doda se nov 16.a člen z naslednjim besedilom:

"Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja

16.a člen

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani

1. avtoceste                                          40 m,

hitre ceste                                            35 m,

glavne ceste                                         25 m,

regionalne ceste                                   15 m,

kategorizirane občinske ceste                 10 m,

državne kolesarske steze                                     5 m,

merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;

2. glavne železniške proge                                 200 m,

regionalne železniške proge                               200 m,

industrijskega tira:                                             80 m,

merjeno od osi skrajnih tirov;

3. nihalne žičnice                                               20 m,

krožne žičnice                                                   15 m,

žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica:                    5 m,

merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;

4. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda

nazivne napetosti 400 kV                        25 m,

nazivne napetosti 220 kV                        25 m,

nazivne napetosti 110 kV                        15 m,

prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda

nazivne napetosti 10/20 kV                     10 m,

kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda

nazivne napetosti 10/20 kV                       5 m,

merjeno od osi skrajnih vodov;

5. prenosnega plinovoda

z obratovalnim tlakom 16 bar in več        100 m,

distribucijskega plinovoda

z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar

in večjim od 1 bar                                   30 m,

drugega distribucijskega plinovoda,

manjšega od 1 bar:                                   5 m,

merjeno od osi voda;

6. vodovoda,

kanalizacije,

toplovoda oziroma vročevoda,

voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam,

vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in

drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so

v javno korist, razen priključkov nanje:     1,5 m,

merjeno od osi posameznega voda.

Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:

1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:

- v primeru celinskih voda 1. reda

15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in

- v primeru celinskih voda 2. reda

5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;

2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij

3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;

4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:

- akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in

- akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;

5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

- akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in

- akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;

6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

- akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,

- akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,

- akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in

- akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;

7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

- registra kulturne dediščine,

- akta o razglasitvi kulturnega spomenika in

- akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;

8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;

9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe;

10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.".

19. člen

Besedilo 17. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Gabariti objektov in strehe

17. člen

Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike.

Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje. V območju PUP-izven sme znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.

Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega arhitekta.

Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.

Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "velika širina ali veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m. Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.

Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.

Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo.

Na objektih v območju PUP-izven, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naseljih.".

20. člen

Na koncu prvega odstavka 18. člena odloka se za besedo "polkni" dodajo besede "ali ustreznimi roletami".

V tretjem odstavku istega člena se besede "V Halozah, kjer so nahajališča stavbnega kamna, ter pri sakralnih" nadomestijo z besedami "Pri sakralnih objektih".

21. člen

Besedilo 19. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Novogradnje zahtevneje oblikovanih objektov

19. člen

Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v območju PUP-izven graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta.

Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno.

K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta."

22. člen

Besedilo 21. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Urejanje prostega prostora

21. člen

Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.

Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.

Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantna drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.

Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije.

Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.

Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo narave.

Okolja objektov in naprav na območjih, namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po g) točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP-izven, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.

Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.

Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo.

Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov.

Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste.

Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih.

Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m.

Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenja.

Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena.".

23. člen

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Oblikovanje večjih objektov urbane opreme

22. člen

Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka.

Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji:

- da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih,

- da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,

- da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste,

- da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,

- oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo in

- k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta.

Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).

Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi soglasja ustrezne službe Mestne občine Ptuj.".

24. člen

Besedilo 23. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Postavljanje spominskih obeležij

23. člen

Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč."

25. člen

V 24. členu odloka se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem ter se v nadaljevanju dodajo tri nove alineje, ki se glasijo:

"- upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami;

- vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;

- približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito.".

V istem členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

"V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.".

26. člen

Besedilo 25., 26., 27. in 28. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Posebni pogoji prometnega urejanja

25. člen

Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.

Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega.

Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.

Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti.

Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.

Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.

Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila.

Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča.

Kolesarske steze ali poti morajo biti urejene v skladu s tehničnimi predpisi in opremljene z ustreznimi prometnimi znaki. Z njimi je potrebno doseči optimalno varnost kolesarjev in drugih udeležencev v prometu.

Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti.

Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten.

Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot:

- za stanovanjske objekte:

.. blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje

.. vila-blok: 2 PM/stanovanje,

.. stanovanjske hiše: 3 PM,

- za poslovne objekte:

.. 1 PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM,

- za prodajne prostore:

.. 1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM

za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma

.. 1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot

2 PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli,

- za prireditvene prostore:

.. 1 PM/5 sedežev,

- za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):

.. 1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM,

- za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):

.. osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev,

- za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):

.. 1 PM/100 m2 bruto proizvodne površine.

Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej.

Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles.

Posebni pogoji urejanja vodovoda

26. člen

Upoštevati je potrebno določila 33. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06), glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo.

Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Mestne občine Ptuj.

Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije.

Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.

Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.

Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oz. zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.

Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m.

Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega cevovoda odmaknjeni minimalno:

- kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 3 m

- meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m.

Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti cevovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.

Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v zaščitnih ceveh, da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode.

Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja.

Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/04) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/04).

Posebni pogoji urejanja kanalizacije

27. člen

Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe.

Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/01).

V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.

Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo.

Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki).

Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.

Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z

- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in

- Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).

Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s:

- Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in

- Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,

- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter

- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41/04 ZVO-1).

Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka ali malih čistilnih naprav.

Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).

Posebni pogoji urejanja električnega omrežja

28. člen

Obstoječi prenosni VN daljnovod 110 kV Ptuj - Kidričevo, z oznako D 1067, ki je v pristojnosti podjetja ELES Elektro-Slovenija, d. o. o., poteka preko območja PUP-izven. Elektroenergetski koridor tega daljnovoda znaša 30 m, to je po 15 m na vsako stran od njegove osi. Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija. (Obstoječi daljnovod D 1067 bo sicer vzankan v predvideno RTP Breg, za potrebe napajanja elektrificirane železniške proge Pragersko - Hodoš.) Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).

Na območju, ki ga urejajo PUP-izven ni načrtovana gradnja predvidenih visokonapetostnih naprav 220 kV oziroma 400 kV.

Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje, ki ga poda GJS ELES Prenos električne energije.

Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Ptuj.

V območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih.

Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.

V kolikor upravljalci virov elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih, morajo biti objekti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim elektromagnetnim sevanjem.

Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

Varnostna oddaljenost objekta:

- od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m,

- od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in

- od zemeljskih elektroenergetskih kablov znaša najmanj 2 m.

Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti.

Obliko svetil javne razsvetljave in obliko nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti služba mestnega arhitekta.

V vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, spomeniki, izbrane fasade, mostovi, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.".

27. člen

Za 28. členom odloka se doda novi 28.a člen v naslednjem besedilu:

Posebni pogoji drugih omrežij

28.a člen

KTV (kabelska TV)

Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.

Telekomunikacijsko omrežje

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k projektnim rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.

V primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem v predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni osebi operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo.

Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od njega pooblaščeni izvajalec.

Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor te gradnje ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne določita drugače.

Bazne postaje mobilne telefonije

Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).

Vročevodno in plinovodno omrežje

Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo na eno ali drugo omrežje priključiti.

Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda najmanjša.

Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.

28. člen

Spremeni se besedilo 29. člena odloka tako, da se glasi:

"Odlagališča in odlaganje odpadkov

29. člen

Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta.".

29. člen

Za 29. členom odloka se doda nov 29.a člen z naslednjim besedilom:

"29.a člen

Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev:

- ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi,

- vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov,

- odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti ločevani po vrsti in/ali izvoru,

- mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.

Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki):

- zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov,

- njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil,

- podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero),

- zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod.

Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev je treba v čim večji meri kompostirati oziroma odlagati v ločene posode za biološko razgradljive odpadke, če ta možnost obstaja.".

30. člen

V 30. členu odloka se kratica "PIN" v vseh sklonih nadomesti z besedami "izvedbeni prostorski načrt" v ustreznih sklonih.

31. člen

V 31. členu odloka se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

"Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter tla hlevov v vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla. Gnojišča naj bodo po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se morajo zbirati v vodotesnih gnojničnih jamah.

Pri hlevih na gnojevko je treba vgraditi naprave za učinkovito aeriranje (prezračevanje) gnojevke ter izdelati program za učinkovito aeriranje gnojevke tako, da se v zadostni meri zagotovi oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad.

Za zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je treba hleve za gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim prisilnim prezračevanjem, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave v okolju."

Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

32. člen

Za 31. členom odloka se doda nov 31.a člen v naslednjem besedilu:

"Posebni pogoji za varstvo pred hrupom

31.a člen

Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.

Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.

Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.

Za vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja.

V času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, kot so izbira gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo dolžine časa obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo gradbiščne ograje preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih ravni hrupa za posamezna obdobja dneva.

V kolikor upravljalci hrupnih infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih, morajo objekti biti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom.".

33. člen

Dosedanji 32., 33., 34., 35. in 36. člen odloka se nadomestijo z novimi 32., 33., 34., 35. in 36. členom, ki se glasijo:

"Posebni protipožarni pogoji

32. člen

Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi.

Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte.

Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja.

Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo povezane vse kovinske mase na objektu.

Posebni geološki pogoji

33. člen

Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji.

Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.

Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.

Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

Pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

34. člen

Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč.

Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih elementov hidrocentral mora upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti.

Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani.

Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.

V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

Obramba v prostorskem aktu

35. člen

Za obrambo so perspektivna naslednja območja:

- P12-Ob - Mestni vrh (pri Novi vasi) - območje za potrebe obrambe (izključna raba).

Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, pri katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje.

Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe

36. člen

Letališče Ptuj (Moškanjci) je letališče regionalnega pomena in predstavlja obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04). Letališče Ptuj je referenčne kode 2B - ICAO.

Jugovzhodni del Mestne občina Ptuj se nahaja:

- v območju nadzorovane rabe letališča Ptuj,

- v terminalni kontrolni coni TMA Maribor in

- v kontrolni coni CTA - Mura.

Preko območja Mestne občine Ptuj potekajo zračne poti.

Zato območje Mestne občine Ptuj spada med območje, v katerem se ovire za zračni promet štejejo:

- med ovire v coni letališča štejejo objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitev terena za ceste, kanale in podobno;

- zunaj cone letališča štejejo za ovire:

l v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča - objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;

l objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča, in ki s višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;

l vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov;

l za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.".