EŠD:

6498

Ime enote:

Drstelja – Gomilno grobišče

Naselje:

Drstelja

Lokacija :

parc. št. 293/1 k.o. Drstelja

Utemeljitev

razglasitve:

Na gozdnem obronku je posamična, večidel že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine 1,2 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6449

Ime enote:

Gomila – Gomilno grobišče

Naselje:

Gomila

Lokacija :

parc. št. 760, 761, 762/1, 762/2, 762/3, 763/1 k.o. Jiršovci

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu je več grupacij pretežno nepoškodovanih rimskodobnih gomil: na zahodnem delu grobišča je sedem gomil, nato sta v smeri proti vzhodu še dve skupini s po dvema gomilama in med njima še ena gomila. Premeri gomil znašajo med 4,5 m in 10,5 m, višine pa med 0,25 m in 1,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6454

Ime enote:

Gomilci – Gomilno grobišče

Naselje:

Gomilci

Lokacija :

parc. št. 128 k.o. Desenci

Utemeljitev

razglasitve:

Ob severozahodnem vznožju gozdnega grebena so tri rimskodobne gomile. Pri sondiranju ene od njih je bil odkrit žgan rimski grob iz časa 1. – 2. stol. Premeri gomil znašajo med 5,5 m in 8,2 m, višine pa med 0,3 in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6450

Ime enote:

Jiršovci – Rimski gomili

Naselje:

Jiršovci

Lokacija :

parc. št. 770/1 k.o. Jiršovci

Utemeljitev

razglasitve:

Na robu gozdnega grebena sta dve delno že razkopani rimskodobni gomili. Premer gomil znaša 9,5 m oz. 11 m, višina pa 0,9 m oz. 0,8 m. Gomili predstavljata arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6455

Ime enote:

Levanjci – Gomilno grobišče

Naselje:

Levanjci

Lokacija :

parc. št. 585 in južni del parc. št. 583 k.o. Levanjci

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu so štiri gomile iz doslej neznanega časa Na vrhu treh gomil so sledovi kopanja. Premeri gomil znašajo med 7 m in 9 m, višine pa med 0,5 m in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6460

Ime enote:

Placar – Gomilno grobišče

Naselje:

Placar

Lokacija :

parc. št. 702/4 k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu je slabo prepoznavna sploščena najverjetneje rimskodobna gomila. Gomila predstavlja arheolo­ški terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6499

Ime enote:

Placar – Gomilno grobišče Janežovci

Naselje:

Placar

Lokacija :

parc. št. 149 k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu je posamična, na vrhu delno že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine ca 2 m, se­verovzhodno od nje pa še dve slabo prepoznavni manjši in nižji gomili. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6500

Ime enote:

Placar – Gomilno grobišče Pejan

Naselje:

Placar

Lokacija :

parc. št. 318/1 k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

Na obronku severnega pobočja je v gozdu posamična rimskodobna gomila premera 5 m in višine 0,35 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

10728

Ime enote:

Placar – Rimska gomila

Naselje:

Placar

Lokacija :

parc. št. 468/4, 468/5, 468/6 k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu je posamična nepoškodovana verjetno rimskodobna gomila premera 10 m in višine ca 1,5 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6456

Ime enote:

Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče

Naselje:

Zgornji Velovlek

Lokacija :

parc. št. 237/1, 237/8 k.o. Zgornji Velovlek

Utemeljitev

razglasitve:

Na vrhu gozdnega grebena sta dve skupini rimskodobnih gomil: na južnem delu območja je pet delno že razkopanih gomil, nato sta v smeri proti severu razpoznavni še dve gomili. Premeri gomil znašajo med 5,3 m in 11 m, višine pa med 0,4 m in 1,1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6457

Ime enote:

Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče Tajh

Naselje:

Zgornji Velovlek

Lokacija :

parc. št. 183/2, 184/2 k.o. Zgornji Velovlek

Utemeljitev

razglasitve:

Na robu gozda so tri ali štiri delno slabo prepoznavne rimskodobne gomile. Premeri gomil znašajo med 6 m in 10 m, višine pa med 0,3 m in 0,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potreb­no prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.

Merilo:

1:2880

Stavbe

EŠD:

3468

Ime enote:

Destrnik - Cerkev sv. Urbana

Naselje:

Destrnik

Lokacija:

parc. št.: *1, 1/1, 1/2, 2/1, 2/2, 3 k.o. Destrnik;

Vplivno območje: *19, *2, *3, 1/4, 4/1, 4/2, 497/1, 497/2, 497/3, 499/3 južni del, 499/4, 1/3, 5, 6, 9 južni del; vse k.o. Destrnik,

*52/2, *54/3, 348/1, 348/2, 354/2, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 356/1, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 356/6, 361/2, 363/1, 364/4, 364/5, 364/6, 850/4 severni del, 850/5, 850/6, 850/7 južni del; vse k.o. Vintarovci

343/10 zahodni del, 343/13, 343/5 severni del, 57/1, 57/2, 57/4, 57/5, 57/6, 57/7, 57/9, 57/10, 57/11, 58/1, 58/6, 58/7, 58/8, 58/9 vse k.o. Janežovski Vrh

Utemeljitev

razglasitve:

Kapela pri sv. Urbanu se v virih omenja že leta 1100, a je sedanja cerkev v osnovi gotska arhitektura, ki je bila dograjena in barokizirana v zadnji tretjini 18. stoletja, vnovič obnovljena pa ob izteku 19. stoletja. Cerkev sestavljajo tristrani prezbiterij z nadstropno zakristijo na južni strani, ladja z ohranjenim gotskim zvezdastim obokom, ki sloni na močno izstopajočih služnikih z visokimi bazami in geometričnimi kon­zolami, stranski ladji s polkrožno sklenjenima stranskima kapelama in zahodni zvonik. Prvotna gotska cerkev je tipološko povezana z največjo delavnico, ki je v prvi tretjini 16. stoletja delovala v Lenartu v Slovenskih goricah in je vplivala na večjo skupino sočasnih cerkva na tem območju (sv. Andraž v Vito­marcih, sv. Lovrenc v Juršincih, sv. Anton v Cerkvenjaku). Neznani kamnosek, ki je sodeloval pri gradnji v Lenartu, se je leta 1526 kot mojster »podpisal« tudi v župnijski cerkvi sv. Urbana v Destrniku, ob tem pa še leta 1521 v župnijski cerkvi sv. Trojice v Mali Nedelji (Bučkovci), 1528 in 1532 v župnijski cerkvi sv. Jurija v Jurovskem Dolu ter 1528 v župnijski cerkvi sv. Ruperta v Spodnji Voličini. Skupaj z še nekaterimi drugimi cerkvami, ki so bile prav tako med leti 1510 in 1530 nanovo zgrajene, razširjene ali prenovljene, omenjene arhitekture tvorijo prepoznavno skupino poznogotskih cerkva v Slovenskih goricah.

Pri obravnavi zunanjščine je treba omeniti še na severni in južni strani cerkvenega zvonika naslikani uri. Prva sporoča letnico 1674, slednja pa 1783. Ob tem velja omeniti še njuno ikonografsko dognanost v smi­slu simbolike števil in likov. Krog, ki orisuje številčnico je namreč zarisan v kvadratu, pri čemer je krog simbol števila ena, to pa simbolizira enega in edinega Boga, kvadrat pa simbol števila štiri, ki simbolizira vse kar je zemeljsko (štiri temperamente, štiri strani neba, štiri glavne tekočine v telesu...). V središču številčnice je sonce, kozmična energija, v vogalih kvadrata pa majhni pihajoči obrazi, ki simbolizirajo štiri kardinalne vetrove, ob tem pa tudi štiri strani neba itd.

Ob stavbni zgodovini je cerkev bogata tudi po svoji opremi. V drugi polovici 18. stoletja so namreč cerkev opremili s tremi novimi oltarji: cerkvenemu zavetniku posvečenim velikim oltarjem, Marijinim oltarjem v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli. Oltarni ansambel je nastal sočasno in kot delo istih mojstrov. Na podlagi stilnih značilnosti in primerjav s sočasnimi oltarji na Štajerskem je mogoče figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju, medtem ko ostajata mizar in pozlatar anonimna. Cerkev krasijo še postbaročne in neogot­ske svetniške figure ter v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda.

Poleg dominantne lege na najvišji točki grebenastega naselja predstavlja v osnovi poznosrednjeveška cerkev tipični primer arhitekture pozne gotike v Slovenskih goricah. Notranjščina se odlikuje po bogati baročni opremi, pri čemer smemo oltarno figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripi­sati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju. Posebej zanimivi in edinstveni pa sta v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda iz okoli leta 1900.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvir­nosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomeni­ka;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasne­ga značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

Vplivno območje

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

Merilo:

1:2880

EŠD:

6647

Ime enote:

Destrnik – Hiša Destrnik 11

Naselje:

Destrnik

Hišna številka:

11

Lokacija:

Severni del parc.št. *5 k.o. Destrnik

Utemeljitev

razglasitve:

Zidana, visokopritlična, v celoti podkletena stanovanjska hiša s staro gostilniško tradicijo stoji ob cesti v središču vasi.

Sedemosna stavba stoji z dolgo fasado vzdolž ceste poleg večjega gospodarskega poslopja. Hišo pokriva strma čopasta opečna dvokapnica. Gladko fasado členi profiliran podstrešni zidec in gladke okenske obrobe. Vhod v hišo je v srednji osi s cestne strani po dvoramnem stopnišču. Portal je oblikovan pravo­kotno. Vhoda v klet in trgovino sta prav tako s cestne strani skozi segmentno zaključena lesena portala. Hiša je podkletena z obokanimi kletmi. Obokanimi so tudi prostori nekdanje trgovine ter kuhinja.

Hiša je tekom let doživela nekaj adaptacij (prizidek na vzhodni fasadi, obnovo fasade, menjavo oken, menjavo glavnih vhodnih vrat) vendar so vsi posegi takšnega karakterja, da je možno z ustrezno sanacijo in obnovo hiši vrniti stari karakter.

Hiša, stara gostilna in trgovina je arhitektura nekoč večjega posestva, ki izvira iz druge polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine hiše, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhi­tekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgo­dovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskemu delu;

- znanstveno raziskovalnemu delu.

Merilo:

M = 1:2880

EŠD:

11065

Ime enote:

Destrnik - Viničarija Destrnik 6

Naselje:

Destrnik

Hišna številka:

6

Lokacija:

Parc.št. 272/2 k.o. Destrnik

Utemeljitev

razglasitve:

Lesena, v kladni konstrukciji grajena stavba, v kletnem delu zidana iz kamna stoji ob cesti v strnjenem jedru vasi. Razporeditev prostorov v hiši je tipična: v sredini sta »priklet« (veža) in črna kuhinja, desno je »hiša« (bivalni prostor), levo pa »mala hiška« ali »štibl« iz katere vodijo tudi stopnice v klet. Stavba je v ce­loti podkletena z obokano kletjo. Vhod v klet od zunaj je na zatrepni strani hiše. Streha je strma čopasta dvokapnica krita z opeko. Po pripovedovanju je bila streha prvotno slamnata. Zanimivi so leseni detajli hiše: zatrepni opaž ali svisli izvedene iz dekorativno izrezljanih desk, lepo izdelane konzole s posnetimi in rdeče pobarvanimi robovi ter oblikovani špirovci.

Hiša je značilna vinogradniška stavba iz 19. stoletja, nekoč Toplakov »vrh«, ki je kasneje služila kot vini­čarija. Objekt je saniran in prenovljen. Prostori so opremljeni z izvirno opremo in pohištvom. S pestrim vsebinskim programom je pomemben del projekta Od trte do vina nekoč in danes.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhi­tekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgo­dovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskemu delu;

- znanstveno raziskovalnemu delu.

Merilo:

M = 1:2880

EŠD:

20979

Ime enote:

Placar – Elsbaherjev štok

Naselje:

Placar

Hišna številka:

64

Lokacija:

parc.št. 303/4 k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

Elsbaherjev štok stoji na slemenu Placarskega vrha. Visokopritlična, podkletena stavba pravokotnega tlorisa, krita s strmo, dvokapno, čopasto opečno streho ima členjeno fasado. Fasado členijo okenske ob­robe, profiliran podstrešni venec in poudarjene vogalne obrobe. Vhod v poslopje vodi preko stopnišča in verande. Nekoč bogato oblikovana veranda je bila zastekljena z barvnimi stekli. Zidanica ima tipično razporeditev vinogradniške stavbe: veliko obokano vinsko klet, stanovanjski del ter večji prostor, kjer je nekoč stala lesena preša.

Stavba je primer bogate gosposke zidanice iz 19. stoletja. Njena vrednost je v ohranjeni zunanjščini in originalni notranjščini s kvalitetnim stavbnim pohištvom in posameznimi ohranjenimi detajli. Odlikuje jo tudi dominantni položaj na slemenu. Stavba ni naseljena.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih ar­hitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgo­dovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskemu delu;

- znanstveno raziskovalnemu delu.

Merilo:

M = 1:2880

EŠD:

19983

Ime enote:

Ločki Vrh pri Destrniku - Kužno znamenje

Naselje:

Ločki Vrh

Lokacija:

parc. št.: 13/2 južni del k.o. Ločki vrh

Utemeljitev

razglasitve:

T. i. kužno znamenje na Ločkem Vrhu pri Destrniku spada v skupino figuralnih stebrastih znamenj, ki se na Slovenskem pojavijo v 17. stoletju. Gre torej za tip znamenja, pri katerem pride do veljave predvsem kiparski delež, saj se na kamnitem stebru (ali na razgibanem širšem podstavku) uveljavi samostojna pla­stika (ali vrsta svetniških figur). V obravnavanem primeru je kamnita plastika Kristusa, ki je padel pod križem postavljena na profiliran kamnit podstavek, ki ga nosi kvadratni steber. Kljub neustrezni obnovi, v kateri je bil kip neestetsko prebarvan, se da - glede na obdelavo draperije in sugestivnost obraznega izraza - razbrati da gre za dokaj kvalitetno ljudsko kiparsko delo, ki ga je moč datirati v pozno 17. stoletje (na podstavku je napis 16A6.4 (1664?), ki ga je glede na neustrezno obnovo mogoče jemati z rezervo). K dejstvu, da znamenje z zanimivim ikonografskim motivom Kristusovega padca pod Križem iz Križevega pasijona ne pride v polni meri do izraza, pa dodaja še neprimeren nadstrešek.

Kljub neustrezni zadnji obnovi se kvalitetno kamnito znamenje odlikuje po obdelavi in sugestivnem izrazu na obrazu, pomembno pa je tudi kot dokument zgodovinskega dogajanja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih pose­gov;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;

- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepozna­vanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;

- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

Merilo:

1:2880

EŠD:

19978

Ime enote:

Desenci - Znamenje

Naselje:

DESENCI

Lokacija:

parc. št.: 714 zahodni del k.o. Desenci

Utemeljitev

razglasitve:

Zidano znamenje kvadratnega tlorisa iz 18. stoletja ima poudarjeno bazo in od slopa nekoliko širši na­stavek z nišami na vseh štirih straneh. Niše na nastavku so rahlo ločno zaključene, nekoliko globlja, polkrožno zaključena zidna vdolbina pa členi tudi čelno stran slopa. Kritina je opečna. Znamenje stoji na križišču ceste Ptuj - Lenart, pri odcepu za Desence.

Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben kra­jinski element.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;

- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepozna­vanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;

- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

Merilo:

1:2880

EŠD:

19980

Ime enote:

Janežovci - Znamenje

Naselje:

JANEŽOVCI

Lokacija:

parc. št.: 125/2 južni del k.o. Janežovci

Utemeljitev

razglasitve:

Slopno znamenje kvadratnega tlorisa stoji na kamnitem stopničastem podstavku. Zgornjo polovico, ki je nekoliko ožja, sklepa profiliran venčni zidec, nad katerim se pne piramidasta pločevinasta streha. V za­stekljeni polkrožno zaključeni niši na čelni strani znamenja, pred katero so še zaščitna kovana vratca, je kip Brezmadežne. Pod vzidano kamnito polico pod nišo sta na čelni strani znamenja dve napisni plošči, ki sporočata čas nastanka in obnove znamenja (Na zgornji plošči je napis: Jezusu no Mariji na čast/ je v letu 1670 tota Kapela/ spuvana./ Franz Murko je dal/ v letu 1860 ponoviti ino/ skrbi za njeni Cir./ Drugoč blagoslovlena 28. Majnika od Častivrednega/ gospoda Alois Mullez. Na spodnji pa: Dala prenoviti/ Jožef in Marija/ Bračič/ leta 1927. A. Fras). Znamenje stoji sredi polja, zahodno od ceste Ptuj - Janežovci.

Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben kra­jinski element, saj je postavljeno sredi polja, neposredno ob kolovozni poti, ki vodi do obronka gozda.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;

- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepozna­vanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;

- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

Merilo:

1:2880