Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK-1) in 17. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) je Občinski svet Občine Kidričevo, na 30. redni seji dne 12. 10. 2006, sprejel

Odlok

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj - v obsegu, ki velja za območje Občine Kidričevo, kot Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kidričevo

I   SPLOŠNE DOLOČBE

1.       člen

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92-102, 22/92-p, 27/93-118 in 26/94-103) se za območje Občine Kidričevo spremeni naslov odloka tako, da se glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kidričevo.

2.       člen

Prvi člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kidričevo se v celoti črta in se nadomesti z novim 1. členom, ki se glasi:

"Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP), ki jih je izdelala družba Geodetski zavod Celje, d.o.o., pod številko 149D/05 in z datumom junij 2006."

3.       člen

V celoti se črtajo vsi členi od 2 do vključno 47 in ilustrativna priloga k odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo:

»2. člen

S spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: PUP).

Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1086-1990, za območje Občine Kidričevo, dopolnjenih v letu 2001 (Uradni list RS, št. 83/04-3749, z dne 29.7.2004, in 46/05-popravek, z dne 09.5.2005).

2.a člen

Spremembe PUP se nanašajo na:

·       uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Kidričevo,

·       uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin plana,

·       spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor,

·       uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,

·       uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave,

·       varovanje kvalitete bivanja,

·       merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,

·       merila in pogoje glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·       merila in pogoje za potrebe obrambe in civilne zaščite,

·       uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,

·       tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu.

                V tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP:

·        besedilo odloka,

·        seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva  kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Kidričevo),

·        prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),

·        smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

                V grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske vsebine:

·        kartografska dokumentacija PUP se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Kidričevo,

·        iz območja urejanja so izločene površine, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti in/ali posebnimi ureditvenimi pogoji),

·        dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni in v digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe, namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe.«

3. člen

S tem odlokom se določa:

·        meja območja,

·        funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,

·        pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju,

·        pogoje glede komunalnega urejanja območja,

·        druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor.

II           MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

1.          OPIS MEJE OBMOČJA

4. člen

PUP velja za območje Občine Kidričevo in so zato meje PUP na zunanji strani meje občine. Iz tega območja urejanja s PUP so oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer se PUP ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih območij so določene v odlokih o njihovih sprejemih.

Tako PUP ne velja območja naslednjih že sprejetih lokacijskih načrtov:

·       P16-S4 Njiverce (vzhodni del), stanovanjska pozidava in manjši športni park

(objava: Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis, št. 5/95-11).

                Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta oziroma posebnih prostorskih lokacijskih pogojev pa bodo iz ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja območja

                - lokacijskih načrtov:

·       LN              P15-K1 Čistilna naprava Apače

·       LN              P15-P1 Gramoznica Pleterje

·       LN              P16-S4 Njiverce (severni del)

·       LN              P16-O1 obrtna cona Kidričevo

·       LN              P16-OB obramba (Apače)

·       LN              P16-P3 Talum (del - območje, ki se ureja z LN)

·       LN              P16-R2 bazen Kidričevo

·       DLN za avtocestni odsek Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05)

                - posebnih ureditvenih pogojev:

·       PUP P16-P3 Talum (del - območje, ki se ureja s PUP)

·       PUP P16-D1 deponija rdečega blata

·       PUP P16-D2 deponija pepela

2.      FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI       DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

5. člen

PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim družbenim planom Občine Kidričevo.

V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami.

(prevladujoča raba območja)

a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP.

(urbanizirana naselja)

b) Kidričevo se opredeli kot urbanizirano naselje.

Naselje Kidričevo svojo prepoznavno podobo že ima. Je kompleksno načrtovano ter organizirano grajeno mesto v gozdu. To prepoznavnost je potrebno ohranjati in negovati tradicijo bivanja znotraj parkovnega gozda.  Možno jo je zagotoviti predvsem z nadaljevanjem modela mesta v gozdu in dokončnim izoblikovanjem osnovne ideje izgradnje mesta Kidričevo. Izkazuje se namreč, da je  bilo mesto v skladu z osnovnimi načrti zasnovano veliko širše kot je dejansko izvedeno. Širitev v prvotnem zasnovanem konceptu je možna in izvedljiva, oblikovne in vsebinske značilnosti pa je potrebno prilagoditi današnjim standardom. Predvsem je potrebno skrbeti za kontinuiteto zasnove in za spremljanje parcialnih posegov v prostor (ti naj bodo čim kompleksnejši) v vidu izgradnje celotnega mesta. Možnosti za zagotavljanje primernega bivalnega okolja so idealne.

(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja)

c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja.

                (območja, namenjena za industrijske, obrtne,            komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti)

d) Za industrijske dejavnosti se rezervira območja:

·        tovarne Talum v Kidričevem,

·        industrijsko naselje v Kidričevem z okolico (obrtna cona), 

·        v Kidričevem, ob železniški postaji in glavni cesti, se del zemljišč nameni za rezervat za obrtno cono,

·        železniška postaja Kidričevo in okolica se opredeljujeta za skladiščno in transportno območje.

                (spomeniki oziroma območja kulturne dediščine)

e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi in sicer:

·        naselbinsko območje Kidričevo (predlog EŠD 620349),

·        cerkev Marijinega Vnebovzetja v Cirkovcah (EŠD 2924),

·        cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju (EŠD 3117),

·        cerkev sv. Antona Padovanskega v Mihovcah (EŠD 2925),

·        cerkev sv. Antona Puščavnika v Župečji vasi (EŠD 3118) ter

·        druge s predpisi opredeljene spomenike (kot so kapelice, rimska cesta, rimski vodovod, etnološka dediščina).

(spomeniki oziroma območja ohranjanja narave)

e2) Kot spomeniki oziroma območja ohranjanja narave se urejajo

                - zavarovana območja (predlog):

                               Pragersko - glinokopna jezera,

                               Pongrce - gozd,

                               Medvedce - vodni zadrževalnik kot habitat;

                - naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena:

                               Pragersko - glinokopna jezera,

                               Pongrce - gozd,

                               Medvedce - vodni zadrževalnik kot habitat,

                               Cirkovce - lipa,

                               Trnovec (Apače) - dob,

                               Pleterje - gramoznica kot habitat;

                - ekološko pomembna območja:

                               Dravsko polje EPO 42500

                               Pragersko EPO 46400; 

                - posebna varstvena območja:

                               Pragersko - marsiljka (Marsiela quadrifolia).

(območja rekreacijske, športne in turistične rabe)

f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja:

·        stadion v Kidričevem,

·        območje kopališča,

·        športnega parka Apače,

·        športnega parka Lovrenc,

·        športnega parka Njiverce,

·        jahalno rekreacijski center Starošince,

·        športno igrišče Cirkovce,

·        druga športno rekreacijska igrišča.

(območja posebnih namembnosti)

g) Kot območja posebnih namembnosti se opredeljuje tudi območja:

·        virov pitne vode,

·        centralne čistilne naprave,

·        nahajališč mineralnih surovin ,

·        varovalnega pasu železniške proge,

·        magistralnih plinovodov,

·        avtoceste,

·        transformatorske postaje Cirkovce,

·        deponije rdečega blata in deponije pepela tovarne Talum v Kidričevem,

·        območja poseganja v vodni režim,

·        malih hidrocentral,

·        učnega centra v Kidričevem in Apačah ter

·        pokopališč.

a)        Kmetijske in gozdne površine

6. člen

a1) Kmetijske površine 

Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu namenjene.

Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in na območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:

obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;

·      obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,

·      gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP,

·     gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z DP občine,

·     melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha,

·      obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic,

·      dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje,

·      ureditev obor za živino in divjad;

·      ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje,

·      postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.

Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.

Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP,

.. čebelnjaki,

.. rastlinjaki,

.. leseni kozolci,

.. izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču     - električni pastir (s transformacijo na 12 V),

.. vodovodni priključek za intenzivno gojenje povrtnin,

.. napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico,       ob predhodni ureditvi pašnih površin,

.. ograje pašnikov ter

.. ograje za zaščito pred divjadjo

se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in na območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči.

Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi

·        sprehajalne in jahalne poti,

·        kolesarske steze in

·        steze s športnimi napravami ter

·        podobno,

toda le po obstoječih poteh.

V območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK) so dopustni naslednji posegi:

·        gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

·        gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov;

·        rekonstrukcije adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov; 

·        gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah;

·        gradnja komunalne infrastrukture;

·        postavitev ograj za obore;

·        ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena).

                Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih objektov.

Gradnje, navedene pod četrto alineo 2. odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašajo:

·        upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo,

·        pristojna institucija za varstvo narave ter

·        pristojno vodnogospodarsko podjetje.

a2)          Gozdne površine

Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu.

V območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.

                Na območju gozdov je dovoljena:

·        izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,

·        izvedba gozdnih učnih poti,

·        priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),

·        postavitev stalne gozdne žičnice,

·        ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št. 94/03),

·        postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.

                Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:

·        ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,

·        gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),

·        postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,

·        gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.

                Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor.

Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A in 110/02 ZGO-1).

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).

a3)          Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni

V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi.

Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.

a4)          Ostala območja

Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

·        stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;

·        ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora.

Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

                Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata:

·        upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter

·        pristojna institucija za varstvo narave.

b)            Urbanizirana stanovanjska območja

Splošna merila in pogoji za vrste posegov v prostor:

6.a člen

Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov.

7. člen

Naselje Kidričevo je smiselno širiti v njegovem bivalnem funkcionalnem prostoru

·        z vzpostavljanjem jasnega roba pozidave in prestrukturiranjem nefunkcionalnih površin v naselju,

·        s širitvijo bivalnih kapacitet naselja na proste površine (gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali objekti dopolnilnih dejavnosti s k stanovanjem),

·        z dopolnitvijo javnih funkcij naselja in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij,

·        zaradi možnosti priključevanja na javno infrastrukturo, saj je v okviru naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena.

                V urbaniziranih stanovanjskih območjih Kidričevega se dopušča:

·        obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;

·        novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih;

·        novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo,

·        spreminjanja namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja.

Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni objekt ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja.

                Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte.

c)            Ostala naselja

8. člen

V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopušča:

·        obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav,

·        novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav,

·        novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo;

·        spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja,

·        novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu

(za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).

Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo ..

.. neizogibnih posegov v javnem interesu in

.. posegov v kmetije, ki se opuščajo,

če s tem soglaša občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.

To določilo ne velja za posege,  ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte.

Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz. urejati le na obodu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.

d)            Območja, namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti

9. člen

V območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti, se dopušča:

·        obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;

·        novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav;

·        novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav;

·        spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja;

·        novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).

e1)          spomeniki oziroma območja kulturne dediščine

10. člen

(kaj se dopušča)

Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja.

Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.

V primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati in situ, to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture.

Etnološko dediščino predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih gradnjah je zato potrebno upoštevati obstoječe gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti posegom v varovanem naselbinskem območju naselja Kidričevo. Predstavlja izjemno urbanistično enotno grajeno naselje, ki jih je celo v Sloveniji izjemno malo. Vse predvidene rešitve izboljšanja bivalnih razmer morajo biti enotne za cel objekt ali celo niz objektov.

Podrobnejša razdelitev na območju kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

e2)          Spomeniki oziroma območja ohranjanja narave

10.a člen

Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave.

Za območja in objekte naravnih vrednot, ki so evidentirane v naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin plana občine Kidričevo (izdelal jih je Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor) ter enako podane v smernicah za PUP, se naj  upoštevajo razvojne in varstvene usmeritve ter usmeritve za posamezne dejavnosti v prostoru in naravovarstveni pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot.

Za načrtovanje gradenj in prostorskih ureditev na območju ohranjanja narave oziroma za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotopsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovano območje in ekološko pomembno območje opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah, je po 104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/0-UPB) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor.

Podrobnejša razdelitev na območja naravnih vrednot in naravne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP, s prikazom območja in oznake naravne vrednote, ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka.

f)             Območja rekreacijske in turistične rabe in turistična območja

11. člen

V območju Stadiona v Kidričevem, Bazena v Kidričevem, Športnega parka Apače, Športnega parka Lovrenc, Jahalno rekreacijskega centra Starošince, Športnega igrišča Njiverce, Športnega igrišča Cirkovce in drugih športno - rekreacijskih igrišč se dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa.

g)            Ostala območja posebnih namembnosti

12. člen

(območja virov pitne vode)

1.            V območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in teh predpisih.

Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.

(območje centralne čistilne naprave)

2.            V območju centralne čistilne naprave se dopuščajo le posegi, ki bodo opredeljeni v lokacijskem načrtu.

Po realizaciji lokacijskega načrta se na tem območju dopuščajo novogradnje, dozidave ter potrebna vzdrževalna dela na objektih in napravah.

(območja nahajališč mineralnih surovin)

 3.           V območjih nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in podobno, se dopuščajo:

·        novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo;

·        sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije;

pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.

Nahajališča mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.

Na območjih mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.

(območje varovalnega pasu železniške proge)

4.            Za vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m širokem pasu ob industrijskem tiru, je potrebno upoštevati določila:

·        veljavnega zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1) in

·        pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge;

·        za vsak objekt, lociran v 200 m varovalnem pasu železnice si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS;

·        predvidene cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega tira;

·        objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega obstoječega tira;

·        pri vseh prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02);

·        pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno upoštevati Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, 101/05).

(območja magistralnih plinovodov)

5.            V območju prenosnega in distribucijskega plinovoda se dopušča:

·        posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda;

·        posege po konkretni osnovni planski opredelitvi pod sledečimi pogoji: k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v varovalnem pasu prenosnega plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi voda mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda;

·        k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov;

·        v varovalnem pasu vseh daljnovodov v širini po 5 m od osi plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.

(območje avtoceste)

6.            V območju avtoceste se dopušča:

·        posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtoceste ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto;

·        posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem. da ne bodo ovirali posegov v zvezi z avtocesto.

Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza.

V varovalnem pasu avtoceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki nanjo ne bodo negativno vplivale. V bodočem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.

Vse posege v varovalni pas bodoče avtoceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d. oziroma upravljalca ceste.

Upravljalec avtoceste po njeni realizaciji ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo poledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtocest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob avtocestah potrebno upoštevati Uredbo ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).

Gradnja avtoceste mora upoštevati pogoje namakanja kmetijskih zemljišč.

(območje transformatorske postaje Cirkovce)

7.            V območju transformatorske postaje Cirkovce se dopušča le posege za potrebe te postaje.

(območje deponije rdečega blata in deponija pepela tovarne Talum v Kidričevem) 

8.            V območjih deponije rdečega blata in deponije pepela tovarne Talum v Kidričevem se dopušča:

·        sanacijske posege do zaprtja in revitalizacija.

(območja poseganja v vodni režim)

9.            V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki.

Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:

·        gradnjo objektov javne infrastrukture,

·        gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,

·        ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·        ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·        gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·        gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

·        gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. 

                Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.

Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO).

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1.

Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno območje.

Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

(območja malih hidrocentral)

10.          V območjih malih hidrocentral se dopušča:

·        novogradnja, dozidava, vzdrževanje in obnova objektov ter naprav za potrebe hidrocentrale, elektrodistribucije, namakalne sisteme, ribogojstvo in rekreacijo - za rekreacijo pod pogojem, da je tako plansko opredeljeno;

·        prečkanja infrastrukturnih objektov in naprav.

(območje učnega centra v Kidričevem in Apačah)

11.          V območju učnega centra v Kidričevem in Apačah se dopušča le posege za potrebe tega centra.

(pokopališča)

12.          V območju pokopališč se dopuščajo:

·        novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti;

·        sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka.

Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta

13. člen

V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo:

·        novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, ter da ta dela ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ,

·        vzdrževanje objektov in naprav;

·        prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;

·        pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.

V tem območju objektom ni mogoče spreminjati namembnosti; na objektih pa so dopustna vzdrževalna dela

                Posegi po 3. in 4. alineji se dovoljujejo pod pogojem:

·        da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta

in tudi

·        da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,

·        da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,

·        da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih.

3.            POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU

                Parcelacija

14. člen

Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

                Osnovna urbanistična načela

15. člen

1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja.

Celotna občina Kidričevo se nahaja v ravninskem delu Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, z izjemo naselij Njiverce in Kidričevo. Zato se dopušča le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh obcestnih naselij.

2. Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:

·        izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb;

·        ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;

·        gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov; oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov; lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;

·        morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.

3. Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:

·        izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti;

·        ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;

·        lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov,

·        oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;

·        morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih.

V območju obcestne pozidave naselij Dravskega polja mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti.

Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni  predvidena izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski preizkus),  je potrebno zasnovati predvsem

·        cestno mrežo območja,

·        potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji,

·        pozidavo območja,

·        povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, 

·        zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter

·        prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok). 

                Odmiki

16. člen

Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.

Če so, po krajevni tradiciji, objekti oz. pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oz. graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.

Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.

Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 38. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika. 

Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.

Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja

16.a člen

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani

1.            avtoceste                                                              40 m,

                               hitre ceste                                            35 m,

                               glavne ceste                                         25 m,

                               regionalne ceste                                    15 m,

                               kategorizirane občinske ceste                10 m,

                               državne kolesarske steze                        5 m,

merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;

2.            glavne železniške proge                                        200 m,

                               regionalne železniške proge                  200 m,

                               industrijskega tira:                                 80 m,

merjeno od osi skrajnih tirov;

3.            nihalne žičnice                                                      20 m,

                               krožne žičnice                                       15 m, 

                               žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica:        5 m,

merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;

4.            prenosnega elektroenergetskega daljnovoda

                               nazivne napetosti 400 kV                        25 m,

                               nazivne napetosti 220 kV                        25 m,

                               nazivne napetosti 110 kV                        15 m,

                prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda

                               nazivne napetosti 10/20 kV                     10 m,

                kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda

                               nazivne napetosti 10/20 kV                       5 m, 

merjeno od osi skrajnih vodov;

5.            prenosnega plinovoda

                               z obratovalnim tlakom 16 bar in več         100 m,

                distribucijskega plinovoda

                               z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar                   30 m,

                drugega distribucijskega plinovoda,

                               manjšega od 1 bar:                                    5 m,

merjeno od osi voda;

6.            vodovoda,

                               kanalizacije,

                               toplovoda oziroma vročevoda,

                               voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam,

                               vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in

                               drugih vodov, ki

služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma

                               so v javno korist, razen priključkov nanje:     1,5 m,

merjeno od osi posameznega voda.

Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:

1. po predpisih,

ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih .. 

.. varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in

.. ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter

po predpisih, ki urejajo ..

.. rabo voda in

.. upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči,

ki segajo:

·        v primeru celinskih voda 1. reda

15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in

·        v primeru celinskih voda 2. reda

5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;

2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki ..

                .. so primerna za kmetijsko obdelavo in

                .. so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,

                               razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij

3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo,

                zemljišča, na katerih je gozd ali

                so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,

                lahko pa tudi kot ..

                               .. varovalni gozdovi in

                               .. gozdovi s posebnim namenom,

                               katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;

4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo,

                zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:

·        akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in

·        akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;

5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva,

                zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

·        akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in

·        akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;

6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave,

                zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

·        akta o določitvi

                                               naravne vrednote,

                                               ekološko pomembnega območja in

                                               posebnega varstvenega območja,

·        akta o zavarovanju

                                               naravnega spomenika,

                                               strogega naravnega rezervata ali

                                               naravnega rezervata,

·        akta o zavarovanju

                                               narodnega,

                                               regijskega ali

                                               krajinskega parka in

·        akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;

7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,

                zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

·        registra kulturne dediščine,

·        akta o razglasitvi kulturnega spomenika in

·        akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;

8. po predpisih, ki urejajo letalstvo,

                zemljišča, na katerih je območje izključne rabe

letališča,

vzletišča oziroma

infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa

ter

zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno

območje nadzorovane rabe in

območje omejene rabe;

9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe;

10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.  

                Gabariti objektov in strehe

17. člen

Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike.

Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi.

Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.

V delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.

Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oz. daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3., če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po preverbi zadostitve določilom 15. člena, odobri služba mestnega arhitekta.

Strehe objektov se dopuščajo praviloma graditi le kot simetrične dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke.

Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.

Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe tipskih projektov  ali izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m.

Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.

Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.

Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo.

Na objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naseljih.

                Okna, balkoni in fasadne obdelave

18. člen

Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi lesenimi polkni ali ustreznimi roletami.

Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo.

Dopušča se uporaba tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem izročilu značilni za posamezna območja.

Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen.

Leseni deli se morajo praviloma barvati v srednjetemnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa.

Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži.

Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti.

Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.

Na objektih, grajenih v panonskem stilu, se ne dopušča modernizacija zunanjosti.

                Novogradnje zahtevneje oblikovanih objektov

19. člen

Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se v Kidričevem dopušča graditi tudi večetažno, v ostalih območjih PUP pa tudi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka.

Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da  urbanistično postavitev in oblikovno podobo teh objektov odobri služba mestnega arhitekta.

Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno.

K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.  

Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in                 transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena

20. člen

V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:

·        izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini;

·        izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini;

·        oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta,

·        izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav.

                Urejanje prostega prostora

21. člen

Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.

Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.

Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.

Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije.

Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.

Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo..  če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.

Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oz. obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.

Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.

Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo.

Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno.

Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov.

Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste.

Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih.

Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj.

Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite.

Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena.

                Oblikovanje večjih elementov urbane opreme

22. člen

Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 38. členu tega odloka.

Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji:

·        da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih,

·        da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,

·        da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste,

·        da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke, 

·        oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo in

·        k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta.

                Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).

Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati  prostor le na podlagi soglasja ustrezne službe Občine Kidričevo. 

                Postavljanje spominskih obeležij

23. člen

Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 38. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč. 

4.            POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA

                Splošni pogoji in merila

24. člen

                Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:

·        istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov;

·        upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji;

·        omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo;

·        omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prostozračne vode, ceste in plinovod;

·        v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za obnovo;

·        praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu;

·        za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki;

·        na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste;

·        večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati neupadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem;

·        upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami;

·        vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;

·        približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito.

V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.

                Posebni pogoji prometnega urejanja

25. člen

Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.

Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt  mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega.

Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.

Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti.

Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.

Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.

Praviloma ne sme biti slepih ulic. Na ulicah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila.

Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. 

Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti.

Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča.

Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti.

Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten.

Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot:

·        za stanovanjske objekte:

.. blok in večje stavbe: 2 PM/stanovanje

.. vila-blok: 2 PM/stanovanje,  

.. stanovanjske hiše: 3 PM,

.. domovi za ostarele (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): 1 PM/5 postelj,

·        za poslovne objekte:

.. 1 PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM,

·        za prodajne prostore:

.. 1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma

.. 1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli,

·        za prireditvene prostore:

.. 1 PM/5 sedežev,

·        za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):