Na podlagi
119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS,
št. 61/17), ter 9. in 18. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS,
št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 21. seji dne 17. 6.
2021 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje
EUP ROČ 08 Ročevnica – Na jasi
III |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
V skladu z
Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list RS, št. 3/20 –
UPB) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP ROČ 08
Ročevnica – Na jasi III (v nadaljevanju OPPN). |
|
2. člen |
|
(namen OPPN) |
|
Namen OPPN je
določitev podrobnih pogojev za gradnjo petih stanovanjskih stavb,
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev križišča in
dostopne ceste v območju urejanja, gradnjo komunalne infrastrukture in
vseh drugih pripadajočih ureditev, ki služijo načrtovani gradnji. |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje
urejanja se nahaja v naselju Ročevnica v Občini Tržič. |
(2) Meja območja
OPPN izhaja iz Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič. |
(3) Območje
urejanja obsega zemljišča ali dele zemljišč naslednjih parcelnih
številk: 201/1, 201/2, 202/1, 1214, 1215, 198/7 k.o. 2144 Bistrica in je
veliko 6.700 m2. |
(4) Izven območja
OPPN segajo ureditve prometnih površin in obcestnega prostora ter
ureditve infrastrukturnega omrežja. |
|
4. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte: |
št. 1 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju – PNRP |
M = 1:5000 |
št. 2 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju – gospodarska javna infrastruktura (GJI) |
M = 1:5000 |
št. 3 |
Območje občinskega podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem |
M = 1:750 |
št. 4 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M = 1:2000 |
št. 5 |
Zazidalna oziroma ureditvena situacija |
M = 1:500 |
št. 6 |
Prerezi (v prečni in vzdolžni smeri) |
|
št. 7 |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno
dobro |
M = 1:500 |
št. 8 |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov,
ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine |
M = 1:500 |
št. 9 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M =1:1000 |
št. 10 |
Načrt parcelacije |
M = 1:500 |
(2) Grafični
prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) v merilu
1:500. |
|
5. člen |
|
(obvezne priloge OPPN) |
|
OPPN ima naslednje
obvezne priloge: |
1. Izvleček iz
hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; |
2. Prikaz stanja
prostora; |
3. Strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve; |
4. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora; |
5. Obrazložitev in
utemeljitev; |
6. Povzetek za
javnost; |
7. Odločba, iz
katere je razvidno, da postopek CPVO ni potreben. |
|
6. člen |
|
(uporabljeni izrazi in pojmi) |
|
V tem OPPN
uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov, Občinskega prostorskega
načrta Občine Tržič ter Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič. |
|
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN |
|
7. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
(1) V območju
urejanja se načrtuje gradnja petih stanovanjskih stavb, postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev uvoza na območje in ulice v
območju urejanja, gradnja komunalne infrastrukture in vseh pripadajočih
ureditev, ki služijo načrtovanim ureditvam. |
(2) Z OPPN se ob
upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi urbanistične, krajinsko
arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Novo
stanovanjsko naselje se komunalno opremi tako, da se priključi na
obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki je v neposredni bližini ali
poteka preko območja. Uredi se dostop in navezava območja na javno
prometno omrežje občine. Dostop se uredi kot nov krak križišča lokalne
ceste LC 428131 Zvirče–Kovor–Bistrica z javno cesto JP 928 921 Na Jasi,
ki vodi v stanovanjsko naselje Na jasi. Predvidena je rekonstrukcija
križišča in dela lokalne ceste LC 428 131, ki sega izven območja OPPN z
namenom izboljšati prometno varnost vseh udeležencev v prometu na tem
odseku. |
(3) S podrobnim
načrtom se v omenjenem območju ustvari kakovostno bivalno okolje, pri
čemer se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja
krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom in obrambo. |
|
8. člen |
|
(vrsta namenske rabe prostora) |
|
Predmetno območje
je razvrščeno v podrobno namensko rabo: SS – stanovanjske površine, ki
so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Načrtovana
gradnja predstavlja nepozidano območje med naseljema Ročevnica in Loka,
kjer prav tako prevladujejo stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. Na vzhodu predmetno
območje meji na prometni koridor ceste z namensko rabo PC. |
(2) Predvidene
ureditve ne bodo negativno vplivale na sosednja stanovanjska območja
oziroma na obstoječo državno cesto. |
|
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
10. člen |
|
(dopustne vrste gradenj in ureditev objektov glede na namen) |
|
(1) V območju so
dopustne gradnje in ureditve naslednjih vrst objektov glede na namen: |
– eno in
dvostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora imeti
stavba več kot polovico tlorisa namenjenega bivanju, |
– enostavni in
nezahtevni objekti (zimski vrt, garaža, nadstrešnica, vrtna lopa,
drvarnica, uta, bazen …), |
– ograje in oporni
zidovi, |
– lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste, |
– objekti, vodi,
naprave in priključki infrastrukturnih omrežij ter čistilne naprave, |
– mimobežno
infrastrukturno omrežje. |
(2) Dopustne
namembnosti oziroma dejavnosti: |
– stanovanjska
raba, |
– dovoljenje so
mirne in nemoteče dejavnosti, ki ne bodo prekomerno obremenjevale okolja
in ne bodo povzročale večjega osebnega in tovornega prometa. |
Predlagane
dejavnosti so: predelovalne dejavnosti, informacijske in komunikacijske
dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z
nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo
in socialno varstvo ipd. |
|
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
11. člen |
|
(vrste, tipologija in oblikovanje stanovanjskih objektov) |
|
(1) Tlorisna
površina in gabariti: |
tloris: |
podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4, predlagana dimenzija:
8,6 m x 12,0 m, |
etažnost: |
K +
P + M, kolenčni zid do največ 1,5 m (merjeno od gotovega
notranjega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni
del zaključnega sloja strešne konstrukcije), |
streha: |
simetrična dvokapnica, naklon od 38° do 45°, |
kota pritličja |
glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja, največ 0,5 m
nad koto terena pri vhodu v objekt. |
(2) Oblikovanje: |
Prepovedani so
neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so:
arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana
okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Ograje
balkonov ali gankov morajo sestavljati vertikalni elementi. Polne ograje
niso dovoljene. |
(3) Materiali in
barve: |
Objekti so lahko
grajeni klasično ali montažno. Dopustna je uporaba naravnih materialov
(kamen, opeka, glina, les, steklo). Fasade objekta morajo biti bele ali
v svetlih tonih zemeljskih ali peščenih barv. Prepovedana je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče: modra, rdeča, oranžna, citronsko
rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra. Za
fasade je dopustno uporabiti omet, obloge (na primer: naravni kamen,
vertikalno položen les) ali pa je konstrukcijski element istočasno že
tudi fasada. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno. |
(4) Strehe
stanovanjskih objektov: |
Strehe na objektu
morajo biti simetrične dvokapnice. |
Obvezna je izvedba
napušča v minimalni širini 0,5 m. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo
stranico stavbe. Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni,
klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo biti enake
oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Možna
je izvedba čopov v matični strešini. Barva strešne kritine: siva.
Kritina mora po videzu slediti strukturi majhnih strešnikov. |
|
12. člen |
|
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti glede na materiale, barvo in druge
oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo in morajo slediti
tipologiji osnovne stavbe oziroma pogojem za oblikovanje osnovne stavbe.
Usmeritve za posamezne objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov
Občine Tržič. Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
(2) V primeru, da
je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek (prislonjen) k
osnovni stavbi, je streha nad njim lahko tudi podaljšek obstoječe
strešine z istim naklonom ali ravna streha. |
(3) Oblikovanje
ograj: |
Vidne nadzemne dele
ograje morajo sestavljati vertikalni elementi. Betonske in polne ograje,
razen podstavka, niso dovoljene. V ograji se vstopna in uvozna vrata, v
kolikor niso umaknjena v notranjost gradbene parcele, ne smejo odpirati
proti ulici. V funkciji razmejitve zemljišč so dopustne tudi žive meje
avtohtonih rastlinskih vrst. Višine ograj ne smejo presegati 1,2 m. |
(3) Oblikovanje
opornih zidov: Oporni zidovi se lahko izvedejo v manjšem naklonu do
višine 1,2 m. Zgrajeni morajo biti iz naravnih materialov (les, kamen)
in ozelenjeni. |
|
13. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
(1) Lega objektov
na zemljišču: |
Lega in odmiki
objektov so razvidni iz grafičnega dela OPPN (št. lista 5 in 10). Lega
stavb mora slediti gradbeni meji. To je črta določena v grafičnem
prikazu (št. lista 10), ki označuje skrajno mejo do katere lahko seže
stavba (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) na
parceli namenjeni gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim
parcelam). Stavbe ne smejo segati preko gradbene meje. |
(2) Gradbena meja
za stanovanjske stavbe je določena: |
– 4,00 m od meje
sosednjih zemljišč namenjenih gradnji oziroma 2,5 m s pisnim soglasjem
lastnika sosednje parcele namenjene gradnji. |
Smer slemena:
Stanovanjske stavbe se umešča tako, da je daljša stranica orientirana
SZ–JV, kot kaže grafični prikaz (št. lista 5). |
(3) Gradbena meja
nezahtevnih in enostavnih objektov je določena: |
– 3,0 m od meje
sosednjih zemljišč oziroma 1,5 m s pisnim soglasjem lastnika sosednje
parcele. |
Enostavni in
nezahtevni objekti iz druge alineje 10. člena tega odloka se lahko
gradijo le na gradbeni parceli, ki pripada osnovni stavbi. |
(4) Odmiki ograj: |
Od sosednjega
zemljišča morajo biti ograje odmaknjene najmanj 0,5 m oziroma toliko, da
so v celoti postavljene na gradbeni parceli. Ograja se ob pisnem
soglasju lastnika sosednje parcele lahko postavi tudi do meje. Odmik
ograj od prometnih površin je najmanj 1,2 m. |
(5) Odmik opornih
zidov: |
Od sosednjega
zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma
toliko, da so v celoti grajeni na gradbeni parceli. Oporni zid se ob
pisnem soglasju lastnika sosednje parcele lahko postavi tudi do meje,
vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik
opornih zidov od zemljišč javnih površin in lokalne ceste je najmanj 1,0
m, razen če upravljavec soglaša z manjšim odmikom. |
|
14. člen |
|
(odprte in zelene površine) |
|
(1) Odprte in
zelene površine so prikazane v grafičnem delu (št. lista 5). |
(2) Terasa ob
stanovanjski stavbi je v grafičnem delu OPPN prikazane samo shematsko.
Glede na konfiguracijo terena in orientacijo prostorov v stavbi se
terasa lahko umešča na gradbeno parcelo skladno s potrebami lastnika
posameznega zemljišča. |
(3) Višinske
razlike terena se, v kolikor je mogoče, izvedejo na način, da teren čim
bolj enakomerno zvezno pada. Dopustno je tudi oblikovanje brežin ali
opornih zidov z zasaditvijo v obliki teras. |
(4) Za zunanje
ureditve se uporabljajo naravni materiali (kamen, beton, tlakovci, les,
rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. |
(5) Zelene površine
se zasadijo z visokodebelnim sadnim in okrasnim drevjem, grmovnicami ali
uredijo kot vrt. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo preglednosti in
dostopa do javne infrastrukture. Ob stanovanjskem objektu mora biti na
zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo. Vrt
stanovanjskih stavb se načrtuje ob upoštevanju naravnih danosti, skladno
s krajevno tipologijo in ob upoštevanju norm in tehnik
krajinsko-arhitekturnega oblikovanja. |
(6) Pri urejanju
okolice objekta mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati
poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in gradbeni material ter
urediti okolico. |
(7) Za urejanje
zelenih površin ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig
in invazivnih tujerodnih vrst, da bi se prepreči širjenje hruševega
ožiga in tujerodnih vrst v naravno okolje. Zasaditev cipres ni
dovoljena. |
|
15. člen |
|
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči
promet) |
|
(1) Parkirne
površine se predvidijo v garaži stanovanjskega objekta, pomožnega
objekta oziroma znotraj dvorišča pripadajoče gradbene parcele. |
(2) Za posamezno
stanovanjsko stavbo se zahteva najmanj 2 PM/stanovanje. V kolikor je v
objektu dejavnost, pa še najmanj dodatno 1 PM. |
|
16. člen |
|
(parcela namenjena gradnji) |
|
(1) Parcela
namenjena gradnji je gradbena parcela (GP), na kateri so predvideni
objekti in urejene površine, ki služijo temu objektu. Preostale površine
območja so namenjene skupnim površinam naselja. Na teh površinah so
dovoljene: infrastrukturne in prometne ureditve, ureditev skupnega
parkiranja, postavitev TP, ureditev otroškega igrišča, ureditev zasebnih
ali skupnih zelenih površin, ureditev ekološkega otoka ali drugih
skupnih ureditev. |
(2) Na petih
gradbenih parcelah je predvidena gradnja po enega glavnega objekta
(stanovanjska stavba) in pomožnih objektov (največ po ena istovrstna
nezahtevna ali enostavna stavba). Velikost, lega in oblika zemljiških in
gradbenih parcel ter ostalih skupnih površin območja je razvidna iz
grafičnega prikaza (št. lista 5 in 10). |
GP
1 |
Gradbena parcela stanovanjskega objekta 1 |
773,0 m2 |
GP
2 |
Gradbena parcela stanovanjskega objekta 2 |
800,0 m2 |
GP
3 |
Gradbena parcela stanovanjskega objekta 3 |
800,0 m2 |
GP
4 |
Gradbena parcela stanovanjskega objekta 4 |
756,0 m2 |
GP
5 |
Gradbena parcela stanovanjskega objekta 5 |
798,0 m2 |
(3) Parcela se na
terenu določi ob upoštevanju stopnje natančnosti obstoječih podatkov in
v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja
evidentiranja nepremičnin. |
(4) Posestne meje
parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred izdajo gradbenega
dovoljenja. |
(5) V kolikor bi
zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le te investitor
dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske
meritve postaviti v prvotno stanje. |
(6) Lega, velikost
in oblika zemljiške in gradbene parcele GP 1 ni dokončna, saj bo
podrejena izbrani projektni rešitvi priključka na lokalno cesto. |
|
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
17. člen |
|
(opremljenost z infrastrukturo) |
|
(1) V območju OPPN
se načrtuje naslednja vrsta infrastrukture, ki je prikazana v grafičnem
delu (št. lista 7): |
– prometno omrežje, |
– padavinsko
kanalizacijsko omrežje, |
– fekalno
kanalizacijsko omrežje, |
– javna
razsvetljava, |
– vodovodno
omrežje, |
– elektroenergetsko
omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez. |
(2) Vsi načrtovani
stanovanjski objekti imajo zagotovljeno priključitev na infrastrukturo
na gradbeni parceli. Skupna komunalna oprema poteka pod oziroma ob
načrtovani dostopni cesti. |
(3) Pri vseh
gradbenih delih v bližini obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
ki prečkajo območje mora OPPN, biti zagotovljen nadzor s strani
pristojnega/pooblaščenega upravljavca. |
|
18. člen |
|
(prometne površine in obcestni prostor) |
|
(1) Območje OPPN se
preko nove dostopne ceste priključuje na lokalno cesto
428131–Zvirče–Kovor–Bistrica. |
(2) Vzhodni rob
območja proti državni cesti II. reda G2 101/231–Bistrica (Tržič)–Zvirče
mora biti urejen kot zeleni pas. Zasajen mora biti z avtohtonim drevjem,
ki zagotavlja ustrezen nivo varstva pred hrupom cestnega prometa. |
(3) Dostopna cesta
z obračališčem in priključki na gradbene parcele se izvede na način, ki
zagotavlja ustrezne elemente (obračalne radije, širino, prečne oziroma
vzdolžne naklone) tako, da se omogoči dostop merodajnim vozilom. Širina
skupnega prečnega profila dostopne ceste znaša 5,5 m. Obsega bankino,
vozišče in pločnik. Vzdolžni profil pa sledi naravni konfiguraciji
terena. |
(4) Predvidena
ureditev dostopne ceste poteka po zemljišču s parcelno št. 198/7, 201/2,
202/1 k.o. Bistrica (2144). |
|
19. člen |
|
(odvodnjavanje padavinskih voda) |
|
(1) Odvodnjavanje
padavinskih voda znotraj območja OPPN mora biti urejeno tako, da ne bo
prizadeto odvodnjavanje občinske lokalne in državne ceste. |
(2) Padavinske,
drenažne in čiste zaledne vode se odvaja oziroma ponika, tako da ne bi
prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali
poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine
vode ni dopustno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske
procese ali destabilizirale zemljine. Odvodnjavanje se predvidi na
način, ki ne povečuje obremenitev vodnih in obvodnih ekosistemov,
vodotokov ter erozijsko ne obremenjuje brežin. |
(3) Padavinske,
drenažne in čiste zaledne vode se vodi v ponikanje znotraj individualne
gradbene parcele. |
(4) Predvidena
ureditev odvajanja padavinskih voda z dostopne ceste poteka po zemljišču
s parcelno št. 198/7, 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica. Meteorna
kanalizacija ceste se zaključi s ponikovalnico. Odvajanje padavinskih
voda, ki nastajajo na posamezni gradbeni parceli, se ureja znotraj le
te. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Obstoječe
vodovodno omrežje, ki poteka preko načrtovanih ureditev znotraj OPPN, se
ukine. Priključevanje območja se izvede v obliki krožnega voda na
obstoječe omrežje DN 200. |
(2) Za vsak
individualni stanovanjski objekt se predvidi samostojen vodovodni
priključek s pripadajočim merilnim mestom. Le to je načrtovano ob vstopu
vodovodne cevi na individualno gradbeno parcelo. Vsak hišni priključek
mora imeti reducirni ventil za nižanje tlaka. |
(3) Požarna voda je
zagotovljena iz vodovodnega omrežja. Nadzemni hidrant se postavi ob
načrtovano dostopno cesto, na začetku in koncu naselja oziroma na
razdalji, kot jo zahteva področni predpis. |
(4) Predvidena
ureditev vodovodnega omrežja poteka po zemljišču s parcelno št. 198/7,
201/1, 201/2, 202/1, 1119/1 k.o. 2144 Bistrica. |
|
21. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Za odvod
odpadne komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov se predvidi
fekalno kanalizacijsko omrežje. Le-to poteka pod načrtovano dostopno
cesto in se priključuje na obstoječe že zgrajeno omrežje. |
(2) Predvidena
ureditev fekalne kanalizacije po zemljiščih s parcelno št. 201/2, 202/1
k.o. 2144 Bistrica. |
|
22. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Preko
obravnavanega območja poteka 20 kV kablovod K8030 namenjena oskrbi
obstoječih in predvidenih novih odjemalcev z električno energijo na
ožjem območju Občine Tržič. V bližini območja stoji transformatorska
postaja (TP) TP 0554 Bistrica pod gradom. V severozahodnem delu
obravnavanega območja se nahaja tudi NN kablovod, preko katerega se
napajajo obstoječi odjemalci. |
(2) Za potrebe
napajanja novih objektov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi
nov NN kabelski vod iz TP 0554 Bistrica pod gradom do priključno
merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov.
Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z dostopne ceste.
Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. Za
priključevanje novih porabnikov ali povečanja obremenitev obstoječih
porabnikov na obravnavanem območju se lahko uporabi proste kapacitete
elektroenergetskega omrežja oziroma je potrebno zgraditi dodatne
elektroenergetske kabelske povezave. |
(3) Javna
razsvetljava poteka ob dostopni cesti. |
(4) Predvidena
ureditev elektro energetskega omrežja poteka po zemljiščih s parcelno
št. 1119/1, 276/1, 276/2, 198/7, 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica. |
|
23. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Obstoječe
telekomunikacijsko omrežje poteka preko načrtovanih ureditev znotraj
OPPN, zato se ga prestavi pod načrtovano dostopno cesto. |
(2) Za vsak
individualni stanovanjski objekt se predvidi samostojen
telekomunikacijski priključek. |
(3) Predvidena
ureditev telekomunikacijskega omrežja poteka po zemljiščih s parcelno
št. 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica. |
|
24. člen |
|
(ogrevanje, obnovljivi viri energije in osončenost) |
|
(1) Za ogrevanje
objektov vrsta energenta ni predpisana. Pri ogrevanju imajo prednost
energetski viri, ki manj onesnažujejo okolje (alternativni viri,
zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) oziroma kot to določa lokalni
energetski koncept občine. |
(2) Zaradi
učinkovite rabe energije v stavbah se zazidava v območju načrtuje tako,
da je osončenost stanovanjskih stavb zagotovljena najmanj v obsegu kot
ga zahteva področni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v
stavbah. |
(3) Stanovanjske
stavbe se zaradi zagotovitve zadostnega osončenja načrtujejo tako, da so
izpolnjene zahteve iz področnega predpisa, ki ureja osvetlitev v
notranjih prostorih. |
(4) V kolikor se za
ogrevanje nameščajo sončni kolektorji ali celice za fotovoltaične
elektrarne, se te postavi v ravnino strešine. |
|
25. člen |
|
(križanja in približevanja komunalnih vodov) |
|
(1) Pri izgradnji
prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati
priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih
vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih področnih predpisih. |
(2) Pred pričetkom
gradnje je potrebno obstoječe komunalne naprave obvezno zakoličiti,
zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami upravljavca. Stroške
zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi investitor. |
(3) Za vse posege v
varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega omrežja je potrebno
pridobiti pogoje in soglasje upravljavca. |
|
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
26. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Območju OPPN se
nahaja izven varovanih območij kulturne dediščine. |
|
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Območju OPPN se
nahaja izven varovanih območij narave. |
|
28. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V času gradnje
ali urejanja se preprečuje prenos prašnih delcev. Raznos materiala z
gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno
preprečevati tako, da se: |
– skrajša
transportne poti na najmanjšo možno mero, |
– material/tovor na
transportnih vozilih prekriva, |
– kadar prekrivanje
ni mogoče se sipke materiale vlaži. |
(2) Dejavnosti, ki
povzročajo emisije v zrak iz tehnoloških procesov, v območju urejanja
niso dopustne. |
|
29. člen |
|
(varovanje tal) |
|
(1) Posege v tla se
izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. |
(2) Pri izvedbi del
(gradnji) se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. |
(3) Izkopan
material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira
na mestu naslednje predvidene gradnje ali druge ureditve. |
(4) Odlaganje
izkopnih materialov se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji. |
(5) Morebitni
prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale, skladiščile,
uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z
začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna goriva,
olja in maziva) se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna
za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da
zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma
tekočin. Nevarne snovi se lahko deponira tudi v ustrezno nepropustno
embalažo. |
|
30. člen |
|
(varovanje voda in zaščitni ukrepi) |
|
(1) Na območju OPPN
ni vodnih teles, ploskovnih, linijskih ali točkovnih objektov
površinskih voda. |
(2) Območje OPPN
tudi ni v bližini vodovarstvenih območij ali območij visoke podtalnice. |
|
31. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri
projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo
projektanti, izvajalci in investitorji, skladno z veljavnimi področnimi
predpisi, upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za
bivalno (stanovanjsko) okolje. |
(2) Pri gradnji
stanovanjskih stavb se postavitev morebitnih toplotnih črpalk ali
prezračevalnih naprav uredi na način, da njihovo delovanje ne povzroča
prekomernega hrupa. |
(3) Območje OPPN
skladno s področnim predpisom sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
32. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) V območju se
zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov uredi na krajevno običajen način.
Z odpadki je potrebno ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. |
(2) Za odlaganje
ločeno zbranih frakcij odpadkov se uporabnikom območja zagotavlja ločeno
zbiranje odpadkov na EKO otoku, ki lociran v neposredni bližini. |
(3) Znotraj
občinskega zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij. |
(4) V času
gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih
del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo
pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da
je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani
za tako dejavnost. |
|
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
33. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Predvidena
prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Pri načrtovanju
se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno
varno. Upošteva se projektni pospešek tal PGA, ki je za tangirano
območje 0,175 g. |
|
34. člen |
|
(proti erozijska in proti plazljiva zaščita) |
|
(1) Za obravnavano
območje glede na Karte erozijske nevarnosti in pazljivosti za območje
Občine Tržič velja srednje velika podvrženost plazenja. Zaradi
navedenega je bilo za območje OPPN izdelano geološko-geomehansko
poročilo. |
(2) Usmeritve za
gradnjo in projektiranje: |
Glede na geološko
sestavo, predvideno etažnost in namen objektov, je pri gradnji
stanovanjskih objektov predlagano plitvo temeljenje (kombinacija
pasovnih temeljev in temeljne plošče). Temeljna tla se primerno
pripravijo ter izvedejo v sušnem obdobju. Tam, kjer bi se lahko pojavile
leče ali odsevi peskov, meljev ali glin, se te površine primerno
sanirajo. Po potrebi se temeljna tla uvaljajo, vgradi geotekstil ali
gramoz v plasteh 0,2–0,3 m minimalno 0,5 m. V fazi gradnje posameznega
objekta se predlaga sodelovanje geologa. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri
projektiranju objektov se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični
ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen
umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni odmiki
od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, |
– prometne površine
za intervencijske površine, |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Požarna varnost
objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Zagotovljeni
morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za
intervencijska vozila in viri vode za gašenje. |
(3) Odjem požarne
vode se zagotovi na nadzemnih hidrantih skladno z 20. členom tega
odloka. |
|
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
36. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
Faznost gradnje ni
predpisana. Gradnja objekta(ov) in potrebne infrastrukture se lahko
izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena infrastruktura dana v
uporabo pred priključitvijo stanovanjske stavbe oziroma pred
pridobitvijo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko stavbo. |
|
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
37. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna naslednja odstopanja: |
– Odstopanja od
lege stanovanjskega objekta: dopustno odstopanje lege objekta v
horizontalni smeri do ±15 %. Za dopustno lokacijsko odstopanje pri
gradnji objektov se šteje, če je stanovanjski objekt znotraj gradbene
meje in če daljša stranica stanovanjskega objekta sledi predpisani
orientaciji. |
– Odstopanja od
etažnosti objekta: gradnja kleti oziroma mansarde ni obvezna. |
– Odstopanja pri
gradnji infrastrukturnih objektov in napran grajenega javnega dobra ter
križanja komunalnih vodov. K vsaki rešitvi poteka ali križanja
komunalnih vodov morajo investitorji takega voda predhodno pridobiti
soglasje upravljavcev. |
(2) Lega
nezahtevnih in enostavnih objektov je v grafičnem delu OPPN prikazana
shematsko. Upoštevati je potrebno minimalni odmik oziroma gradbeno mejo. |
(3) Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
38. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
V primeru
prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi,
podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta
Občine Tržič. Za območje je potrebno pripraviti tudi posebni PIP glede
velikosti in oblikovanja objektov. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN je na vpogled
na Občini Tržič, Urad za okolje in prostor. |
|
40. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
41. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 3500-4/2020 |
Tržič, dne
18. junija 2021 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut
Sajovic |