|
Na podlagi 54. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07) je
Nadzorni odbor Občine Kostanjevica na Krki na 2. seji dne 20. 3. 2007
sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Nadzornega odbora Občine Kostanjevica na Krki |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega
odbora Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu: nadzorni
odbor) ter opredeljuje njegove pristojnosti. |
|
|
2. člen |
|
|
Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen in neodvisen,
vendar vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Naloge iz svoje
pristojnosti izvaja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko. |
|
|
3. člen |
|
|
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo,
sredstva in pečat Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu:
občina), ki je določen s statutom občine. |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora pa zagotavljata župan in občinska uprava, ki članom nadzornega
odbora posreduje tudi gradivo, ki ga, ob sklicu seje, prejmejo člani
občinskega sveta. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno, morebitne omejitve
javnosti delovanja pa opredeljuje ta poslovnik. |
|
|
II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI |
|
|
5. člen |
|
|
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik
nadzornega odbora, podpredsednik ali od predsednika pooblaščen član
nadzornega odbora. |
|
|
6. člen |
|
|
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad zakonitostjo,
namenskostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev občinskih javnih
financ in ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna; |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev; |
|
|
– ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, javnih zavodov in podjetij, občinskih skladov
ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih
oseb, z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem; |
|
|
– nadzoruje pravne predpise in akte, s katerimi so
določeni nameni porabe javnih sredstev občine; |
|
|
– nadzoruje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo
ob porabi občinskih javnih sredstev; |
|
|
– nadzoruje porabo sredstev državnega proračuna, ki jih
pridobijo osebe iz prve do četrte alinee drugega odstavka 24. člena tega
poslovnika ter opravlja druge naloge, določene z državnimi in občinskimi
predpisi. |
|
|
7. člen |
|
|
Naloge predsednika nadzornega odbora so: |
|
|
– vodi in organizira delo odbora; |
|
|
– predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje
odbora; |
|
|
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte
odbora; |
|
|
– skrbi za izvajanje sprejetih sklepov; |
|
|
– sodeluje z organi občine, občinsko upravo ter drugimi
organi občine, opredeljenimi v statutu; |
|
|
– izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega
odbora; |
|
|
– opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in
občinskih predpisih. |
|
|
8. člen |
|
|
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Za
opravljanje nalog nadzornega odbora pa se šteje tudi delovanje članov
pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak
sklep teritorialno izvaja. |
|
|
Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za
vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut
občine, poslovnik občinskega sveta občine ter predpisi o lokalni
samoupravi. |
|
|
Glede postopkovnih določb pa se, za vsa vprašanja, ki niso
urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek. |
|
|
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se
nanašajo na metode in standarde nadzora, pa se uporabljajo predpisi, ki
urejajo delovanje Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: računsko sodišče). |
|
|
III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA |
|
|
9. člen |
|
|
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi
predsednik ali podpredsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa
s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora. |
|
|
10. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje poda predsednik skupaj z
vabilom za sejo. Predloge pa lahko poda tudi vsak član nadzornega
odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu. |
|
|
O predlogih predsednika in članov glede dnevnega reda
odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje. |
|
|
Nadzorni odbor mora v okviru dnevnega reda obravnavati
zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan. |
|
|
11. člen |
|
|
Vabilo za sklic seje nadzornega odbora, s predlaganim
dnevnim redom, se posreduje članom, praviloma sedem dni pred datumom
seje. |
|
|
Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v
primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi
presoje predsednika. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda
vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje
seje ter pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov. |
|
|
Skupaj z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k
posameznim točkam dnevnega reda. |
|
|
Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega
odstavka 10. člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki
predlaga točko dnevnega reda, ob strokovni in tehnični pomoči občinske
uprave. |
|
|
Če pa je podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega
odstavka 10. člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu
odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali
župana. |
|
|
12. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora lahko povabi na sejo tudi
pripravljalce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov
občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe
oziroma osebe, ki so predmet nadzora, ter župana. |
|
|
13. člen |
|
|
Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov,
in veljavno odloča z večino glasov navzočih članov. |
|
|
14. člen |
|
|
O seji nadzornega odbora se napiše zapisnik, v katerega se
vnašajo: |
|
|
– zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in
konca seje; |
|
|
– navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter
navedba ostalih prisotnih; |
|
|
– sprejet dnevni red; |
|
|
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje; |
|
|
– sklepi pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov
je bilo za, proti in vzdržanih; |
|
|
– morebitna ločena mnenja; |
|
|
– izjave in povzetki razprav članov na njihovo zahtevo; |
|
|
– izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako
odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo. |
|
|
Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar. |
|
|
15. člen |
|
|
Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda
predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. |
|
|
Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega
odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem
primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik.
Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste
zadeve ne glasuje. |
|
|
Če pa predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o
drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden
od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne
glasuje več. |
|
|
Sklep je sprejet, ko prejme večino glasov navzočih članov.
Glasuje se javno, z dviganjem rok ali tajno, če tako sklene nadzorni
odbor. Za način in postopek tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo
določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki. |
|
|
16. člen |
|
|
Zapisniki in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se
hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo
pa deset let. |
|
|
17. člen |
|
|
Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom
občinskega sveta občine. |
|
|
Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: |
|
|
– kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji, v skladu
s pravilnikom o plačah funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih
stroškov; |
|
|
– kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali
sklepu nadzornega odbora na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za
posamezno koledarsko leto, v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo
vodi občinska uprava. |
|
|
IV. POSTOPEK NADZORA |
|
|
a) Oblike nadzora |
|
|
18. člen |
|
|
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in
izrednega nadzora. |
|
|
19. člen |
|
|
Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega
programa nadzora, ki se praviloma sestavlja ob koncu leta za naslednje
leto, vanj pa sta vključena obvezni in fakultativni nadzor. Spremembe pa
se lahko sprejmejo kadarkoli med letom. |
|
|
20. člen |
|
|
Obvezni nadzor predstavlja: |
|
|
– letni nadzor predlogov proračuna in zaključnega računa
proračuna občine; |
|
|
– letni nadzor finančnih načrtov ter računovodskih izkazov
javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih
ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je
občina; |
|
|
– polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in
premičnim premoženjem; |
|
|
– nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora,
ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
21. člen |
|
|
Fakultativni nadzor pa je nadzor, ki je vnesen v letni
program dela na podlagi predlogov kateregakoli od članov nadzornega
odbora ob sprejemanju letnega programa nadzora. |
|
|
S tem, ko je predlog iz prejšnjega odstavka vnesen v letni
program dela, postane njegova izvedba za nadzorni odbor obvezna. |
|
|
22. člen |
|
|
Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom
nadzorni odbor s sklepom sklene izvesti v skladu s svojimi
pristojnostmi. |
|
|
Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov,
organov, delovnih teles in komisij v sklopu občine, najmanj pet občanov
občine, katerikoli organ, telo ali komisija Republike Slovenije ter
pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, katere sedež
oziroma prebivališče je na območju občine. |
|
|
Pobude iz prejšnjega odstavka morajo biti obrazložene.
Nadzorni odbor pa mora na zahtevo pobudnikov iz drugega odstavka tega
člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem
primeru se ne sme nikjer navesti dela pobude, za katerega je pobudnik
zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda, v
primeru izvedbe nadzora, formalno pobuda nadzornega odbora. |
|
|
23. člen |
|
|
V primeru pobude iz 22. člena tega poslovnika opravi
nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s sklepom odloči o izvršitvi
nadzora, lahko po presoji sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni
program nadzora za naslednje leto. |
|
|
b) Izvedba nadzora |
|
|
24. člen |
|
|
Nadzor se opravi po tem postopku ne glede na to, za katero
od oblik nadzora gre, in se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru
nadzorovani osebi. |
|
|
Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede
katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora, pri čemer se lahko v
krog nadzorovanih oseb uvrsti: |
|
|
– občino z vsemi ožjimi deli občine; |
|
|
– javne zavode, sklade in podjetja, katerih
ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina; |
|
|
– javne zavode, sklade in podjetja oziroma druge fizične
in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane opravljajo
storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v
proračunu občine namenjena proračunska sredstva; |
|
|
– vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze,
organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki iz občinskega proračuna
prejemajo kakršnekoli prenose ali donose za del, ki se nanaša na nadzor
porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika. |
|
|
25. člen |
|
|
Nadzorni odbor izda pred izvedbo nadzora na predlog
predsednika sklep o izvedbi nadzora, v katerem se navede: |
|
|
– opredelitev vsebine nadzora; |
|
|
– čas in kraj izvedbe nadzora; |
|
|
– navedba nadzorovane osebe; |
|
|
– navedba člana nadzornega odbora, ki je pristojen za
izvedbo nadzora (nadzornik). |
|
|
Če nadzorovana oseba meni, da ne gre za nadzor iz
pristojnosti nadzornega odbora, lahko v roku 8 dni od vročitve
nadzornemu odboru poda ugovor. |
|
|
Nadzornik, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo
nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen,
nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa
je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru
nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi
računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo
revizije s strani računskega sodišča. |
|
|
26. člen |
|
|
V postopku izvedbe nadzora ima nadzornik pravice in
pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni
samoupravi. |
|
|
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe
dolžne nadzorniku nadzornega odbora predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Nadzornik ima namreč pravico zahtevati vse podatke,
ki so potrebni za izvedbo nadzora, poleg tega pa lahko za pomoč pri
izvedbi nadzora zaprosi katerega od drugih članov nadzornega odbora. |
|
|
Nadzornik lahko v postopku nadzora nadzornemu odboru
predlaga, da se za izvršitev nadzora najamejo zunanji, neodvisni
strokovnjaki posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi le
strokovnjak, ki ga, na predlog nadzornega odbora, imenuje občinski svet,
pogodbo z njim pa sklepa župan. Vendar pa nadzorni odbor na mnenja
zunanjega strokovnjaka ni vezan. |
|
|
27. člen |
|
|
Po opravljenem nadzoru sestavi nadzornik nadzornega odbora
osnutek poročila, ki mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom, in sicer se navedejo: |
|
|
– nadzorovana oseba; |
|
|
– odgovorne osebe; |
|
|
– predmet nadzora oziroma pregleda; |
|
|
– ugotovitve; |
|
|
– mnenje; |
|
|
– obrazložitev mnenja; |
|
|
– morebitna priporočila; |
|
|
– predlogi ukrepov in |
|
|
– pouk o pravici do ugovora. |
|
|
28. člen |
|
|
Mnenje je bistven del poročila, s katerim nadzorni odbor
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma
predlogi o zakonitosti, namembnosti ter gospodarni in učinkoviti rabi
sredstev javnih financ. |
|
|
Mnenje pa je lahko: |
|
|
– pozitivno (mnenje brez pridržkov); |
|
|
– negativno; |
|
|
– s pridržkom; |
|
|
– odklonilno. |
|
|
K negativnemu mnenju ali mnenju s pridržkom lahko nadzorni
odbor občinskemu svetu, županu, kateremu drugemu pristojnemu organu ali
nadzorovani osebi doda predlog o razrešitvi odgovornih oseb, ustavitvi
financiranja do odprave napak ali predlaga druge ukrepe, ki bi lahko
privedli do odprave nepravilnosti. |
|
|
Če pa je podano odklonilno mnenje, ki se poda v primeru,
ko zelo slabo stanje knjigovodstva nadzorovane osebe (manjkajo
knjigovodske listine ipd.) ne omogoča izdelave mnenja, se praviloma tudi
v tem primeru dodajo predlogi iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
29. člen |
|
|
Osnutek poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor, ki
ga pošlje nadzorovani osebi, le-ta pa ima pravico, da v roku 15 dni od
prejema pri nadzornem odboru vloži ugovor, o katerem mora nadzorni odbor
odločiti v 15 dneh od prejema, zanj pa se smiselno uporabljajo določbe
Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo postopek pritožbe zoper
prvostopenjske odločbe. |
|
|
30. člen |
|
|
O ugovoru odloči nadzorni odbor, po katerega odločitvi
postane poročilo dokončno in se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
V smislu tega poslovnika se za dokončno šteje tudi
poročilo, zoper katero ni bil v roku iz prejšnjega člena tega poslovnika
pravočasno vložen ugovor. |
|
|
31. člen |
|
|
Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah, v 15 dneh
od dokončnosti poročila, obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
|
|
Kot hujše kršitve se štejejo: |
|
|
– poraba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so
bili določeni s proračunom; |
|
|
– poraba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona; |
|
|
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo
javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi
bilo za njihovo izvedbo potrebno izvesti tak razpis. |
|
|
V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za
njihovo zavarovanje, o sami prijavi pa obvestiti občinski svet in
župana. |
|
|
32. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. |
|
|
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati njihova priporočila in
predloge. |
|
|
33. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora
in odločanja na seji v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo
dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka,
če: |
|
|
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska
skupnost prenehala; |
|
|
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe; |
|
|
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v
postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru, v njej pa je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
34. člen |
|
|
Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog
varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali
jih razkril pri svojem delu. |
|
|
35. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela pa se
zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu in županu
ter z obveščanjem javnosti, za kar je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
Omejitev načela javnosti pa velja za dokumente z oznako
uradna skrivnost, za katere se štejejo: |
|
|
– letni program nadzora; |
|
|
– poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom
njihove dokončnosti. |
|
|
Z letnim programom nadzora se, v skladu z 41. členom
statuta občine, seznani občinski svet in župana, ki sta dolžna v primeru
konkretne opredelitve organov ki bodo po letnem planu nadzorovani,
spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora. |
|
|
Nadzorni odbor pa lahko, z večino glasov vseh svojih
članov, odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, oziroma lahko odloči, da se
iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru,
ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih
zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge,
zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega
značaja. |
|
|
V. KONČNA DOLOČBA |
|
|
36. člen |
|
|
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe
poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za
njegov sprejem. |
|
|
|
|
|
Št. 030-3/2007-O10 |
|
|
Kostanjevica na Krki, dne 20. marca 2007 |
|
|
Predsednik
Nadzornega odbora
Občine Kostanjevica na Krki
Stane Tomazin l.r. |
|
|
|