Na
podlagi prvega in tretjega odstavka 39. člena novele
Zakona o kmetijskih zemljiščih
(ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Odločbe Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000
Ljubljana št. 092-397/2011/6 z dne 26. 9.
2011,
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt,
Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A) ter 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 18. seji dne
10. 10.
2012 sprejel |
O
D L O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega
gospodarstva Sajovic |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S
tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 76/03, 32/04, 22/06 – popravek, 22/08 – popravek, 33/10,
8/12 – popravek), Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih morfološke
celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične
zasnove Golnika (Uradni list RS, št. 72/04, 68/05, 22/06 – popravek,
16/07 – avtentična razlaga, 22/08 – popravek, 64/08 – obvezna razlaga,
33/10, 8/12 – popravek) in Odloka o razglasitvi posestva gradu Brdo pri
Kranju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
21/08) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN)
za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic v digitalni in analogni
obliki. |
(2) OPPN
je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj, Enota Škofja Loka,
Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka pod številko projekta UD 446–68–11,
aprila 2012. |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN vsebuje: |
(1)
Besedilo odloka sestavljajo: |
I. Splošne določbe |
II. Opis prostorske ureditve |
III. Umestitev načrtovane ureditve v
prostor |
IV. Zasnova
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
V. Zasnova
komunalne infrastrukture |
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine |
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave |
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
IX.
Dopustna odstopanja |
X.
Načrt parcelacije |
XI.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
XII.
Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN |
XIII.
Končne določbe |
(2)
Grafični del: |
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj; |
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in
povezav s sosednjimi območji ter prikazom varovanj in omejitev; |
2.3. Območje OPPN s prikazom parcel M 1:2000; |
2.4. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem M 1:750; |
2.5. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za
zakoličbo; |
2.6. Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje; |
2.7. Idejna zasnova kmetijskega gospodarstva Sajovic; |
2.8. Pogled A, A1 in B, B1; |
2.9. Pogled C in D, D1; |
2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske
infrastrukture; |
2.11. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(3)
Priloge |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – lokacijska
informacija |
2. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana št. 092-397/2011/6 z dne
26. 9.
2011 |
3. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za
preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic |
4. Sklep o spremembi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic |
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
6. Strokovne podlage za pripravo OPPN |
7. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora |
8. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in
predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN |
9. Tehnični elementi za zakoličbo. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
3. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje
prostorske ureditve se nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1). |
(2) Območje
OPPN obsega dele parcel št. 846, 847, 848 in 849/4, vse k.o. Predoslje. |
(3) Izven
območja OPPN se bodo vršili posegi na delu parcel št. 845, 849/3, 721/2
in 851 vse k.o. Predoslje. |
(4) Velikost
območja je 1.2177 ha. |
4. člen |
(ureditve izven območja OPPN) |
Izven
območja OPPN je predvidena izgradnja dela energetske in komunalne
infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja
podrobnega načrta in zasaditev dvojnih drevoredov visokoraslega sadnega
drevja na delu parcel št. 845, 849/3, obe k.o. Predoslje. |
Na
delu parcele št. 846 k.o. Predoslje je predvidena deponija humusa. |
5. člen |
(predvideni posegi v območju) |
(1) V
območju OPPN je za potrebe preselitve kmetijskega gospodarstva Sajovic
predvidena izgradnja naslednjih objektov: hlev za 100 GVŽ – krav
molznic, hlev za mlado živino, garaža za stroje in skladišča goriv,
semen, škropiv in orodja, skladišče za seno in slamo, dva zbiralnika za
gnojevko in predjama, trije koritasti silosi in pokrito gnojišče. |
(2) V
okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Sajovic je načrtovana tudi
vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Zemljišča
predvidena za pozidavo predstavljajo kmetijske površine – njive. |
(2) Območje
OPPN se nahaja v vplivnem območju Odloka o razglasitvi posestva gradu
Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 21/08),
ki v 6. členu določa, da je za območje spomenika in njegovo vplivno
območje potrebno pripraviti državni prostorski načrt (DPN). Pred
uveljavitvijo DPN so dopustni posegi v prostor, ki jih določa OPPN
Sajovic. |
(3) Območje
OPPN je vezano na pot, ki poteka po kmetijskih površinah in predstavlja
nadaljevanje javne poti (JP 684021) Predoslje – gasilni dom. Gospodarska
javna infrastruktura (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje, telekom
vod) je izvedena do roba naselja Predoslje. |
(4) Meteorne
vode s streh in utrjenih površin se vodijo preko meteornega kanala do
zbiralnika meteornih vod in delno v ponikovalnice. |
(5) Predvideno
kmečko gospodarstvo bo predstavljalo vitalno žarišče sredi ruralnega
tkiva s svojimi funkcionalnimi objekti, ki bodo ustrezali današnjemu
najvišjemu standardu in tehnologiji. Oblikovanje zunanje podobe objektov
naj bo trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne elemente
obstoječih objektov v naseljih Predoslje in Suha. |
(6) Vedutno
izpostavljenost kmečkega gospodarstva se ublaži z zasaditvijo dvojnih
drevoredov visokoraslih sadnih dreves na vzhodni in zahodni strani, na
južni strani pa z enojnim orehovim drevoredom. |
(7) Predvidena
ureditev kmečkega gospodarstva ne bo vplivala na osončenje sosednjih
objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi
nesrečami v okolici lociranih objektov. |
7. člen |
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor) |
Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji
list št. 2.6 Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje. |
Pomen
elementov je: |
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN; |
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo; |
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite
načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem
prostoru; |
– predvidena drevesa – označujejo smer zasaditve dvojnih in enojnih
drevoredov visokoraslega sadnega drevja; |
– živa meja z žično ograjo – označuje mejo kmečkega gospodarstva. |
IV. ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
8. člen |
(vrste gradenj) |
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja hleva za 100 glav goveje živine – krav molznic in 20 ležišč za
breje telice; |
– gradnja hleva za mlado živino (68 telet in plemenskih telic); |
– gradnja garaže za stroje, skladišča goriv, semen, škropiv in orodja; |
– gradnja skladišča za seno in slamo; |
– gradnja (dveh) zbiralnikov za gnojevko in predjame; |
– gradnja treh koritastih silosov; |
– gradnja pokritega gnojišča; |
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske
gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi. |
9. člen |
(gabariti objektov) |
(1) Hlev
za 100 glav goveje živine – krav molznic A1 |
– Tlorisni gabarit hleva je podolgovat, širina objekta je 23,00 m do
27,00 m, dolžina hleva je 78,00 m. |
– Višinski gabarit objekta je enoetažen – pritličje, katerega strop je
hkrati streha. Del hleva nad pisarno, strojnico, sanitarijami in
bazenom je dvoetažen (P + mansarda) Višina kapi je 4,50 m + lega. Kota
tlaka pritličja bo na 423,00 m n.m. na južnem delu, na severnem delu pa
na 422,00 m n.m. |
– Streha objekta bo simetrična dvokapnica v naklonu 30 o. V strešini je
možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin. |
– Objekt bo montažno grajen. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali
armiranobetonska. |
(2) Hlev
za mlado živino (teleta in plemenske telice) A2 |
– Tlorisni gabarit hleva A2 je podolgovat, 20,40 m x 32,40 m. |
– Višinski gabarit objekta je enoetažen – pritličje, katerega strop je
hkrati streha. |
– Višina kapi je 4,00 m + lega. Kota tlaka pritličja bo na 422,00 m n.
m. |
– Streha objekta bo simetrična dvokapnica v naklonu 30 o. V strešini je
možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin. |
– Objekt bo montažno grajen. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali
armiranobetonska. |
(3) Skladišče
za slamo in seno A3 in garaža za stroje A4 |
– Tlorisni gabarit objektov je 18,00 m x 18,00 m (A3) in 18,00 m x 18,00
m (A4). |
– Višinski gabarit objektov je enoetažen – pritličje, katerega strop je
hkrati streha. Višina kapi je 4,50 m
+ lega. Kota pritličja bo na 422.50–423,00 m
n. m. |
– Streha objekta mora biti simetrična dvokapnica v naklonu 30 o. |
– Objekta bosta montažno grajena. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena
ali armiranobetonska. |
(4) Zbiralnika
gnojevke (B1) |
– Dve
za vodo neprepustni laguni Ø 16,00 m,
višine 6,00 m (volumen vsake bo 1200 m³). |
– Dno
lagun bo na koti 418,00 m
n. m. oziroma 4,00 m
pod koto urejenega terena. |
(5) Koritasti
silosi (B2) |
– Tlorisni
gabarit silosov je 3,00 m x 8,00 m
x 50,00 m,
višina 2,50 m. |
– Dno
silosov bo na koti urejenega terena. |
(6) Pokrito
gnojišče (B4) |
– Tlorisni
gabarit gnojišča je 10,00 m
x 10,00 m. |
– Dno
gnojišča bo na koti 422,00 m
n. m., višina stene okrog gnojišča bo 2,00 m. |
– Streha
nad gnojiščem (10,00 X 20,40 m)
bo simetrična dvokapnica v naklonu 30º, višina kapi je 4,00 m. |
– Konstrukcija bo lesena. |
10. člen |
(oblikovanje zunanje podobe objektov) |
(1) Arhitektonsko
oblikovanje objektov |
Pri
oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače
ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega,
kulturnega in socialnega pomena. Ustvarijo naj se kvalitetna razmerja in
strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete. |
Fasade morajo biti obdelane z zaglajenimi ometi v beli barvi. Možna je
kombinacija z lesom obdelanim z brezbarvno zaščito. Talni zidec mora
biti ometan. |
Strešine morajo biti izvedene v enotni sivi kritini. |
(2) Sončni
kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe. |
Višina objektov je razvidna iz grafičnih prilog list št. 2.8. – Pogled
A, A1 in B, B1 in list št. 2.9. – Pogled C in D, D1. |
11. člen |
(lega objektov na zemljišču) |
(1) Lega
objektov je razvidna iz načrta št. 2.6. Lega objektov na zemljiščih in
usmeritve za projektiranje. |
(2) Vse
novogradnje (A1–A4, B2) so določene s fiksno točko in gradbeno mejo, ki
je objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Kote slemena
strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami in toleranco
+ 0,50 m. |
(3) Obstoječega
terena za gradnjo ni dovoljeno zviševati. |
12. člen |
(ureditev okolice) |
(1) Vsi
dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani
brez arhitekturnih ovir. |
(2) Utrjene
in povozne površine se izvedejo v asfaltu. Vse ostale površine se
zatravijo. |
(3) Višinske
terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. |
(4) Ograje
je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno med sosedi. Odmik
ograje od poljske poti je 1,00 m. Višina ograje ob poljski poti pri
uvozih na kmečko dvorišče ne sme presegati višine 1,00 m. Medposestne
ograje so dovoljene v žični izvedbi z gabrovimi živicami. |
(5) Na
vzhodni in zahodni strani se izven območja kmetije zasadijo dvoredni
sadovnjaki visokoraslih sadnih dreves. Na južni strani se med obema
uvozoma zasadi orehov drevored. V notranjosti območja OPPN naj se na
ustreznih mestih predvidi zasaditev vsaj dveh visokodebelnih dreves. |
(6) Po
končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in
izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico
objektov zahumuzirati in zatraviti. |
13. člen |
(parcele za gradnjo) |
Velikost in oblika parcel za gradnjo kmetijskega gospodarstva je
razvidna iz Načrta lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za
zakoličbo, list št. 2.5. |
V.
ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
14. člen |
(1) Načrtovana
komunalna oprema obsega: |
– obstoječo poljsko pot in druge prometne površine, javni vodovod za
sanitarno in požarno vodo, meteorno in fekalno kanalizacijo, ravnanje s
komunalnimi odpadki, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. |
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta Zasnova projektnih
ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture list št. 2.10. |
(2) Primarno
in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni
izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje
posameznih objektov. |
(3) Vse
objekte je obvezno priključiti na: |
– poljsko pot (parcelna št. 851, k.o. Predoslje) in preko nje na javno
pot (JP 684021) Predoslje – gasilni dom; |
– elektro omrežje; |
– javni vodovod; |
– fekalno kanalizacijo (zasebno); |
– meteorno kanalizacijo (zasebno); |
– telekomunikacijsko omrežje in |
– elektroenergetsko omrežje. |
(4) Pri
projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati
pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so
sestavni del tega odloka. |
1. Ceste in druge prometne površine |
1.1.
Ceste |
(1) Območje
OPPN bo preko poljske poti priključeno na javno pot (JP 684021)
Predoslje – gasilni dom. |
Predvidena širina asfaltiranega vozišča rekonstruirane poljske poti je
3,50 m
(2 x 1,75 m)
z bankino širine 0,50 m
na eni strani cestišča in z asfaltno muldo širine 0,50 m
na drugi strani. Rekonstruiran del poti mora imeti izvedeno ustrezno
odvodnjavanje, tako, da bo preprečeno odtekanje in odnos materiala s
ceste na sosednja zemljišča. |
(2) Pri
posameznem priključku na občinsko pot in pri priključku občinske poti
na občinsko cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini
nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih
poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj
drugega kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali poti. |
(3) V
projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno
utemeljiti vse posege v varovalnem pasu občinske ceste (cestni
priključek, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na
gradnjo objekta. Rešitev cestnega priključka objekta na občinsko pot
mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib,
odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na
priključku in na občinski cesti. |
1.2.
Kolesarski in peš promet |
Za
kolesarje in pešce se uporablja poljska pot. |
1.3.
Mirujoči promet |
Znotraj območja kmetijskega gospodarstva so predvidena tri (3) parkirna
mesta za osebna vozila. |
1.4.
Arhitektonske ovire |
(1) Pri
načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti
neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. |
2. Oskrba z vodo |
2.1.
Vodovod |
(1) Na
lokaciji predvidenega kmetijskega gospodarstva Sajovic ni obstoječih
vodovodnih naprav. |
(2) Do
kmetijskega gospodarstva je predviden priključni vodovod. Obstoječe
sekundarno vodovodno omrežje na katerega bo vezano območje kmetije je
potrebno obnoviti in povečati. |
(3) Obnova
vodovoda se predvidi po javnih površinah, s cevmi iz nodularne litine,
prav tako hišni vodovodni priključek. Priključni vod do kmetijskega
gospodarstva se predvidi po poti parcelna št. 721/2 in 851 k.o.
Predoslje. |
(4) Pri
križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod
potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. |
(5) Vodovodni
priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in
pisnega soglasja upravljavca javnega vodovoda ob nadzoru upravljavca. |
(6) Priklop
objekta na javni vodovod se vrši preko vodomernega jaška, ki mora biti
dostopen. |
2.2.
Hidrantno omrežje |
(1) Obstoječe
vodovodno omrežje je od predvidenega kmetijskega gospodarstva oddaljeno
več kot 100 m, zato se znotraj območja kmetije predvidi interna požarna
varnost. |
(2) Za
zaščito pred požarom je predviden nadzemni požarni hidrant. |
Lokacije hidranta so razvidna iz situacije list št. 2.10.
Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske
infrastrukture. |
3. Odvajanje odpadnih voda |
(1) V
območju OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in
meteornih vod iz streh in utrjenih površin. |
(2) Odvodnjavanje
in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno
z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja. |
3.1.
Fekalna kanalizacija |
(1) Fekalne
odplake iz sanitarij se vodijo v nepretočno greznico, ki mora
izpolnjevati zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Navezujoča
kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. Vsebina greznice se lahko
prazni v laguni za gnojevko v dolgoročno skladiščenje. |
(2) Hlevski
gnoj iz hleva za mlado živino se skladišči na gnojišču (200 m²), ki mora
biti zgrajeno vodotesno tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali
odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. |
(3) Gnojevka
iz hleva za 100 GVŽ se preko predjame vodi v laguni za gnojevko (2 x 1500
m³). Predjama in laguni morajo biti zgrajene vodotesno, tako, da je
preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali
podzemne vode ali okolje. |
3.2.
Meteorna kanalizacija |
(1) Meteorne
vode iz streh se vodijo v zbiralnike meteornih vod. |
(2) Meteorne
vode iz utrjenih površin pa se vodijo v ponikovalnice, ki morajo biti
locirane izven povoznih in manipulativnih površin. Za ureditev
ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo iz katerega bo
razvidna sestava terena in na podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana
zmožnost ponikanja padavinskih voda. |
4. Elektroenergetsko omrežje |
(1) Obravnavano
območje OPPN ni opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti. |
(2) Za
napajanje novega odjemalca – kmetijskega gospodarstva z električno
energijo se predvidi izgradnja novega NN kabelskega voda iz kabelske
trafo postaje TO 261 Predoslje do priključno merilne omarice locirane na
parcelni meji. |
Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin, njena
lokacija se določi v projektu elektrifikacije območja. |
(3) Pri
načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN bo potrebno upoštevati
veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične
predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. |
(4) Pri
gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav
je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa
(Uradni list RS, št. 70/96). |
(5) Na
celotnem območju, ki se ureja z OPPN za preselitev kmetijskega
gospodarstva Sajovic so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje
in odstranitve elektro energetske infrastrukture v javni rabi, za katere
ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta. |
(6) Na
posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo
električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih
naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim
zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) pridobiti
soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in
parametri priklopa v omrežje. |
4.1.
Javna razsvetljava |
(1) Javna
razsvetljava je načrtovana ob lokalni poti. Omrežje bo položeno v
kabelsko kanalizacijo, ki naj poteka vzporedno s traso nizkonapetostne
kabelske kanalizacije. Javna razsvetljava se izvede z nizkimi uličnimi
svetilkami, ki svetijo navzdol. |
5. Ogrevanje objektov |
(1) Ogrevanje
objektov je predvideno z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce,
geosonda). |
(2) Sončna
energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni
zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne
celice). |
6. Telekomunikacijsko omrežje |
(1) Obravnavano
območje OPPN bo možno priključiti na javno telekomunikacijsko omrežje.
Točka priklopa je na objektu Predoslje 123. |
(2) Za
priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije
je potrebno izdelati Projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s
predvideno dejavnostjo in potrebami. |
(3) V
primeru posegov izven območja OPPN, na območje obstoječih
telekomunikacijskih naprav, je obvezno pred pričetkom izvajanja
gradbenih del ustrezno označiti obstoječe telekomunikacijske naprave. |
7. Ravnanje z odpadki |
(1) Za
zbiranje odpadkov je predvidena lokacija tipskega zabojnika ob uvozu
številka 2 znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov mora biti
dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. Med prevzemnim
mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir. |
(2) Biološke
odpadke se odlaga na kompostnik, predviden v okviru zelenih površin
kmetijskega gospodarstva. |
(3) Izkopni
material je treba trajno deponirati izključno na za to določene
deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za
gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena. |
(4) Lastnik
oziroma uporabnik novega objekta je dolžan prijaviti občinski
gospodarski javni službi (GJS) ravnanja z odpadki začetek uporabe
objekta in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
15. člen |
1. Varstvo kulturne dediščine |
(1) Območje
OPPN se nahaja znotraj vplivnega območja kulturnega spomenika Posestvo
gradu Brdo, EŠD 907. Na območju kulturnega spomenika in njegovem
vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o
razglasitvi: Odlok o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za
kulturni spomenik državnega pomena, (Uradni list RS, št. 21/08). |
(2) Območje
varovanj je razvidno iz karte št. 2.2 Lega prostorske ureditve v širšem
prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, ter
prikazom varovanj in omejitev. |
(3) Akt
o razglasitvi za vplivno območje določa naslednji varstveni režim: |
– Ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem
tradicionalne rabe prostora, posebej iz smeri Ilovke in Predoselj, kjer
bi neprimerni posegi lahko razvrednotili vedutno izpostavljenost
spomenika, tipično parcelacijo ter razvrednotili simbolno os Brdo –
Predoslje. |
– Varovan je robni gozdni prostor, kjer bi spremembe namembnosti,
predvsem večji poseki ali zidava, vplivali na mikroklimo ali preskrbo z
vodo. |
– Prepovedano je postavljanje trajnih in začasnih objektov, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo, razen kadar to s kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni javni zavod. |
(4) Zaradi
možnih negativnih vplivov na kulturni spomenik in dediščino, ki se
nahaja v bližini urejanja je pri načrtovanju treba upoštevati naslednje
smernice: |
– Območje OPPN je ob vzhodni in zahodni strani obdano z dvorednima
sadovnjakoma. V notranjosti območja je dodana tudi živica avtohtonih
rastlin (npr. gaber). |
– Zaradi značaja poselitve na gravitacijskem območju je ozelenitev
načrtovana tudi znotraj kmetijskega gospodarstva. |
– Kmetijsko gospodarstvo leži na ravnici, ki ni dvignjena od širše
okolice. Višinska razlika med obstoječo potjo in obstoječim terenom je
načrtovana kot zatravljena brežina in ne bo izstopala iz okolice. |
– Usmeritve OPPN za načrtovanje objektov so, da je potrebno upoštevati
značilnosti lokalne tipologije gospodarskih objektov. |
– Območje je predvideno kot kmetijska proizvodna površina – IK.
Spremembe namembnosti so dovoljene samo nazaj v čisto kmetijsko
površino. |
(5) Varstvo
arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja. |
Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke
raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških
ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) oziroma
odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE
Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom del. |
(6) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/in
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V
primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
16. člen |
1. Varstvo pred hrupom |
(1) Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. območje varstva
pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne
nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred
prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni
objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne
smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
(2) V
času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil
pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času
gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem
času, med delovnim tednom. |
2. Varstvo tal |
(1) Posegi
v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za
začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo izključno
površine znotraj območja OPPN. Za deponijo humusa pa se lahko uporabi
zemljišče neposredno ob območju OPPN. |
(2) Pri
gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je
treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. |
(3) Humus
se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja
njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s
škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti
do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih
od 1,20 m. |
(4) Izkopni
materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za
zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami. |
3. Varstvo zraka |
(1) Ukrepi
za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje
prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest. |
(2) Objekti
morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce,
geosonda). |
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
(1) Za
osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo
žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV
spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne).
Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja
svetlobe nad vodoravnico. |
(2) Osvetljevanje
območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na
najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj
se ne osvetljujejo. |
5. Ohranjanje narave |
(1) Območje
predstavlja kmetijske travniško-njivske površine brez drevesne
vegetacije. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Obravnavano območje se ne nahaja v daljinskem območju vpliva posebnih
varovanih in zavarovanih območij. Na obravnavanem območju prav tako ni
habitatov zavarovanih vrst ter prednostnih habitatnih tipov. |
(2) Za
območje OPPN izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja
naravovarstvenega mnenja nista potrebna. |
6. Varstvo voda |
(1) Vse
posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in
ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba
programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni
režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo
pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja
vodnih in obvodnih ekosistemov. |
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za izjeme, ki jih določa 37. člen ZVO-1: gradnja objektov javne
infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo. |
(3) Odvajanje
in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno
z Zakonom o vodah in predpisi o varstvu okolja: |
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09); |
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07); |
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07,
33/08). |
(4) Urediti
je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske vode naj se
prioritetno ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali
poplavljanja okoliških površin, pri tem morajo biti ponikovalnice
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V skladu z 92.
členom ZVO-1 je v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih
voda z urbaniziranih površin. Za ureditev ponikovalnic je potrebno
pridobiti geološko poročilo s katerega bo razvidna sestava terena in na
podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana zmožnost ponikanja padavinske
vode. |
(5) Pri
načrtovanju, izvedbi in obratovanju objekta je potrebno upoštevati še: |
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje
domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 – ZVO-1); |
– Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla
(Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 113/09); |
– Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov
(Uradni list RS, št. 113/09), |
– Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni
list RS, št. 130/04). |
(6) Gnojišče
in gnojnična jama naj bosta urejena v skladu s Strokovnim navodilom o
urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, 98/07). |
(7) Skladno
s 65. členom ZVO-1 je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za
varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od
meje brega voda 1. reda
in 5 metrov od meja brega voda 2. reda. |
(8) Odlaganje
odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in
vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni
dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih
profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih
procesov ni dovoljeno. |
(9) Preventivno
se preprečuje obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in
okolja. |
(10) Skladišče
goriv za kmetijske stroje je predvideno v garaži za stroje. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
17. člen |
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise
glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih
standardov za varno gradnjo. |
(2) Območje
leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,175 G na karti
potresne ogroženosti). |
(3) Pri
načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi
odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05). |
(4) Na
podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v
Mestni občini Kranj območje OPPN ne leži na območju ogroženosti pred
poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti. |
(5) Vsi
posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi Hidrološko-geološkega
poročila. |
18. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri
načrtovanju gradenj objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni
varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Pri načrtovanju notranje ureditve kmetije je potrebno zagotoviti pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja. |
(2) V
OPPN so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS,
št. 3/07). Zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev
prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni ukrepi (požarna ločitev) in
zagotovitev zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega
omrežja preko nadzemnega hidranta. Manipulacijske površine ob objektih
omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine
za intervencijska vozila. |
(3) Za
objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se v
sklopu projektne dokumentacije PGD izdela študija požarne varnosti na
osnovi katere investitor pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam
pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija
požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne
varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem
primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno. |
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
19. člen |
(1) Pri
določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m
s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa. |
(2) Tlorisne
gabarite se lahko presega do ±5 %. |
(3) Dovoljeno
je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so
prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila
tega odloka. |
Prav
tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za
gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah. |
(4) Dovoljene
so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju
prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo
primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska
vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta
OPPN. |
X.
NAČRT PARCELACIJE |
20. člen |
Načrt
parcelacije določa gradbeno parcelo kmetije in tehnične elemente za
gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz načrta št. 2.5
Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo.
Parcela za gradnjo kmetije je določena z lomnimi točkami, ki so v
Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge. |
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
21. člen |
(etapnost izvedbe) |
Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno: |
– dograditev sekundarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za
gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje, izgradnja dela
javne poti ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta; |
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva in |
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo visokodebelnih sadnih
dreves. |
22. člen |
(tehnični pogoji za projektiranje) |
Širine in radiji priključkov na javno pot ter elementi poljske poti
morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa.
Priključka morata biti prilagojena niveleti vozišča poti na katero se
priključujeta. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti
mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na
območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan
območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno
prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno
vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme
pritekati na javno cesto ali na njej zastajati. |
23. člen |
(obveznosti v času gradnje) |
V
času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred pričetkom del morajo izvajalci obvestiti Zavod za varstvo
kulturne dediščine, Območna enota Kranj, zaradi zagotovitve arheološkega
nadzora nad zemeljskimi deli, |
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne,
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z
njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih
zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi
gradnje ne bo poslabšala; |
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (vkopi); |
– v
skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav; |
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snovi; |
– v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe; |
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov; |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane; |
– ob
izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo
začasno deponirati na za to predvideni lokaciji; |
– po
končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni
material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji
prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
24. člen |
(monitoring) |
(1) Vsi
vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega
gospodarstva Sajovic se spremljajo na podlagi predpisov s področja
varovanj. |
Varstvo tal in voda |
(2) Med
gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja in sicer s spremljanjem
nepredvidenih dogodkov na gradbišču, v gradbenem dnevniku (zaradi
morebitnih pojavov razlitja snovi, izpiranja nevarnih snovi, okvare
strojev ipd.) in poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad
uporabo goriv in olj v delovnih in kmetijskih strojih in drugih
napravah, voditi evidence odpadne embalaže ter reden pregled lovilca olj
na ploščadi za pranje in vzdrževanje kmetijskih strojev v skladu s
Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98 in
50/01). |
Varstvo zraka |
(3) Monitoring
v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00,
99/01 in 17/03). |
Varstvo hrupa |
(4) V
času gradnje in med obratovanjem kmetijskega gospodarstva Sajovic se s
strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa izvaja reden nadzor
nad upoštevanjem predpisov. |
Ravnanje z odpadki |
(5) Po
Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora
povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih
odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Ob vsaki predaji
odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z
navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let. |
Varovanje kulturne dediščine |
(6) Ob
gradnji objektov na območju OPPN je potrebno izvesti arheološki nadzor
na celotni lokaciji posega. |
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU
VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
25. člen |
(1) Občinski
podrobni prostorski načrt velja dokler se na območju OPPN izvaja
kmetijska dejavnost. |
(2) Namenska
raba Območja OPPN (IK) se v občinskem aktu ne sme spreminjati v druga
stavbna zemljišča. Po morebitnem prenehanju kmetovanja je možna le
sprememba namenske rabe območja nazaj v kmetijsko rabo. |
XIII. KONČNE DOLOČBE |
26. člen |
(vpogled v OPPN) |
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na
Mestni občini Kranj in na Upravni enoti Kranj. |
27. člen |
(nadzor nad izvajanjem) |
Nadzor nad izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi
Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje
pristojnosti Mestna občina Kranj. |
28. člen |
(veljavnost odloka) |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka za obravnavano območje prenehajo veljati
določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih morfološke celote
Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove
Golnika (Uradni list RS, št. 72/04, 68/05, 22/06 – popravek, 16/07 –
avtentična razlaga, 22/08 – popravek, 64/08 – obvezna razlaga, 33/10,
8/12 – popravek). |
(2) Po
vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri
načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in
dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja,
dopolnjuje ali nadomesti. |
(3) Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
350-7/2011 |
Kranj, oktober 2012 |
Župan
|
Mestne občine Kranj |
Mohor
Bogataj
l.r. |