|
Na podlagi 45. člena
Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradni list RS, št.
27/12) in 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12) je Občinski
svet Občine Bled na 18. redni seji dne 18.03.2014 sprejel |
|
|
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
|
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE BLED |
|
|
|
I. Splošna določila |
|
|
|
1. člen |
|
(1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju
Občine Bled (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z določbo 45.
člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (v nadaljevanju:
»Odlok«), obsega: |
|
1.
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; |
|
2.
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
|
3.
tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za
določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije
uporabnikov; |
|
4.
tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove
uporabe; |
|
5.
minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno
s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; |
|
6.
podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih; |
|
7.
podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov,
bioloških odpadkov; |
|
8.
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnih centrov; |
|
9.
druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe. |
|
(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. |
|
(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen:
|
|
-
izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov; |
|
-
mešana embalaža je plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije
in embalažni stiropor; |
|
-
uporabnik je vsak imetnik oz. povzročitelj komunalnih odpadkov;
|
|
-
drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva; |
|
-
občina je Občina Bled. |
|
|
|
2. člen |
|
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: |
|
-
prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
|
|
-
prevzem ločeno zbranih frakcij od uporabnikov na prevzemnih mestih,
|
|
-
prevzem frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
|
|
-
prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
|
|
-
prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki
bioloških odpadkov ne kompostirajo sami, |
|
-
prevzem nevarnih odpadkov s premično zbiralnico v akciji, |
|
-
zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v
zbirnih centrih, |
|
-
transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto),
|
|
-
tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava
predpisane spremne dokumentacije, |
|
-
vizualna kontrola in odbiranje odpadkov, |
|
-
predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, |
|
-
priprava odpadkov za prevoz in predajo zbiralcem, obdelovalcem ali
odstranjevalcem, |
|
-
začasno skladiščenje odpadkov, |
|
-
prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
|
|
-
predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
|
|
-
obveščanje in ozaveščanje uporabnikov. |
|
|
|
II. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov |
|
|
|
1. Tehnologija ravnanja z odpadki |
|
|
|
3. člen |
|
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) |
|
(1) V Občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij,
odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij.
Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema
na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v
katerem nastajajo odpadki. |
|
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna
tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže,
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, papirja in zelenega vrtnega
odpada ter kosovnih odpadkov. |
|
Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma
izvaja s: |
|
-
specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov, |
|
-
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju, opremljenim s
hiabom in |
|
-
specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim s hiabom. |
|
(3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna
tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih
skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za
ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice
ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne
zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih
ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje –
prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s: |
|
-
specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v
klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov.
|
|
(4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja
odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali
premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na
odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno
območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije
zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih
odpadkov s premično zbiralnico in zelenega vrtnega odpada ter kosovnih
odpadkov. |
|
Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s: |
|
-
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju, opremljenim s
hiabom, |
|
-
specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim s hiabom
in |
|
-
premično zbiralnico nevarnih odpadkov. |
|
(5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst
odpadkov. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti
v ustrezno označene zabojnike. |
|
3. člen |
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) |
(1) V Občini se odpadki zbirajo ločeno na več
načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov
ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke
na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s
tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem
nastajajo odpadki. |
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do
vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri
uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže,
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, papirja in
zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov. |
Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se
načeloma izvaja s: |
· specialnim
tovornim vozilom smetarjem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov, |
· specialnim
tovornim vozilom nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju,
opremljenim s hiabom in |
· z
drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov. |
(3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je
osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko
zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno
naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje
poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko
stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih
frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih
frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.
Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se
izvaja s: |
· specialnim
tovornim vozilom smetarjem za prevzemanje odpadkov v
klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov, |
· specialnim
tovornim vozilom nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
podzemnih zabojnikih volumna od 1300 do 5000 l, opremljenim
s hiabom in |
· z
drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov. |
(4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega
zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja
»od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij.
Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko
natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s
koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije
zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij
komunalnih odpadkov s premično zbiralnico in zelenega
vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov. |
Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se
izvaja s: |
· specialnim
tovornim vozilom nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju,
opremljenim s hiabom, |
· z
drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov in |
· premično
zbiralnico nevarnih odpadkov. |
(5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija
zbiranja vseh vrst odpadkov. Uporabnik sam pripelje
sortirane odpadke v zbirni center in jih samostojno razvrsti
v ustrezno označene zabojnike. |
|
|
|
|
2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov |
|
|
|
4. člen |
|
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) |
|
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje
odpadkov na izvoru – pri uporabnikih. |
|
(2) V okviru javne službe, se na območju Občine zagotavljajo naslednji
načini ločevanja odpadkov: |
|
-
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih
mestih, |
|
-
zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada pri uporabnikih na prevzemnih mestih, |
|
-
zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada v zbiralnicah ločenih frakcij, |
|
-
zbiranje mešane embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih,
|
|
-
zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri
uporabnikih na prevzemnih mestih, |
|
-
zbiranje embalaže (mešane, steklene, papirne) v zbiralnicah ločenih
frakcij, |
|
-
zbiranje v akcijah (nevarni odpadki), |
|
-
zbiranje kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na prevzemnih
mestih po naročilu z »bonom« in |
|
-
zbiranje v zbirnih centrih. |
|
(3) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje mešane embalaže na
zbirnih mestih uporabnika je obvezno za vsa gospodinjstva in vse druge
uporabnike. Morebitna obveznost dodatnih zabojnikov na zbirnih mestih se
za gospodinjstva in druge uporabnike določi v letnem programu ravnanja z
odpadki. |
|
4. člen |
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) |
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno
ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih. |
(2) V okviru javne službe, se na območju Občine zagotavljajo
naslednji načini ločevanja odpadkov: |
· zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih
mestih, |
· zbiranje
mešane embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih, |
· zbiranje
papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri
uporabnikih na prevzemnih mestih, |
· zbiranje
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega
vrtnega odpada pri uporabnikih na prevzemnih mestih, |
· zbiranje
embalaže (mešana, steklena, papirna) v zbiralnicah ločenih
frakcij, |
· zbiranje
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v zbiralnicah
ločenih frakcij, |
· zbiranje
v akcijah (nevarni odpadki), |
· zbiranje
kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na prevzemnih
mestih po naročilu z »bonom« in |
· zbiranje
v zbirnih centrih. |
(3) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje mešane
embalaže na zbirnih mestih uporabnika je obvezno za vse
vrste uporabnikov. Morebitna obveznost dodatnih zabojnikov
na zbirnih mestih se za gospodinjstva in ostale uporabnike
določi v letnem programu ravnanja z odpadki. |
|
|
|
|
5. člen |
|
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) |
|
(1) Točna dinamika zbiranja odpadkov se določi na letnem nivoju v
programu zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih
odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih
analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdela pooblaščeni izvajalec.
|
|
(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah
odpadkov je praviloma sledeča: |
|
-
26-krat letno za mešane komunalne odpadke za individualne stanovanjske
objekte do vključno s tremi stanovanji in druge uporabnike; |
|
-
52-krat letno za mešane komunalne odpadke za več stanovanjske objekte s
štirimi ali več stanovanji s skupnimi zabojniki za mešane odpadke ter
pogodbene uporabnike; |
|
-
52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke; |
|
-
26-krat letno za odpadno mešano embalažo; |
|
-
13-krat letno za odpadni papir (papir, karton, papirna in kartonska
embalaža). |
|
(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 26-krat
letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan
prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov v zbiralnicah dejanskim
potrebam. |
|
(4) Minimalno število akcij zbiranja nevarnih odpadkov je 1-krat letno.
|
|
(5) Minimalno število akcij zbiranja kosovnih odpadkov je 2-krat letno.
|
|
(6) Minimalno število akcij zbiranja zelenega vrtnega odpada je 2-krat
letno. |
|
(7) Minimalno obratovanje zbirnega centra je 10 ur dnevno v času
delovnika in 4 ure ob sobotah v dopoldanskem času. |
|
|
|
3. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za
določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov |
|
|
|
6. člen |
|
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) |
|
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki
imajo certifikat, da so izdelani v skladu z evropskimi normativi o
zbirnih zabojnikih za odpadke (EN-840-1 do 6). |
|
(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadne embalaže,
mešanih komunalnih odpadkov ter zabojnikov za ostale vrste odpadkov so:
|
|
-
120 litrov, |
|
-
240 litrov, |
|
-
360 litrov, |
|
-
770 litrov in |
|
-
1.100 litrov. |
|
(3) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje bioloških kuhinjskih
odpadkov so: |
|
-
120 litrov, |
|
-
240 litrov in |
|
-
770 litrov. |
|
(4) Tipske namenske vrečke so namenjene izključno zbiranju odpadkov v
primeru nedostopnosti objekta za specialna vozila ali v primeru
povečanih količin odpadkov. |
|
(5) Tipska namenska vreča (80 litrov) za mešane komunalne odpadke, je
zelene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »vreča za
ostanek odpadkov«. |
|
(6) Tipska namenska vreča za odpadno mešano embalažo je izključno
prosojne barve. |
|
|
|
7. člen |
|
(označevanje predpisanih zabojnikov) |
|
(1) Barve in označbe za označevanje posameznih skupin zabojnikov za
sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega
odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: |
|
-
za mešane komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve,
|
|
-
za biološko razgradljive kuhinjske odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov
rjave barve, ustrezna nalepka, |
|
-
za zeleni vrtni odpad: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve,
ustrezna nalepka, |
|
-
za odpadno mešano embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve,
ustrezna nalepka, |
|
-
za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo: zabojnik zelene
barve, pokrov rdeče barve, ustrezna nalepka in |
|
-
za stekleno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve,
ustrezna nalepka. |
|
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni
glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem
primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko za
posamezno vrsto odpadka. |
|
(2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede
najmanj na enega od načinov: |
|
-
elektronski čip se vgradi v utor na robu zabojnika, ki je izdelan za v
ta namen in |
|
-
črtna koda, ki se nalepi na zabojnik. |
|
Z vgraditvijo elektronskega čipa mora biti omogočeno avtomatsko
prepoznavanje zabojnika pred vsakim praznjenjem in vodenje evidenc
praznjenj. |
|
|
|
8. člen |
|
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v
gospodinjstvih) |
|
(1) Pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), ki jih
uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva predvidena količina,
struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost
praznjenja. |
|
(2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih
uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Individualni objekti z eno do
vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko uporabljajo skupno opremo z
upoštevanjem prej omenjenega merila. |
|
(3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih
uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko
vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med
enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Dokončno velikost
opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
posamezni objekt. |
|
(4 Za zbiranje mešane embalaže v individualnih objektih uporabniki
uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo
vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim
praznjenjem. Velikost opreme je praviloma enaka ali večja kot 20,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Individualni objekti z
eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko uporabljajo skupno
opremo z upoštevanjem prej omenjenega merila. |
|
(5) Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki
uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem. Velikost opreme je praviloma enaka ali večja kot
20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Dokončno
velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za posamezni objekt. |
|
(6) Ne glede na določbo 3. in 5. odstavka tega člena, gospodinjstvo v
večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne embalaže in mešanih
komunalnih odpadkov lahko uporablja individualno opremo, če z objektom
ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med
lastniki in uporabniki večstanovanjskega objekta. |
|
8. člen |
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke
v gospodinjstvih) |
(1) Pri določanju vrste, števila in prostornine
zabojnika(ov), ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se
upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov,
tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih
objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne
velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine
mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem.
Velikost opreme je enaka ali večja kot 12,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
(3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v
večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno
opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo
vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim
in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja
kot 12,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
Velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza odpadkov za posamezni objekt. |
(4) Za zbiranje mešane embalaže v individualnih objektih
uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da
lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže
med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali
večja kot 15,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden. |
(5) Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih
uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne
velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine
mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem. Velikost
opreme je enaka ali večja kot 15,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. Velikost opreme določi izvajalec
na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza odpadkov za
posamezni objekt. |
(6) Ne glede na določbo 3. in 5. odstavka tega člena,
gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne
embalaže in mešanih komunalnih odpadkov lahko uporablja
individualno opremo, če z objektom ne upravlja upravnik in
če je to v skladu z medsebojno pogodbo med lastniki in
uporabniki večstanovanjskega objekta. Za določitev velikosti
opreme se uporabljajo določila za primer individualnih
objektih. |
(7) Na podlagi zgoraj omenjenih točk so najmanjše velikosti
zabojnika za gospodinjstva vključena v redni odvoz, določene
glede na število oseb: |
|
Zabojnik za mešane komunalne odpadke |
Minimalna velikost zabojnika v litrih |
Število oseb |
120 |
1-5 |
240 |
6-10 |
360 |
11-15 |
Zabojnik za mešano embalažo |
Minimalna velikost zabojnika v litrih |
Število oseb |
120 |
1-4 |
240 |
5-8 |
360 |
9-12 |
|
(8) Pri ostalih (izven naštetih primerov) določitvah
najmanjše velikosti zabojnika se upošteva potreben
razpoložljivi volumen na osebo. |
(9) Navedene osnove so podlaga za določitev minimalnih
velikosti zabojnika pri obračunu storitev zbiranja
komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. |
(10) V letnem programu, Elaboratu in Sklepu o cenah
komunalnih storitev so povzeta morebitna odstopanja, do
katerih bi prišlo zaradi sprememb na področju ravnanja z
odpadki. |
|
|
|
|
9. člen |
|
(objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti) |
|
(1) Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v
katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni
stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška
hiša). |
|
(2) V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje
vključen z minimalno 120 l zabojnikom za mešane odpadke. |
|
(3) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja
komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt velja dotrajani objekt v katerem
ni mogoče bivati, nima komunalnih priključkov ter ni več v evidencah
GURS evidentiran kot stavba. |
|
(4) Izvajalec lahko uporabniku, ki je lastnik stanovanjske stavbe ali
drugega objekta, ki zaradi osebnih ali drugih okoliščin na podlagi
ustreznih dokazil dokaže, da stavba ali objekt več kot 12 mesecev ne bo
v kakršnikoli uporabi, odobri minimalno vključenost stanovanja ali
objekta v višini 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika. Kriterij za
kontrolo uporabe stanovanjske stavbe ali objekta je poraba vode preko
vodomera. |
|
9. člen |
(objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni
objekti) |
(1) Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku
objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena
oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak
je le v občasni uporabi (počitniška hiša). |
(2) V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za
občasno bivanje vključen z minimalno 120 l zabojnikom za
mešane odpadke in z minimalno 120 l zabojnikov za mešano
embalažo. |
(3) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti
zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt velja
dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima komunalnih
priključkov (vodovod, elektrika) oz. ni več v evidencah GURS
evidentiran kot stavba. Breme dokazovanja je na strani
lastnika oz. uporabnika. |
(4) Izvajalec lahko uporabniku, ki je lastnik stanovanjske
stavbe ali drugega objekta, ki zaradi osebnih ali drugih
okoliščin na podlagi ustreznih dokazil dokaže, da stavba ali
objekt več kot 12 mesecev ne bo v kakršnikoli uporabi,
odobri minimalno vključenost stanovanja ali objekta v višini
1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika. Kriterij za kontrolo
uporabe stanovanjske stavbe ali objekta je poraba vode preko
vodomera, ki na letnem nivoju v tem primeru ne sme presegati
5 m3. |
(5) V kolikor je letna poraba vode presežena, izvajalec
uporabnika avtomatsko vključi med objekte za občasno bivanje
za prihodnje obdobje in naredi poračun za preteklo obdobje. |
|
|
|
|
10. člen |
|
(merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) |
|
(1) Merila za določanje izhodiščnega volumna posode za druge uporabnike
za objekte, v katerih
opravljajo dejavnost, so določena
na podlagi izkustev izvajalca in na podlagi podatkov drugih komunalnih
podjetij. |
|
(2) Za zbiranje komunalnih odpadkov v samostojnih objektih drugi
uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine komunalnih odpadkov med enim in drugim
praznjenjem, vendar ne manj kot 120 l. |
|
(3) Velikost zabojnika mora biti določena tako, da je pogostost odvoza
najmanj na 14 dni. Izvajalec dogovori z drugim uporabnikom velikost
zabojnika, število zabojnikov in pogostost odvoza. |
|
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na prevzemnem
mestu souporablja zabojnik v poslovno stanovanjskem objektu, je
najmanjša velikost posode, ki se povzročitelju iz dejavnosti obračuna
120 litrov. |
|
(5) Odjemna
mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti, katerih dejavnost povzroča
odpadke, ki so
opredeljeni v Uredbi
o ravnanju z biološko
razgradljivimi kuhinjskimi odpadki
in zelenim vrtnim odpadom, morajo
na odjemnem mestu imeti tudi
zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke. |
|
10. člen |
(merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) |
(1) Merila za določanje potrebne velikosti zabojnika za
druge uporabnike v objektih, v katerih opravljajo dejavnost,
so določena na podlagi izkustev izvajalca, podatkov drugih
komunalnih podjetij, podatkov primerljivih objektov,
podatkov s terena in podatkov o količinah v preteklem
obdobju. |
(2) Za zbiranje komunalnih odpadkov v samostojnih objektih
drugi uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne
velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine
komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem, vendar
ne manj kot 120 l. |
(3) Velikost zabojnika mora biti določena tako, da je
pogostost odvoza predvidena v rednih terminih. Izvajalec
določi velikost zabojnika in število zabojnikov v dogovoru z
drugim uporabnikom. Izvajalec in uporabnik se lahko
dogovorita tudi o drugačni frekvenci odvoza, v kolikor je to
potrebno. |
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na
prevzemnem mestu souporablja zabojnik v poslovno
stanovanjskem objektu, je najmanjša velikost posode, ki se
povzročitelju iz dejavnosti obračuna 120 litrov. |
(5) Odjemna mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti,
katerih dejavnost povzroča odpadke, ki so opredeljeni v
Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo na odjemnem mestu
imeti tudi zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke. |
(6) Pri določanju potrebne minimalne velikosti zabojnikov so
za druge uporabnike podane naslednje osnove: |
|
Minimalna velikost zabojnika v litrih za mešane
komunalne odpadke in mešano embalažo |
Dejavnost |
Velikost prostora |
120 l |
pisarne, manjše obrti |
do 40 m2 |
240 l |
pisarne, manjše obrti, manjše kavarne, lokali,
prodajalne |
od 40 do 80 m2 |
360 l |
pisarne, srednje obrti,
lokali s hrano |
od 40 do 80 m2
|
480 l |
lokali, manjše restavracije,
srednje obrti, manjša industrija, manjša
prenočišča |
od 80 do 300 m2 |
≥770 l , 1100 l |
večje restavracije, večje obrti, industrija,
hoteli |
>300 m2 |
Minimalna velikost zabojnika v litrih za mešane
komunalne odpadke in mešano embalažo |
Dejavnost |
Število ležišč |
120 l |
sobodajalstvo |
od 1 do 10 |
240 l |
sobodajalstvo |
od 11 do 20 |
360 l |
sobodajalstvo |
od 21 do 30 |
≥480 l |
sobodajalstvo |
≥31 |
|
(7) Navedene osnove so podlaga za določitev minimalnih
velikosti zabojnika pri obračunu storitev zbiranja
komunalnih odpadkov pri drugih uporabnikih. |
(8) V primeru souporabe zabojnikov med gospodinjstvom/drugim
uporabnikom je podlaga za določitev minimalne velikosti
zabojnika pri obračunu vsota potrebnih zabojnikov
posameznega uporabnika. |
(9) Pri kategoriji drugih uporabnikov, ki nastopajo kot
fizične osebe-sobodajalci z izrazito sezonsko dejavnostjo je
osnova pri obračunu za opravljanje dejavnosti sobodajalstva: |
· velikost
zabojnika za mešane odpadke, ki se uporablja za opravljanje
dejavnosti in se določi glede na tabelo v 6.točki tega
člena, pri čemer se storitve obračuna za vse mesece, v
katerih se dejavnost opravlja, |
· v
kolikor dodatnega zabojnika za dejavnost fizična
oseba-sobodajalec nima, se obračunava pavšal, ki se glede na
realizirano število nočitev določi v m3 in obračuna skladno
s potrjenimi cenami. |
(10) V letnem programu, Elaboratu in Sklepu o cenah
komunalnih storitev so povzeta morebitna odstopanja, do
katerih bi prišlo zaradi sprememb na področju ravnanja z
odpadki. |
|
|
|
|
11. člen |
|
(pogodbeni uporabniki) |
|
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila
zabojnika volumna 360 litrov iz prejšnjega člena. |
|
(2) Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in
odvoza odpadkov in potrebno opremo za zbiranje ter z njim sklenejo
pogodbo. |
|
(3) V kolikor zaradi kakršnegakoli razloga ne pride do sklenitve pogodbe
so uporabniki dolžni plačevati storitve javne službe skladno s tem
pravilnikom. |
|
|
|
12. člen |
|
(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) |
|
Lastnik opreme za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih uporabnika je
lahko uporabnik ali izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali
odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
Lastnik opreme v zbiralnicah ločenih frakcij je izvajalec. |
|
4. Uporaba namenskih predpisanih vreč za odpadke |
|
|
|
13. člen |
|
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov)) |
|
Kjer ne poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za reden
odvoz odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadne embalaže
in mešanih komunalnih odpadkov z namenskimi tipiziranimi vrečami.
Izvajalec vsakemu uporabniku zagotovi ustrezen skupni razpoložljivi
volumen tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu izpraznjenemu volumnu
zabojnika(ov). Uporabnik mora zagotoviti, da bo vreča z ustreznimi
odpadki na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob
transportni poti specialnega tovornega vozila – smetarja in zavezana s
trakom. |
|
|
|
14. člen |
|
(spremenjene količine odpadkov) |
|
(1) Če količine mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo
prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik
manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu kupi
tipizirane vreče za odpadke. |
|
(2) Če količine mešane embalaže občasno presegajo prostornino opreme za
zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen
dolžan zagotoviti tako, da si sam zagotovi ustrezne vreče za mešano
embalažo oziroma višek odda v zbiralnici ločenih frakcij ali v zbirnem
centru. |
|
(3) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov redno
presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje
odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog
uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo
opremo, vendar, v primeru manjšega volumna, le do najmanjšega možnega
volumna opreme, določenega v 6. členu tega Tehničnega pravilnika. |
|
|
|
5. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic
vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje |
|
|
|
15. člen |
|
(minimalni standard za zbirna mesta) |
|
(1) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na
pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema
odpadkov zbirajo odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke in
mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih ali v
tipiziranih vrečah. |
|
(2) Zbirno mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen
prostor, kjer pogodbeni uporabniki iz 11. člena Tehničnega pravilnika, v
času do prevzema zbirajo komunalne odpadke. |
|
|
|
16. člen |
|
(prevzemno mesto za odpadke) |
|
Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za
zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane
vreče za njihov odvoz. |
|
|
|
17. člen |
|
(določanje prevzemnih mest za odpadke) |
|
(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v
vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ
5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna.
|
|
(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati
funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene
predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih površinah. Prevzemno mesto določi izvajalec. |
|
|
|
18. člen |
|
(skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja) |
|
Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za
komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna
prevzemna mesta. Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za
zbiranje odpadkov predvidenih za prevzemno mesto in zbiralnico ločenih
frakcij. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in
sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
|
|
|
19. člen |
|
(začasna prevzemna mesta) |
|
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno
oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne zapore v
soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev zabojnikov
uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je
povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na
njihova zbirna mesta. |
|
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec na stroške
povzročitelja začasne zapore dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem
prevzemnem mestu. |
|
|
|
20. člen |
|
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) |
|
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi
določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
|
|
|
21. člen |
|
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) |
|
(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih
območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških
jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena
zbiralnica. Izvajalec v vsakem naselju zagotavlja minimalno eno
zbiralnico ločenih frakcij. |
|
(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno
skupnostjo in pristojno občinsko upravo. Zbiralnice so funkcionalno,
oblikovno in arhitekturno
ustrezno umeščene v prostor glede na značilnosti naselij in dostopnost
za specialna komunalna vozila ter grajene na podlagi soglasja in smernic
pristojnih občinskih in državnih
služb. |
|
(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki
so v lasti Občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali
fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
|
|
(4) Oprema v zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in
ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta
ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.
|
|
(5) Določena je oblika klasičnega zelenega zabojnika volumna 240, 770 in 1.100 l in sledeče barve pokrova glede na frakcijo odpadka: |
|
-
rumena barva pokrova – mešana embalaža, |
|
-
rdeča barva pokrova – papir, karton in papirna ter kartonska embalaža,
|
|
-
zelena barva pokrova – steklena embalaža, |
|
-
rjava barva pokrova – biološki kuhinjski odpadki, |
|
-
brez pokrova – zeleni vrtni odpad. |
|
Določena je oblika klasičnega zelenega zabojnika volumna
240, 770 in 1.100 l ali tipskega podzemnega zabojnika
volumna 1.300, 3.000 in 5.000 l ter sledeče barve pokrova
glede na frakcijo odpadka: |
· rumena
barva pokrova mešana embalaža, |
· rdeča
barva pokrova papir, karton in papirna ter kartonska
embalaža, |
· zelena
barva pokrova steklena embalaža, |
· rjava
barva pokrova biološki kuhinjski odpadki. |
|
|
|
|
6. Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah
ločenih frakcij in v zbirnih centrih |
|
|
|
22. člen |
|
(relacija zbirno–prevzemno mesto) |
|
(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni
zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza
prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto. |
|
(2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 07.00 ure zjutraj na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto. Uporabniki
so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prevzemno
mesto na dan odvoza postaviti pravočasno. Predvidene ure odvozov v
posameznih mesecih leta so uporabnikom predstavljene na letnem koledarju
odvozov. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan
vrniti nazaj na zbirno mesto. |
|
(3) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko
izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno
običajen način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo
na odjemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov. |
|
(4) Zabojniki, ki imajo zbirno in prevzemno mesto enako, se v času
odvoza redno pobirajo, razen če so na dan odvoza prazni. |
|
|
|
23. člen |
|
(relacija prevzemno mesto–transportna pot) |
|
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so
locirana ob uvozih k objektom. Profil transportne poti mora biti širok
vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega
odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim
rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona. Slepe
ulice in ceste,
ob
robu katere so prevzemna mesta za komunalne
odpadke, morajo imeti zaključek z
obračališčem.
Obračališče mora biti izvedeno v
obliki črke T z najmanjšim
zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče
je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem
obračajo enako varno. Notranji
najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne
odpadke v križišču ali v krivini,
mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši
radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. Če je dostop do
prevzemnega mesta oviran
(zaparkiran dostop, zaklenjeno prevzemno mesto) velja, da je izvajalec
opravil storitev in jo upošteva
pri obračunu. |
|
(2) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih.
Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih samo v obsegu,
kakršen je bil pred uveljavitvijo tega pravilnika. |
|
(3) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je
prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer
izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v
tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme
biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz
zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr.
neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, zidane in druge
ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). |
|
|
|
24. člen |
|
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih) |
|
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do
prevzemnih mest. |
|
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v
zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na
zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov
zaprti, vreče pa zavezane s trakom. |
|
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti
nemoten dostop do prevzemnih mest. |
|
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno
potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in
mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer
se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
|
(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter
skrbeti za njihovo čistočo. |
|
|
|
25. člen |
|
(zbiralnice ločenih frakcij) |
|
(1) Ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: zbiralnice) se izvaja na celotnem območju
Občine. |
|
(2) Ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki
jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
|
(3) Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za
ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenski zabojniki v
zbiralnicah so postavljeni v skladu s 5.odstavkom 21.člena. |
|
(4) V zabojnike v zbiralnicah je prepovedano nepravilno odlaganje
odpadkov. Prav tako je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov
ali v bližino zbiralnice. |
|
(5) Zabojniki v zbiralnicah morajo biti opremljeni z ustrezno nalepko
vrste odpadka. Izvajalec uporabnike obvešča o pravilnem odlaganju
odpadkov v okviru obveščanja in izobraževanja. |
|
|
|
26. člen |
|
(zbirni center) |
|
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem
ravnanja z odpadki na območju Občine. |
|
(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec. |
|
(3) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki
urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. |
|
(4) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca,
usposobljena za ločeno zbiranje. Na zahtevo izvajalca, se mora uporabnik
identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa za komunalne
storitve. V kolikor uporabnik zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan
sprejeti pripeljanih odpadkov. |
|
(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki
nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno
frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne
odpadke, za v ta namen ustrezno usposobljeni osebi. |
|
(6) Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov
skladno s predpisi. |
|
(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke
razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
|
(8) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov:
|
|
-
papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in
velikosti, |
|
-
mešana embalaža, |
|
-
les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
|
-
odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
|
-
steklena embalaža, |
|
-
embalaža iz tekstila, |
|
-
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
|
-
kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi
tlačnimi zabojniki, |
|
-
izrabljene gume, |
|
-
steklo, |
|
-
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, |
|
-
oblačila in tekstil, |
|
-
odpadne nagrobne sveče, |
|
-
topila, |
|
-
kisline, |
|
-
alkalije, |
|
-
fotokemikalije, |
|
-
pesticide, |
|
-
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
|
|
-
zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
|
-
jedilno olje in maščobe, |
|
-
barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo
nevarne snovi, |
|
-
čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
|
-
zdravila, |
|
-
baterije in akumulatorji, |
|
-
odpadna električna in elektronska oprema, |
|
-
plastika, |
|
-
kosovni odpadki, |
|
-
zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (brezplačno do velikosti avtomobilske
prikolice oz. 0,5 m³ letno) |
|
-
manjše količine odpadkov, ki vsebujejo azbest, v skladu z veljavnimi
predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku
izvajalca. |
|
(9) Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov
v zbirnem centru je za občane, ki
so vključeni v redni odvoz
komunalnih odpadkov brezplačno.
Omejitev količine velja le za
prevzem gradbenih odpadkov in
gradbenih odpadkov, ki vsebujejo
azbest. |
|
(10) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste
vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis. |
|
(9) Prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, gradbenih
odpadkov in gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest je v
zbirnem centru za vse uporabnike možno proti plačilu.
Prepuščanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem
centru je za gospodinjstva, ki so vključena v redni odvoz
komunalnih odpadkov brezplačno v količinah, primernih za
gospodinjstva. Izvajalec javne službe morebitna odstopanja
glede brezplačnega prevzema določi v letnem programu
ravnanja z odpadki. |
(10) Drugi oz. pogodbeni uporabniki lahko v zbirnem centru
brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako
določa državni predpis. Ostale ločene frakcije lahko
prepustijo izvajalcu proti plačilu, v kolikor se o
prepustitvi predhodno dogovorijo. |
|
|
(11) Podrobnejši seznam in klasifikacijske številke odpadkov so zajete v
letnem programu ravnanja z odpadki. |
|
|
|
7. Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih in bioloških odpadkov |
|
|
|
27. člen |
|
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
|
(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na »bon« po
sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden
odvoz mešanih komunalnih odpadkov, na začetku vsakega leta (februar)
prejme in v posameznem letu lahko uporabi dva bona. Uporabnik lahko
uporabi oba bona naenkrat ali vsakega posebej. Na en bon lahko odda en
kosovni odpadek oziroma kosovne odpadke v skupni količini do 2 m³. Pri
več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki na »bon« lahko oddajo kosovne
odpadke v skupni količini do 2 m³ na eno stanovanjsko enoto.
|
|
(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem
mestu, ki omogoča dostop specilanemu vozilu in nakladanje s hiabom.
Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi
za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz. |
|
(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta najkasneje naslednji dan
odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času
odvoza ni bil dolžan odpeljati. |
|
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami
pripeljejo in oddajo v zbirnem centru. |
|
(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega
odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se
izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu, ki je plačljiv. Proti plačilu in
s predhodno najavo se uporabnik z izvajalcem lahko dogovori tudi o
izrednem prevzemu izven rednih terminov odvoza. |
|
|
|
28. člen |
|
(zbiranje nevarnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno
premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
|
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, obvestiti najmanj 10 dni pred zbiranjem. |
|
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših
količinah, redno oddajo tudi v zbirnem centru. |
|
(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim
prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma
odstranjevanje. |
|
(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih
sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med
ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov. |
|
(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
|
|
29. člen |
|
(zbiranje bioloških odpadkov) |
|
(1) Za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad,
povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem
vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni
predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem
zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje
neprijetnih vonjav v okolico. |
|
(2) Kompostiranje je možno le v naseljih, v katerih je možno zagotoviti
higienske pogoje in omejiti smradne emisije. Kompostiranje v strnjenih
naseljih je možno, če lokacija kompostnika in kompostnik izpolnjujeta
pogoje iz tehničnega pravilnika. Kompostiranje v zelo strnjenem naselju
ni primerno. |
|
Lokacija kompostnika mora biti: |
|
-
na primernem mestu in zračna, da ne
omogoča zadrževanje vonjav iz kompostnika
oziroma ne
omogoča širjenje smradnih emisij
v okolje. |
|
-
Kompostnik mora biti: |
|
-
kompaktne izvedbe, da onemogoča
dostop živalim do ostankov hrane,
|
|
-
z dovolj velikimi režami, odprtinami,
ki omogočajo dostop zraka do
vsebine v njem, |
|
-
opremljen
s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v
celoti. |
|
V kompostniku je dovoljeno kompostirati le
odpadke, ki ne privabljajo živali
in glodavce in ne oddajajo
škodljivih emisij v okolico. Meso
in ostanke priprave mesne hrane
ni dovoljeno kompostirati. |
|
Občinski
organ, pristojen za nadzor, lahko
preveri ali uporabnik, ki uporablja kompostnik, izpolnjuje pogoje iz Odloka
in Tehničnega pravilnika. V
primeru ugotovitve, da uporabnik ne izpolnjuje pogoje skladno s
Tehničnim pravilnikom in jih tudi
v 30 dnevnem roku ne izpolni, občinski
organ, pristojen za nadzor,
izpelje ustrezne postopke ter odredi
vključitev uporabnika v sistem obveznih
uporabnikov storitve prevzemanja biološko razgradljivih kuhinjskih
odpadkov in zelenega vrtnega odpada.
|
|
(3) Povzročitelji, ki bioloških kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo na način, kot
je določen v letnem programu ravnanja z odpadki. |
|
|
|
8. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih
centrov |
|
30. člen |
|
(podrobnejše vsebine katastrov) |
|
Izvajalec javne službe vodi kataster, ki
obsega: |
|
-
register prevzemnih mest, |
|
-
register zbiralnic ločenih frakcij in |
|
-
register zbirnih centrov. |
|
(1) Podatki, ki se vodijo v katastru, se dopolnjujejo redno, najmanj pa
enkrat letno. |
|
Kataster prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: |
|
-
ime in priimek, ter naslov nosilca uporabnika, |
|
-
ime in priimek, ter naslov plačnika nosilca uporabnika, |
|
-
število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov
gospodinjstva, število zaposlenih), |
|
-
vrste odpadkov, ki jih uporabniki
zbirajo na zbirnem mestu, |
|
-
velikost in število zabojnikov oz. vreč po vrstah
odpadkov, |
|
-
podatki o lastništvu zabojnika,
|
|
-
podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta
(stanovanjski, poslovni, …), |
|
-
lokacijo prevzemnega mesta (Gauss - Krügerjeve koordinate) in |
|
-
naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po
vrstah odpadkov (trajno, sezonsko, itd.) |
|
V kolikor se uporabnik ne prijavi v sistem
oziroma ne sporoči zahtevanih
podatkov, je izvajalec obvezne
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
odpadkov upravičen do podatkov iz
javnih evidenc, na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem in
obračuna storitev, skladno z
Odlokom in področno zakonodajo. |
|
(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
|
|
-
številko zbiralnice ločenih frakcij, |
|
-
naziv zbiralnice ločenih frakcij, |
|
-
število, vrsta in velikosti zabojnikov v zbiralnici ločenih frakcij in |
|
-
lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate). |
|
|
|
9. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so
potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno
opravljanje javne službe |
|
|
|
31. člen |
|
(javne prireditve, čistilne akcije, javne površine in začasna prodajna
mesta) |
|
(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti
organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo
najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri
prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora,
v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi
zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
|
|
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi
izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina
odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za
posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka
odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. |
|
(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan
poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz
dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo
odpadkov. |
|
(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke,
razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.
|
|
(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator
prireditve. |
|
(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji
čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi
čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem
skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja
odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne
akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja
ravnanja z odpadki. |
|
(7) Občina je dolžna na javnih površinah (sprehajalne poti, parki,
parkirišča itd.) poskbeti za postavitev komunalne opreme, ki omogoča
ločeno zbiranje odpadkov. Stroški zbiranja odpadkov na omenjenih
površinah ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s
področja ravnanja z odpadki |
|
(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v
obdobju izvajanja dejavnosti zagotoviti ustrezne zabojnike. Glede na
vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo, izvajalec gospodarske javne službe,
določi velikost in število potrebnih zabojnikov. |
|
|
|
32. člen |
|
(postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) |
|
(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja
graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. |
|
(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: |
|
-
podatke o vlagatelju, |
|
-
podatke o investitorju, |
|
-
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, |
|
-
podatke o projektantu in projektu in |
|
-
predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu
in dostopni poti. |
|
(3) Obvezna vsebina soglasja obsega: |
|
-
podatke o vlagatelju, |
|
-
podatke o investitorju, |
|
-
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in |
|
-
soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije,
vključno z datumom izdelave. |
|
|
|
33. člen |
|
(gradbišča) |
|
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki
po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne
službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za
zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje
ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom izvajanja
del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
Velikost in število ustreznih zabojnikov določita izvajalec gospodarske
javne službe in investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove. |
|
|
|
34. člen |
|
(obveščanje in ozaveščanje uporabnikov) |
|
(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z
izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti
na povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja
komunalnih odpadkov. |
|
(2) Minimalni standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je
naslednji: |
|
-
na krajevno običajen način ter na
svoji spletni strani najmanj enkrat letno
obvesti uporabnike
o načinih in urnikih prevzemanja
vseh frakcij odpadkov skladno s
Tehničnim pravilnikom in Letnim
programom zbiranja in prevoza odpadkov, |
|
-
obvešča
uporabnike o akcijah zbiranja
kosovnih odpadkov in zelenega
vrtnega odpada najmanj enkrat
letno z letnim koledarjem in na svoji spletni strani najmanj 10 dni pred
začetkom načrtovane akcije, |
|
-
obvešča
uporabnike o akcijah zbiranja
nevarnih odpadkov najmanj 10 dni pred
začetkom načrtovane akcije , |
|
-
na spletni strani izvajalca izvaja nenehno
osveščanje uporabnikov in
javnosti o pravilnih načinih in
hierarhiji ravnanja z odpadki ter
prepuščanju frakcij odpadkov,
|
|
-
nudi možnost izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po
dogovoru, |
|
-
stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po
elektronskih medijih in |
|
-
pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki. |
|
(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij
osveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi,
Občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage,
članki, …). |
|
|
|
35. člen |
|
(tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih zabojnikov za
odpadke) |
|
(1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov v okviru storitev javne službe
najmanj 2-krat letno in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in
dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne
vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu,
mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
(2) V zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in
čiščenje zabojnikov najmanj enkrat mesečno oziroma skladno z dejanskimi
potrebami, razen v zimskem času (december-marec). |
|
|
|
36. člen |
|
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) |
|
(1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju
s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati:
|
|
-
izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov,
|
|
-
podatke o načinu zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po
naseljih/ulicah, |
|
-
podatke o načinu zbiranja mešane embalaže po naseljih/ulicah,
|
|
-
podatke o načinu zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov po
naseljih/ulicah, |
|
-
podatke o načinu zbiranja zelenega vrtnega odpada po naseljih/ulicah,
|
|
-
podatke o načinu zbiranja papirja, kartona in papirne ter kartonske
embalaže po naseljih/ulicah, |
|
-
podatke o načinu zbiranja zbiranju ločenih frakcij odpadkov po
zbiralnicah ločenih frakcij, |
|
-
podatke o načinu zbiranja zbiranju kosovnih odpadkov, |
|
-
podatke o načinu zbiranja frakcij komunalnih odpadkov s premično
zbiralnico, |
|
-
podatke o načinu zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih,
|
|
-
podatke o pranju zabojnikov po naseljih/ulicah, |
|
-
plan obveščanja uporabnikov, |
|
-
postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in |
|
-
plan obratovanja zbirnega centra. |
|
(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in
Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji
spletni strani. |
|
|
|
37. člen |
|
(način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) |
|
(1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in
načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem
zabojniku se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. |
|
(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:
|
|
-
ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo ali morajo
ostati nepoškodovani v razsutem stanju, |
|
-
ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več
drugih uporabnikov in |
|
-
gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične
kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega
vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika. |
|
|
|
38. člen |
|
(osnove za obračun storitev) |
|
(1) Osnove za obračun storitev so: veljavne cene za storitve posamezne
javne službe, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,
volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ali drugih vrst odpadnih
surovin, frekvence praznjenja ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.
|
|
(2) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh
ločenih frakcij odpadkov v zbiralnicah in v zbirnem centru. V primeru,
da uporabnik uporablja manjši volumen zabojnika od minimalno zahtevane
velikosti iz 8., 9. oz. 10.člena tega pravilnika, se mu za obračun
upošteva minimalno zahtevana velikost zabojnika. |
|
(3) Masa prepeljanih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi
povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vseh evidentiranih
zabojnikov po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov
(praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju. |
|
(4) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20
03 01 v zbirnem centru, ni vključeno v izhodiščni zabojnik in je dodatno
plačljiva storitev. |
|
(5) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov
in odpadne embalaže, se za obračun upošteva enako, kot bi uporabnik
uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca
odvoza). |
|
(6) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v
odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. |
|
(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin
mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane
vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo
odpadkov. |
|
(8) Natančnejši način obračuna uporabnikom je določen v Sklepu o cenah
komunalnih storitev v Občini Bled. |
|
38. člen |
(osnove za obračun storitev) |
(1) Osnove za obračun storitev so veljavne cene za storitve
posamezne javne službe, ki se določijo na osnovi programa in
stroškovnih kalkulacij izvajalca, skladno z veljavnimi
predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb, tehničnim pravilnikom
in letnim programom. |
(2) Osnova za obračun storitev v gospodinjstvih je lahko
velikost zabojnika, frekvenca praznjenja, število praznjenj,
število oseb, volumen odpadkov, teža odpadkov. V primeru da
gospodinjstvo uporablja manjši zabojnik od predpisanega, se
mu obračuna potrebna minimalna velikost zabojnika skladno s
tehničnim pravilnikom. |
(3) Podlaga za obračun storitev za druge uporabnike je
prevzeta količina odpadkov v teži oziroma prostornini
oziroma minimalna velikost zabojnika za mešane komunalne
odpadke, določena z merili v tehničnem pravilniku. |
(4) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje odpadkov
izhodiščna. V primeru, da uporabnik uporablja manjši volumen
zabojnika od minimalno zahtevane velikosti iz 8., 9. oz. 10.
člena tega pravilnika, se mu za obračun upošteva minimalno
zahtevana velikost zabojnika. |
(5) Masa prepeljanih odpadkov se na uporabnike razdeli na
podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen
vseh evidentiranih zabojnikov po vrsti odpadka, z
upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov (praznjenj
zabojnika) v obračunskem obdobju. |
(6) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko
številko 20 03 01 v zbirnem centru, ni vključeno v
izhodiščni zabojnik in je dodatno plačljiva storitev za vse
uporabnike. |
(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se za obračun
upošteva enako, kot bi uporabnik uporabljal zabojnik (skupen
volumen tipiziranih vreč in frekvenca odvoza). |
(8) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso
vključeni v odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, bio
odpadkov in nekomunalne embalaže. Cene izven izvajanja javne
službe potrjuje pristojni organ izvajalca. |
(9) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno
povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne
embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten
strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov. |
(10) Podroben način obračuna uporabnikom je določen v
Elaboratu in Sklepu o cenah komunalnih storitev v Občini
Bled. |
(11)Občina je pristojna za zagotavljanje gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki, za izvajanje katere
je z občinskim odlokom pooblastila Infrastrukturo Bled
d.o.o. kot javno podjetje, v okvir katere sodi tudi obračun
predmetne storitve. Na podlagi 21.a člena (šesti odstavek)
Zakona o lokalni samoupravi-ZLS, je Občina dolžna izvajalcu
te službe posredovati podatke, ki jih potrebuje za nemoteno
izvajanje službe in obračun. |
|
|
|
|
39. člen |
|
(izstavljanje računov) |
|
(1) Izvajalec izvaja obračun storitev zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov in lahko tudi obračun storitev obdelave mešanih komunalnih
odpadkov in storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje
komunalnih odpadkov. Izvajalec praviloma izstavlja račune mesečno, razen
v primerih ko mesečno izstavljanje računov glede na skupni znesek računa
ni ekonomsko upravičeno, se uporablja daljše obračunsko obdobje.
|
|
(2) Kolikor izvajalec izvaja obračun za vse storitve ravnanja s
komunalnimi odpadki, mu mora izvajalec storitev obdelave mešanih
komunalnih odpadkov in izvajalec storitev odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, pravočasno zagotoviti vse
potrebne podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov (količina komunalnih odpadkov oddana v obdelavo,
odložene količine po obdelavi, strošek finančnega jamstva, okoljska
dajatev itd.). V tem primeru medsebojna razmerja v zvezi z
obračunavanjem, izstavljanjem računov in izterjavo neplačnikov,
izvajalci storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uredijo pisno v obliki
pogodbe, v nasprotnem primeru o načinu zaračunavanja odloči župan Občine
s sklepom. |
|
(3) Uporabnik mora račun plačati do 18. dne v mesecu, razen v primeru,
če zakon določa drugačen rok plačila. Za nepravočasno plačilo računa,
izvajalec lahko zaračuna zakonske zamudne obresti. Uporabniku, ki zamuja
s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za
plačilo. Izvajalec lahko, skladno s predpisi, zaračuna tudi stroške
opomina. |
|
(4) Če uporabnik kljub opominu, zapadlih računov v postavljenem roku ne
plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga, ki obsega:
izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave
in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave
neplačanih računov. |
|
(5) Za večstanovanjske objekte izvajalec mesečno izstavlja račune
upravniku. Če uporabniki v večstanovanjskem objektu nimajo upravnika,
morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik
računov ter podatke o delitvi stroškov na uporabnike. |
|
(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec mesečno izstavlja račune
neposredno uporabnikom, ki so v mesecu sprejema tega pravilnika
prejemali račune na tak način. Upravnik objekta je v tem primeru dolžan
minimalno vsake 3 mesece pošiljati podatke izvajalcu storitev javne
službe, ki vplivajo na obračun. |
|
|
|
40. člen |
|
(reklamacije) |
|
(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na
izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene
storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri
pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na
pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski
pošti. |
|
(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek
v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali
sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma
povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na
njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve
pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki
izvede dogovorjeno rešitev. |
|
(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila
ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu
pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku
15 dni od datuma prejema reklamacije. |
|
(4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega
mesta, skladno z Odlokom
o ravnanju z
odpadki in določili Tehničnega
pravilnika, izvajalec posreduje
pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v
odločanje in dokončno določitev
prevzemnega mesta pristojnemu organu
občinske uprave. |
|
(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija
računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na
zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in
izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen,
izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost
utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so
podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih
komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
|
|
41. člen |
|
(prekinitev izvajanja storitev) |
|
(1) Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec
pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi
rok za plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne
plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem
naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če
jo je drugi uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom
prisilne izterjave dolga. |
|
(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja
toliko časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi
zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali pri
izvajalcu zaradi izterjave neplačanih računov. |
|
(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti pristojni občinski
inšpektorat. |
|
|
|
42. člen |
|
(vizualna kontrola) |
|
Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih
odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v
zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori
povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem
povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ. |
|
|
|
III. Prehodne in končne določbe |
|
|
|
43. člen |
|
(oprema) |
|
Vse določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih
odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega
pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi
do dokončne izrabe. |
|
|
|
44. člen |
|
(obvestilo izvirnim povzročiteljem) |
|
Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove
tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem
ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajalcu javnih storitev morajo
sporočiti podatke, ki so skladno z Odlokom in Tehničnim pravilnikom
potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki
in za vpis v evidenco uporabnikov. |
|
|
|
45. člen |
|
(prehodno obdobje) |
|
Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb Tehničnega pravilnika
najkasneje do 31.12.2014. |
|
|
|
46. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne
veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
Številka: 034-1/2014-9 |
|
Datum: 18.03.2014 |
|
|
|
|
Občina Bled |
|
Janez Fajfar, župan |
Spremembe tehničnega
pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Bled
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2020) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
10. člen |
(začetek veljavnosti) |
Spremembe tehničnega pravilnika se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin ter začnejo veljati naslednji dan po
objavi. |
|