Na podlagi 10.
člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 6. člena
Statuta
Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine
Brezovica na 13. redni seji dne 13. 7. 2000 sprejel |
|
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Brezovica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina Brezovica
ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat),
župansko verigo, občinsko himno ter občinski praznik. |
Vsebino, obliko in
uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z drugimi členi. |
Istovetnostni
simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Brezovica. |
Simboli se
uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme
škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Brezovica. |
|
2. člen |
Izvirniki
istovetnostnih simbolov se hranijo: |
– v HVS registru
(Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva
Slovenije, |
– v registru
društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d.o.o., ki je simbole
ustvarila, |
– v arhivu Občine
Brezovica. |
|
3. člen |
Simbolov se ne sme
avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali
uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in
storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred
nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika
d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila. |
|
4. člen |
Za pravilno uporabo
simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske
uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo
simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih
odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila. |
|
5. člen |
Prošnji za izdajo
dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna
dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična
dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike
(offset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika,
vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo
prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko
namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov. |
Prosilec mora
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri upravi
Občine Brezovica v dveh izvodih. |
|
6. člen |
V odločbi, s katero
se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se
dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok, do katerega
je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe
prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v
odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali,
če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine. |
O pritožbi zoper
odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine. |
|
7. člen |
Gospodarske družbe,
zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni
podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Brezovica, lahko
zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov
v okviru njihove dejavnosti in to: |
1. v njihovi firmi
ali podjetju, |
2. v njihovem
zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah,
samostojni bedži, našitki na oblačilih), |
3. v obliki brošur
in spominkov (v kulturi in turizmu), |
4. v tiskanih in
zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko
propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja. |
O pomembnosti,
časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih
primerih odloča Občina Brezovica. |
Uporaba simbola
(grba) Občine Brezovica v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo
tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog
iz pristojnosti občine. |
|
II. GRB |
8. člen |
Opis grba –
splošno: |
v srebrnem ščitu
stoji na črnih tleh zelena breza, pod njo sta dva rdeča tulipana. |
Blazon |
Srebrn ščit deljen
s trnasto delitvijo, ima črno dno; izza srednjega trna raste breza
simetrično v srebrno deblo, okrašeno z izmeničnim nizom osemnajstih
horizontalnih, klinasto upodobljenih črnih lis. |
Iz debla rastejo v
desno in levo po en niz poševno visečih brezovih vej tako, da imata
spodnji in zgornji par vej po en list na svojem koncu, vmesni trije pari
vej imajo po en list sredi in po enega na koncu veje. |
Tako so upodobljeni
štirje vertikalni nizi listov, od katerih imata torej niza ob deblu po
pet in niza ob straneh po tri liste. |
Iz zunanjega trna
nad črnim dnom ščita raste simetrično navzven po en močvirski tulipan s
črnim stebelcem in po enim zelenim sabljastim listom upognjenim proti
brezovemu deblu, sklanjajoč svoj rdeči zvončasti cvet pod zunanji list
drugega para vej. |
Zlati trak, ki ga
nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. |
Upodobitev grba v
narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v
barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka. |
|
9. člen |
Grb občine se
uporablja: |
1. v potrditvenih
prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine
Brezovica, |
2. v prostorih in
na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah,
čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene
namene uporablja župan Občine Brezovica oziroma za predstavljanje občine
pooblaščene osebe. (Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob
svečanih priložnostih), |
3. grb z grbovnim
okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to
plakete, tabelna priznanja, kipci itd. |
4. v drugih
primerih pod pogoji tega odloka. |
|
10. člen |
Grb občine se lahko
uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih,
kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in
javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se
udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov. |
|
11. člen |
Ko se grb uporablja
poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi
strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine
ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob
uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucijah. |
Ko se grb uporablja
z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma: |
1. v sredini kroga
– kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu, |
2. v sredini
polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu, |
3. na čelu kolone –
kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni, |
4. na prvem mestu
oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki
razvrščeni v vrsto, |
5. na čelu skupine
– kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine. |
Ko se uporablja
skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o
grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni
zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon). |
|
12. člen |
Grba ni dovoljeno
uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače po
zunanjosti neprimeren za uporabo. Grb ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z javnim mirom tako, da se kvari ugled Občine Brezovica. |
III. ZASTAVA |
13. člen |
Zastava Občine
Brezovica je predvsem tekstilni simbol, ki je barvno utemeljen v grbu
Občine Brezovica. |
Opis zastave,
splošno: zastava Občine Brezovica pri Ljubljani je v beli in zeleni
barvi z zeleno brezo, atributom iz občinskega grba, na njenem prvem,
belem kvadratnem delu. |
Opis: zeleno- bela
zastava Občine Brezovica je pravokotne oblike, razmerje zastavne višine
“V“ proti njeni dolžini “L“ je 1:2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena
horizontalno na dva neenaka dela; |
– na prvem belem
kvadratnem polju stoji atribut iz občinskega grba: pet trnov tvori črno
talno črto, iz katere sredine raste simetrično razvejana breza s
šestnajstimi zelenimi listi, po osem na vsaki strani črno-belo
predstavljenega debla; iz zunanjih talnih trnov rasteta pod brezino
vejevje po en rdeč močvirski tulipan, prvi se sklanja v desno, drugi v
levo, torej vsak na svojo zunanjo stran; |
– ostali del
zastavine površine je v enaki zeleni barvi kot so brezovi listi; |
– atribut ne sme
biti nižji od 2/3 višine barvnega polja zastave in ne višji od 8/10 iste
višine zastavine rute. |
Detajlni prikaz
razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega
odloka. |
|
14. člen |
Horizontalna oblika
zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z
belim kvadratom na naši levi strani, njen atribut zelena breza na tem
polju pa izraža naravni položaj rastočega drevesa. Zeleno polje
zastavine rute se razprostira v desno. |
Horizontalno
zastavino ruto izobešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv.
Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino
(horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina
ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim
spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih
stopinj. |
Vertikalna oblika
občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izobešeni zastavini ruti
zgoraj beli kvadrat z atributom- zeleno brezo, od tega polja navzdol pa
pada zeleno barvno polje. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna
uporabi horizontalne zastave. |
|
15. člen |
Uporaba zastav. |
Zastava se izobesi: |
1. ob prazniku
občine, |
2. ob jubilejih,
pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
komemoracijah… |
3. ob obisku
uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih
skupnosti, |
4. ob drugih
podobnih priložnostih. |
V primerih
navedenih v drugi točki tega člena se zastava izobesi na poslopjih,
javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev. |
Župan občine lahko
odredi, da se zastava občine izobesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob
slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni
prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo
uradne obiske. |
Zastava občine se
izobesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se
sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izobesi na
pol droga. |
Zastava se lahko
izobesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije
na način, ki ga določa zakon. |
Zastave se
izobesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega
odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog,
zaradi katerega so bile izobešene. |
Zastava Občine
Brezovica je stalno izobešena na občinskem poslopju. |
|
16. člen |
Ko je zastava
Občine Brezovica izobešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od
spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj,
na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali
občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika
druge občine oziroma države. |
Ko je zastava
izobešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora
biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Brezovica postavljen
pred drogovi teh zastav. |
Ko je zastava
izobešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine
Brezovica v sredini. |
Ko je zastava
Občine Brezovica izobešena z več drugimi zastavami, je njena zastava: |
1. če so zastave
razvrščene v krogu – v sredini kroga, |
2. če so zastave
razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga, |
3. če so zastave
razvrščene v koloni – na čelu kolone, |
4. če so zastave
razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi
strani, |
5. če so zastave
razvrščene v skupini – na čelu skupine. |
Določbe o
izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju Občine Brezovica. |
Ko se zastava
izobeša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izobešanja določbe
zakona. |
|
17. člen |
Vertikalna oblika
občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izobešeni ali položeni
zastavini ruti zeleno- beli polji vertikalna, podoba njenega atributa pa
mora izražati naravni položaj rastoče breze. Temu primerna je tudi njena
uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave. |
|
18. člen |
Zastave ni
dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana,
zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali
tako, da krši ugled Občine Brezovica. |
|
IV. POTRDITVENE
PRVINE |
19. člen |
Občinske štampiljke
so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvema
zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi
“times“ izpisano ime “Občina Brezovica“, v spodnjem polkrogu pa geslo
štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. V
sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Brezovica. |
|
20. člen |
Od potrditvenih
prvin ima Občina Brezovica štampiljke z naslednjimi gesli: |
– občinska uprava
I, |
– občinska uprava
II, |
– občinska uprava
III, |
– občinska uprava
IV, |
– občinska uprava
V, |
– občinska uprava
VI, |
– občinska uprava
(I, II, III, IV) – mala štampiljka (seecret), |
– občinski svet, |
– župan, |
– volilna komisija, |
– nadzorni odbor, |
– KS Brezovica, |
– KS
Podpeč-Preserje, |
– KS Notranje
Gorice-Plešivica, |
– KS Vnanje Gorice, |
– KS Rakitna. |
|
21. člen |
Uporabo in hrambo
občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom. |
|
V. ŽUPANSKA VERIGA |
22. člen |
Predmetno je
županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine
umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji,
oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih
pa jo spenja kolana z vgraviranim, barvnim občinskim grbom. |
Pojmovno je
županska veriga: |
– simbol zaupanja
občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana, |
– simbol zaupanja
občinstva v vodstvo občine, ki jo župan zastopa in predstavlja, |
– simbol županove
odgovornosti svojemu občinstvu, |
– simbol županove
odgovornosti višjim državnoupravnim forumom, |
– simbol županske
časti. |
|
23. člen |
V naši državni
ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo. |
|
24. člen |
Uporaba |
Županova dolžnost
je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega,
medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno
kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost
in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje
priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti,
proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na
prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in
državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti
predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v
družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol-verigo odloži v etui in
odda v hrambo, obdrži pa svoj drugi redni znak župana (priponko-bedž). |
|
25. člen |
Tako kot župan naj
tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi
občinstva in gostov častno nosijo ves čas svoje prisotnosti na
prireditvah. |
|
VI. NADZOR NAD
ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI |
26. člen |
Izvajanje določb
tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave občine in inšpekcijske
službe. |
|
VII. KAZENSKE
DOLOČBE |
27. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem
svoje dejavnosti, ki: |
1. uporablja
simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine
Brezovica, |
2. uporablja
simbole brez dovoljenja, |
3. uporablja
simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo. |
Z denarno kaznijo
50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka. |
Z denarno kaznijo
30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
VIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
28. člen |
Pravne in fizične
osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola
Občine Brezovica, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola
prilagoditi določilom tega odloka. |
|
29. člen |
S sprejetjem tega
odloka preneha veljati odlok o grbu in zastavi Občine Brezovica, ki ga
je sprejel Občinski svet občine Brezovica 23. 5. 1996 (Uradni list RS,
št. 31/96). |
|
30. člen |
Ta odlok se objavi
v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Št. 015-5/2000 |
Brezovica, dne 24.
julija 2000. |
|
|
Občina
Bezovica |
|
Drago
Stanovnik l. r., župan |
|