Statut občine Starše
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in koroške regije št. 12/95
Datum sprejema: 04.05.1995
Datum objave: 17.05.1995
Datum začetka veljavnosti: 11.06.1995 Datum prenehanja veljavnosti: 20.03.2012

 
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Starše, na 6. seji dne 4. maja 1995 in v nadaljevanju seje dne 11. maja 1995 sprejel
 
 
 
 
S T A T U T
 
 
OBČINE STARŠE
 
 
 
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
 
 
 
 
1. člen
 
Občina Starše je temeljna lokalna samoupravna skupnost ustanovljena z zakonom.
 
 
 
 
2. člen
 
Občina Starše (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve, ki zadevajo prebivalce občine in izvršuje naloge, ki so nanjo - po njenem predhodnem soglasju - prenesene z zakoni.
 
 
 
 
3. člen
 
Občina Starše obsega naslednja naselja: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Rošnja, Starše, Trniče, Zlatoličje.
 
 
Občina je razdeljena na krajevne skupnosti: Brunšvik, Loka-Rošnja, Marjeta-Trniče, Prepolje, Starše in Zlatoličje, katerih položaj, naloge in organi so določeni s tem statutom.
 
 
 
 
4. člen
 
Občani, ki imajo na območju občine Starše stalno prebivališče odločajo o zadevah lokalne samouprave neposredno, po organih krajevne skupnosti in po organih občine.
 
 
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
 
 
 
 
5. člen
 
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
 
 
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
 
 
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
 
 
 
 
6. člen
 
Občina sodeluje z drugimi občinami na načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
 
 
 
 
7. člen
 
Občina je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
 
 
Sedež občine je v Staršah, Starše 93.
 
 
 
 
8. člen
 
Občina Starše ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
 
 
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
 
 
 
 
9. člen
 
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Starše, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski Svet, Župan, Občinski urad. V sredini žiga je grb občine, ki se določi z odlokom.
 
 
 
 
II. NALOGE OBČINE
 
 
 
 
 
10. člen
 
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
 
 
Občina za zadovoljevanje potreb svojih občanov in prebivalcev opravlja naloge zlasti na naslednjih področjih:
 
 
1) Na področju normativnega urejanja:
 
 
-sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
 
 
-sprejema občinski proračun in zaključni račun;
 
 
-sprejema načrt razvoja občine;
 
 
-sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte;
 
 
-predpisuje lokalne davke, takse, prispevke, nadomestila in pristojbine;
 
 
-ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
 
 
-ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
 
 
-ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
 
 
-določa organizacijo in način dela v vojni;
 
 
-ureja javni red v občini;
 
 
-ureja delovanje občinske uprave;
 
 
-ureja občinske javne službe;
 
 
-ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
 
 
-določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
 
 
-sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
 
 
-ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
 
 
2) Pospešuje:
 
 
-službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
 
 
-vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
 
 
-osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
 
 
-razvoj športa in rekreacije.
 
 
3) Na področju upravljanja:
 
 
-upravlja z občinskim premoženjem;
 
 
-upravlja z lokalnimi javnimi službami;
 
 
-vodi javna in druga podjetja;
 
 
-upravlja z občinskimi javnimi površinami in z drugim javnim dobrom;
 
 
-vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
 
 
-upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
 
 
4)Pridobiva in razpolaga:
 
 
-z vsemi vrstami premoženja, katerega lastnik je oziroma s katerim upravlja,
 
 
-sredstva za delovanje in razvoj občine.
 
 
5) S svojimi sredstvi:
 
 
-gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
 
 
-gradi rekreacijske in druge javne površine,
 
 
-pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
 
 
-gradi komunalne objekte in naprave;
 
 
-gradi stanovanja za socialno ogrožene;
 
 
-zagotavlja in skrbi delovanje lokalnih javnih služb;
 
 
-zagotavlja delovanje občinskih organov in uprave;
 
 
-zagotavlja ustrezna sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
 
 
-zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
 
 
-organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
 
 
-organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
 
 
-organizira sistem alarmiranja;
 
 
-zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
 
 
-vzdržuje sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
 
 
-vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
 
 
-vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne naprave ter objekte s katerimi upravlja.
 
 
6) S svojimi ukrepi:
 
 
-omogoča in spodbuja gospodarski razvoj v občini;
 
 
-ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
 
 
-pospešuje razvoj športa in rekreacije;
 
 
-skrbi za red v občini,
 
 
-skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
 
 
-razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
 
 
-skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter za druge dejavnosti varstva okolja.
 
 
7) Zagotavlja in organizira:
 
 
-občinsko upravo,
 
 
-pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
 
 
-komunalno-redarstveno službo,
 
 
-opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
 
 
-nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
 
 
-spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivastva o pretečih nevarnostih;
 
 
-zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
 
 
-zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
 
 
-usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;
 
 
-odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
 
 
-izvensodno poravnavo sporov.
 
 
8) Sklepa:
 
 
-pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
 
 
-pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katera stopa občina.
 
 
 
 
11. člen
 
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
 
 
-vodenje evidence volilne pravice,
 
 
-vodenje volilnih imenikov,
 
 
-razgrinjanje volilnih imenikov,
 
 
-volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
 
 
-občinsko upravno nadzorstvo,
 
 
-nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
 
 
-evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
 
 
-ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
 
 
-določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
 
 
-odločanje o rabi prostora,
 
 
-požarno varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
 
 
-pomoč pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
 
 
-pomoč pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni;
 
 
-gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
 
 
-civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
 
 
-varstvo naravne in kulturne dediščine iz svoje pristojnosti,
 
 
-ukrepe za zaščito okolja,
 
 
-sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
 
 
-odločanje o namembnosti urbanega prostora,
 
 
-izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
 
 
-javno zdravstveno službo na za primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
 
 
-mrliško ogledno službo,
 
 
-določanje komunalnih dejavnosti,
 
 
-organizacijo dimnikarske službe,
 
 
-oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
 
 
-odlaganje odpadkov in odlaganje drugih dejavnosti varstva okolja,
 
 
-graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
 
 
-vzdrževanje gozdnih cest,
 
 
-pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
 
 
-varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
 
 
-urejanje lokalnega prometa,
 
 
-določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
 
 
-določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
 
 
-predpisovanje prometne ureditve iz svoje pristojnosti,
 
 
-urejanje lokalnega potniškega prometa,
 
 
-ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
 
 
-zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
 
 
-statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe, v skladu z zakonsko predpisanimi pogoji,
 
 
-upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
 
 
 
 
12. člen
 
Občina z odlokom predpisuje in določa davke, nadomestila, takse, pristojbine in druge občinske dajatve, v skladu z zakonom in pod pogoji, ki jih določa zakon.
 
 
 
 
13. člen
 
Občina opravlja tudi druge zadeve in naloge, če je to predpisano v zakonih, ki urejajo posamezna področja ter zadeve in naloge, za katere je to v skladu s tem statutom določeno v občinskem odloku.
 
 
 
 
14. člen
 

Občina je lahko investitor komunalnih objektov in naprav, stanovanj in drugih objektov občinskega pomena. Občina je lahko tudi investitor za gradnjo gospodarskih objektov.
 
 
 
 
15. člen
 
O opravljanju nalog, pristojnosti in zadev občine odločajo občani neposredno in po organih, oblikovanih v skladu s tem statutom.
 
 
 
 
III. ORGANI OBČINE
 
 
1. Skupne določbe
 
 
 
 
 
16. člen
 
Organi občine so:
 
 
- občinski svet
 
 
- župan in
 
 
- nadzorni odbor.
 
 
Volitve oziroma imenovanja organov občine se izvajajo v skladu z določbami zakonov in določbami tega statuta.
 
 
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
 
 
 
 
17. člen
 
Občinski svet lahko ustanovi odbore ter druga stalna in občasna delovna telesa, posamezna delovna telesa pa lahko ustanovi tudi župan.
 
 
 
 
18. člen
 
Delo organov občine je javno.
 
 
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
 
 
 
 
 
Občina lahko izdaja tudi svoje glasilo.
 
 
 
 
19. člen
 
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
 
 
 
 
20. člen
 
Če ni v zakonu ali v tem statutu drugače določeno je organ občine sklepčen, če je na seji navzoča večina članov, odločitve pa se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
 
 
 
 
2. Občinski svet
 
 
 
 
21. člen
 
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
 
 
Občinski svet šteje 13 članov. Mandat članov občinskega sveta traja 4 leta.
 
 
Člani občinskega sveta opravljajo svoje funkcije nepoklicno.
 
 
 
 
22. člen
 
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
 
 
 
 
23. člen
 
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
 
 
-sprejema statut občine,
 
 
-sprejema odloke in druge občinske akte,
 
 
-sprejema poslovnik za svoje delo,
 
 
-sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
 
 
-sprejema občinski proračun in zaključni račun,
 
 
-imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
 
 
-na predlog župana imenuje ali razrešuje enega ali več podžupanov,
 
 
-nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
 
 
-na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
 
 
-imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvete načelnika upravne enote,
 
 
-odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
 
 
-imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
 
 
-odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštva,
 
 
-razpisuje referendum,
 
 
-določa kriterije in merila za plače in nadomestila voljenih funkcionarjev ter funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje občinski svet,
 
 
-odloča o ustanavljanju gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih javnih služb
 
 
-daje koncesije,
 
 
-daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
 
 
-odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
 
 
 
 
 
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz njegove pristojnosti opravljal župan.
 
 
 
 
24. člen
 
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom (delovnim razmerjem) v občinski upravi. Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, opravlja v tem času funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov.
 
 
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
 
 
 
 
25. člen
 
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi.
 
 
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika pa vodi sejo novoizvoljeni najstarejši član občinskega sveta.
 
 
 
 
26. člen
 
Občinski svet izvoli izmed članov občinskega sveta predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
 
 
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta.
 
 
Predsednik občinskega sveta se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
 
 
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje več kot polovica vseh članov sveta. Predsednik sveta lahko odstopi s funkcije predsednika sveta. V tem primeru svet pristopi k izvolitvi novega predsednika.
 
 
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
 
 
 
 
27. člen
 
Predsednik občinskega sveta sklicuje seje in vodi seje občinskega sveta, skrbi za nemoteno delo občinskega sveta in predstavlja občinski svet.
 
 
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
 
 
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik občinskega sveta ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge predsednika občinskega sveta podpredsednik. Če tudi podpredsednik ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši občinski svetnik.
 
 
 
 
28. člen
 
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju občinskega sveta, njihovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh del imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
 
 
 
 
29. člen
 
Občinski svet dela in odloča na sejah. Sejo občinskega sveta skliče predsednik občinskega sveta glede na program dela in potrebe odločanja na občinskem svetu. Sejo občinskega sveta mora predsednik sveta sklicati: če tako sklene svet, če to zahteva župan, nadzorni odbor ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.
 
 
Če predsednik občinskega sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval.
 
 
 
 
30. člen
 
Dnevni red sestanka sveta predlaga predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
 
 
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
 
 
 
 
31. člen
 
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu. Predsednikom odborov in komisij se pošlje vabilo, kadar se obravnavajo vprašanja z njihovega področja dela. Predsednik oziroma predstavnik vabljenega odbora oziroma komisije se je dolžan udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
 
 
 
 
32. člen
 
Poročila in informacije o izvrševanju odločitev občinskega sveta pripravi župan oziroma po njegovi odločitvi občinski urad.
 
 
Župan lahko predlaga občinskemu svetu odločanje o posameznem vprašanju in v ta namen tudi pripravi ustrezno gradivo.
 
 
Svoja poročila in predloge ima župan pravico na seji sveta obrazložiti.
 
 
 
 
33. člen
 
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Občinski svet glasuje tajno v primeru, če je tako določeno z zakonom ali če tako odloči občinski svet.
 
 
 
 
34. člen
 
 
 
 
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
 
 
 
 
35. člen
 
Članu občinskega sveta preneha mandat:
 
 
-če izgubi volilno pravico,
 
 
-če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
 
 
-če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
 
 
-če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
 
 
-če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
 
 
-če odstopi.
 
 
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
 
 
Za izpopolnitev izpraznjenega mesta člana občinskega sveta se upoštevajo zakonska določila.
 
 
 
 
3. Župan
 
 
 
 
 
36. člen
 
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
 
 
Mandatna doba župana traja štiri leta. Župan opravlja funkcijo profesionalno, občinski svet pa lahko na predlog župana odloči, da bo župan opravljal funkcijo neprofesionalno.
 
 
 
 
37. člen
 
 
 
 
Župan predstavlja in zastopa občino.
 
 
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predlaga tudi vsak posamezen član občinskega sveta.
 
 
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavo določenih zadev na seji občinskega sveta.
 
 
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
 
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
 
 
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
 
 
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
 
 
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
 
 
 
 
38. člen
 
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
 
 
-skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
 
 
-imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za CZ;
 
 
-sprejme načrt zaščite in reševanja;
 
 
-vodi zaščito, reševanje in pomoč;
 
 
-določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
 
 
-ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine
 
 
-sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
 
 
-v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev;
 
 
-predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
 
 
 
 
39. člen
 
Župan pripravlja za občinski svet poročila in informacije o izvrševanju odločitev občinskega sveta in ter gradiva in predloge za odločanje o posameznih vprašanjih na občinskem svetu.
 
 
 
 
40. člen
 
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz njegove pristojnosti.
 
 
 
 
41. člen
 
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima lahko občina podžupana, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.
 
 
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu, opravlja naloge, ki mu jih določi oziroma za katere ga pooblasti župan in nadomešča župana v primeru zadržanosti.
 
 
 
 
42. člen
 
Kadar nastopijo razlogi, da župan ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge župana podžupan. Če nastopijo razlogi, da tudi ta ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge župana najstarejši občinski svetnik.
 
 
 
 
43. člen
 
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
 
 
 
 
44. člen
 
Županu preneha mandat:
 
 
-če izgubi volilno pravico,
 
 
-če umre ali postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
 
 
-če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
 
 
-če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana,
 
 
-če odstopi.
 
 
Odstopna izjava župana mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta je dolžan v roku 7. dni po prejemu odstopne izjave sklicati sejo občinskega sveta, ki o odstopu sprejme ugotovitveni sklep, katerega posreduje predsedniku volilne komisije zaradi razpisa naknadnih volitev župana.
 
 
Ugotovitev o prenehanju mandata župana sprejme občinski svet. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija naknadne volitve.
 
 
 
 
4. Nadzorni odbor
 
 
 
 
 
45. člen
 
Občinski svet imenuje izmed občanov nadzorni odbor. Nadzorni odbor šteje 3 člane. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
 
 
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
 
 
 
 
46. člen
 
 
 
 
Nadzorni odbor predvsem:
 
 
-opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
 
 
-nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
 
 
-nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
 
 
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
 
 
 
 
5. Odbori, komisije, štab civilne zaščite in druga delovna telesa
 
 
 
47. člen
 
Občinski svet in župan lahko imenujeta stalne ali občasne komisije in delovna telesa za opravljanje določenih nalog in proučevanje posameznih zadev iz njune pristojnosti.
 
 
 
 
48. člen
 
 
 
 
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
 
 
Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in izmed drugih občanov.
 
 
 
 
49. člen
 
Občinski odbor kot delovno in posvetovalno telo občinskega sveta pripravlja strokovne podlage za odločitve občinskega sveta iz njegove pristojnosti.
 
 
 
 
50. člen
 
Občinski svet s sklepom ustanovi odbore, ki pokrivajo področje negospodarskih (družbenih) dejavnosti, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva prehrane, komunalnih dejavnosti, prostorskega planiranja in gospodarjenja z nepremičninami, financ in varstvo okolja.
 
 
S sklepom o ustanovitvi odbora se določi tudi njihova sestava in delovno področje. Odbor šteje od 5 do 9 članov.
 
 
Člane odbora izvoli občinski svet izmed članov občinskega sveta in občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
 
 
Prvo sejo odbora skliče predsednik občinskega sveta.
 
 
Delo odbora vodi predsednik, ki ga izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora. Predsednik odbora je praviloma član občinskega sveta.
 
 
 
 
51. člen  
Stalne komisije, ki jih imenuje občinski svet so:
 
 
-volilna komisija
 
 
-statutarno-pravna komisija in
 
 
-komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
 
 
Volilna komisija opravlja naloge v zvezi z izvedbo volitev občinskega sveta in župana ter druga opravila določena z zakonom.
 
 
Statutarno-pravna komisija obravnava predloge sprememb statuta, odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet, glede njihove usklajenosti z ustavo, zakoni, statutom občine in drugimi pravnimi predpisi.
 
 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
 
 
-občinskemu svetu predlaga kandidate za organe občinskega sveta in druge organe, ki jih voli ali imenuje občinski svet,
 
 
-občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
 
 
-obravnava in določa plačo ter druge prejemke župana ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij,
 
 
-obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
 
 
Občinski svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov sveta.
 
 
 
 
52. člen
 
 
 
 
Občinski svet imenuje izmed občanov svet občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
 
 
 
 
53. člen
 
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štab civilne zaščite krajevnih skupnosti, ki izvajajo operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
 
 
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom.
 
 
 
 
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
 
 
54. člen
 
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb na območju posameznih naselij so v občini naslednje krajevne skupnosti: Brunšvik, Loka-Rošnja, Marjeta-Trniče, Prepolje, Starše in Zlatoličje.
 
 
Spremembe glede teritorialnega oblikovanja krajevnih skupnosti lahko sprejme občinski svet po predhodno izraženem interesu občanov na zborih krajanov.
 
 
 
 
55. člen
 
Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun v okviru sredstev, s katerimi razpolaga. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi in s sredstvi, ki jih je pridobila iz občinskega proračuna.
 
 
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lastnina občine, razen v primeru, ko so občani združili sredstva v krajevni skupnosti in z njimi zgradili objekte in naprave.
 
 
Občina lahko z odlokom prenese na krajevno skupnost opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti. Za te namene določi občina tudi ustrezna sredstva.
 
 
Krajevna skupnost se sme zadolževati le po predhodnem soglasju občinskega sveta.
 
 
 
 
56. člen
 
Krajevna skupnost ima statut v katerem se določijo pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti, postopek za njihovo izvolitev ter druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.
 
 
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Statut krajevne skupnosti začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinski svet.
 
 
 
 
57. člen
 
Krajevna skupnost ima svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčen na območju krajevne skupnosti. Za volitve sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo zakonske določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet.
 
 
Svet krajevne skupnosti šteje 5-9 članov.
 
 
Člani občinskega sveta ne morejo biti člani sveta krajevne skupnosti.
 
 
 
 
58. člen
 
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti predvsem:
 
 
-obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje in problematiko krajevne skupnosti ter oblikuje svoja stališča,
 
 
-sprejema statut krajevne skupnosti in druge akte,
 
 
-obravnava občinski proračun,
 
 
-odloča o uporabi sredstev krajevne skupnosti, ki so jih združili občani in sredstev dodeljenih iz občinskega proračuna,
 
 
-daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
 
-obravnava in odloča o drugih vprašanjih pomembnih za delo krajevne skupnosti.
 
 
 
 
59. člen
 
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta in opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
 
 
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
 
 
 
 
60. člen
 
Občinski svet lahko na predlog župana, 1/4 članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
 
 
-če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
 
 
-če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna uporablja nenamensko.
 
 
 
 
61. člen
 
Župan lahko za obravnavo določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti sklicuje svet predsednikov svetov krajevne skupnosti.
 
 
Svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti je posvetovalni organ župana.
 
 
 
 
62. člen
 
Izvajanje strokovnih in administrativno-tehničnih opravil za potrebe krajevne skupnosti zagotavlja občina.
 
 
 
 
 
 
 
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
 
 
 
63. člen
 
Neposredne oblike odločanja o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
 
 
 
 
64. člen
 
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali naselje.
 
 
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 % volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo najmanj 5 % volilcev v tej skupnosti
 
 
Zbore občanov za obravnavo vprašanj z delovnega področja krajevne skupnosti lahko skliče tudi predsednik sveta krajevne skupnosti na osnovi odločitve sveta.
 
 
 
 
65. člen
 
Na zborih občanov, sklicanih v celotni občini občani:
 
 
-razpravljajo o spremembah statuta občine,
 
 
-razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
 
 
-sprejemajo mnenja in predloge o ureditvi posameznih vprašanj v občini,
 
 
-razpravljajo o lokalni problematiki v občini,
 
 
-razpravljajo o delu občinskega sveta župana in drugih občinskih organov,
 
 
-razpravljajo o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
 
 
-razpravljajo o spremembah območja občine,
 
 
-razpravljajo o drugih vprašanjih, ki zadevajo prebivalce občine, krajevne skupnosti ali posameznega zaselka.
 
 
 
 
66. člen
 
Občani na zboru občanov v krajevni skupnosti:
 
 
-razpravljajo o problematiki v krajevni skupnosti,
 
 
-razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti,
 
 
-razpravljajo o delu organov občine s stališča svoje skupnosti,
 
 
-dajejo mnenja in predloge glede ureditve posameznih vprašanj v krajevni skupnosti
 
 
 
 
67. člen
 
Občinski svet lahko o svoji odločitvi (odloku, drugem aktu ali odločitvi) razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volilcev v občini.
 
 
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
 
 
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
 
 
 
 
68. člen
 
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
 
 
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki ureja referendum, smisleno pa tudi določbe zakona, ki ureja lokalne volitve.
 
 
 
 
69. člen
 
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
 
 
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
 
 
Svetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje občine ali za del območja občine.
 
 
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10 % volilcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.
 
 
Svetovalni referendum se izvede ob smiselni uporabi določb 69. in 70. člena tega statuta.
 
 
 
70. člen
 
Najmanj 5 % volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
 
 
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
 
 
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
 
 
 
 
VI. OBČINSKA UPRAVA
 
 
71. člen
 
Organizacijo in delo občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
 
 
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
 
 
 
 
72. člen
 
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad. Občinski urad opravlja vse upravne in strokovne naloge iz pristojnosti občinske uprave.
 
 
 
 
73. člen
 
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugimi občinami ustanovijo skupni upravni organi ali skupne strokovne službe. Organizacija in delo skupne uprave ali strokovne službe se določi z odlokom, ki ga na predlog župana sprejmejo občine, ki ustanovijo skupni upravni organ ali skupno strokovno službo.
 
 
 
 
74. člen
 
Občinski urad izvršuje svoje naloge na podlagi ustave, zakonov, tega statuta in drugih predpisov.
 
 
Občinski urad izvršuje splošne akte in druge odločitve občinskega sveta in župana.
 
 
Občinski urad samostojno opravlja upravne, strokovne in druge naloge na področjih za katera je ustanovljen.
 
 
 
 
75. člen
 
Občinski urad vodi župana.
 
 
Tajnik občine skrbi za delo občinskega urada, opravlja strokovna opravila za potrebe občinskega sveta, zagotavlja vodenje zapisnika na sejah organov občine in opravlja druge uprave in strokovne naloge po nalogu župana.
 
 
 
 
VII. ODLOČANJE O UPRAVNIH STVAREH
 
 
 
76. člen
 
Občinski urad odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
 
 
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
 
 
Tajnik občinske uprave skrbi za dosledno izvajanje predpisov o splošnem in posebnih upravnih postopkih ter zagotavlja vodenje evidenc o upravnih stvareh.
 
 
 
 
77. člen
 
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinski urad, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
 
 
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
 
 
O izločitvi delavcev občinskega urada odloča župan, o izločitvi župana pa predsednik občinskega sveta.
 
 
 
 
78. člen
 
O pritožbah zoper posamične upravne akte, akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Župan lahko za strokovno obravnavo pritožb imenuje komisijo za pritožbe iz vrst pravnih strokovnjakov in občanov, ki pripravi mnenje za odločitev župana v posameznem primeru.
 
 
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
 
 
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
 
 
 
 
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
 
 
 
79. člen
 
Občina lahko organizira občinske javne službe na naslednjih področjih:
 
 
- oskrba s pitno vodo,
 
 
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
 
 
- ravnanje s komunalnimi odpadki,
 
 
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
 
 
- javna snaga in čiščenje javnih površin,
 
 
- urejanje in vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
 
 
-varstva pred požari;
 
 
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
 
 
 
 
80. člen
 
Občina skrbi tudi za:
 
 
- javno razsvetljavo,
 
 
- plakatiranje in okraševanje naselij,
 
 
- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
 
 
- urejanje lokalnih cest,
 
 
- deratizacijo in dezinfekcijo.
 
 
 
 
81. člen
 
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanovi občina javna podjetja, javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije, oblikuje režijske obrate v okviru občinskega urada.
 
 
 
 
82. člen
 
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
 
 
Javna podjetja in javne zavode ustanavlja občinski svet z odlokom.
 
 
 
 
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
 
 
 
 
 
83. člen
 
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
 
 
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
 
 
O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin odloča občinski svet.
 
 
 
 
84. člen
 
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
 
 
 
 
85. člen
 
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
 
 
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
 
 
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
 
 
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
 
 
 
 
86. člen
 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
 
 
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
 
 
 
 
87. člen
 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
 
 
 
 
88. člen
 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
 
 
 
89. člen
 
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 % prihodkov.
 
 
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
 
 
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
 
 
 
 
90. člen
 
Rezerva se uporablja:
 
 
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
 
 
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
 
 
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
 
 
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
 
 
O uporabi sredstev iz prvega odstavka odloča občinski svet.
 
 
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
 
 
 
 
91. člen
 
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
 
 
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
 
 
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejme zaključni račun.
 
 
Zaključni račun proračunov se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
 
 
 
 
92. člen
 
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
 
 
O zadolžitvi odloča občinski svet.
 
 
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
 
 
 
 
93. člen
 
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
 
 
O soglasju odloča občinski svet.
 
 
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
 
 
 
 
94. člen
 
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
 
 
- davek na dediščine in darila,
 
 
- davek na dobitke iger na srečo,
 
 
- davek na promet nepremičnin,
 
 
- upravne takse,
 
 
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
 
 
 
 
 
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
 
 
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
 
 
 
 
95. člen
 
 
 
 
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
 
 
- davek od premoženja,
 
 
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
 
 
- krajevne takse,
 
 
- komunalne takse,
 
 
- pristojbine,
 
 
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
 
 
- prihodki uprave,
 
 
- drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
 
 
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
 
 
 
 
96. člen
 
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
 
 
 
 
X. SPLOŠNI AKTI OBČINE
 
 
 
 
 
1. Vrste splošnih aktov
 
 
97. člen
 
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
 
 
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike, navodila in sklepe.
 
 
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
 
 
 
 
98. člen
 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
 
 
 
 
99. člen
 
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
 
 
 
 
100. člen
 
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
 
 
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
 
 
 
 
101. člen
 
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
 
 
 
 
102. člen
 
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
 
 
 
 
103. člen
 
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
 
 
 
 
104. člen
 
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odbora oz. komisije.
 
 
 
 
105. člen
 
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
 
 
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
 
 
 
 
2. Postopek za sprejem odloka
 
 
 
 
 
106. člen
 
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
 
 
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
 
 
 
 
107. člen
 
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
 
 
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
 
 
 
 
108. člen
 
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
 
 
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
 
 
 
 
109. člen
 
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo svet, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
 
 
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
 
 
 
 
110. člen
 
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
 
 
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
 
 
 
 
111. člen
 
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
 
 
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
 
 
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
 
 
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
 
 
 
 
112. člen
 
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
 
 
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
 
 
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
 
 
 
 
113. člen
 
Amandma, člen odloka, naslov odloka, in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
 
 
 
 
114. člen
 
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
 
 
 
 
115. člen
 
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
 
 
 
 
116. člen
 
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Medobčinskem uradnem vestniku in pričnejo veljati 15. dan po objavi, razen če izjemoma v njih ni drugače določeno.
 
 
 
 
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
 
 
 
 
 
117. člen
 
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
 
 
 
 
118. člen
 
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
 
 
 
 
119. člen
 
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
 
 
 
 
120. člen
 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
 
 
 
 
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
 
 
121. člen
 
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi in splošni akti, ki so jih sprejeli organi občine Maribor do 31. 12. 1994, za območje krajevnih skupnosti pa tudi predpisi, ki so jih sprejele krajevne skupnosti do 31.12.1994.
 
 
 
 
122. člen
 
Krajevne skupnosti - Brunšvik, Loka-Rošnja, Marjeta-Trniče, Prepolje, Starše in Zlatoličje - morajo svoje delovanje uskladiti s tem statutom v roku enega leta po sprejetju tega statuta.
 
 
 
 
123. člen
 
V občini Starše v skladu z ustanovitvenimi akti delujejo javne službe in javni zavodi ustanovljeni z akti občine Maribor. Financiranje teh služb se po sprejemu tega statuta uredi na osnovi programa dela in opravljenega dela z novimi pogodbami.
 
 
 
 
124. člen
 
Dokler ne bo sprejet grb občine se uporablja pečat občine brez grba.
 
 
 
 
125. člen
 
Z začetkom veljavnosti tega statuta preneha veljati statutarni sklep občine Starše (Medobčinski uradni vestnik, št.3/95)
 
 
 
 
126. člen
 
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
 
 
 
 
 
 
 
 
Predsednik
 
 
Občinskega sveta
 
 
Občine Starše
 
 
Anton EKART, dr. vet. med., s. r.