Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA ŠP 9/4 – POD GOZDOM

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja ŠP 9/4 – Pod gozdom sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-5/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze obravnavanega območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditev  na obravnavanem območju na  katastrskem načrtu v M 1:500;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede reševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območje urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja ŠP 9/4 – Pod gozdom je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:1000.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Opis poteka meje območja urejanja ŠP 9/4 – Pod gozdom:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na vzhodnem delu območja v JV vogalu parcele št. 890/27. Od tu gre meja proti Z po južni meji parcele št. 890/27 in parcele št. 890/28 do ceste parcelne št. 890/25. Po njeni J parcelni meji poteka cca 28 m, se obrne proti severu, prečka cesto in se nadaljuje po Z parcelni meji parcele št. 890/34. V nadaljevanju gre po parceli št. 890/34 do J parcelne meje parcele št. 890/33 in se nadaljuje po parcelni meji parcele št. 890/33 vse do najjužnejšega dela območja. Tu prečka cesto 1774/1 v smeri zahoda ter se po zahodni meji ceste nadaljuje proti severu do ceste št. 1774/5. Meja se tu obrne proti vzhodu, prečka cesto parcelne št. 1774/1 in se nadaljuje po severnih parcelnih mejah parcel št. 333/13 in 331/3 ter po vzhodnih parcelnih mejah parcel št. 331/3 in 333/15 proti JV. N a SV vogalu parcele št. 890/30 se meja obrne proti SV in poteka po SZ parcelnih mejah parcel št. 890/30, 890/31, 890/30 in cca 28 m po S parcelni meji parcele št. 890/25 (cesta). Tu se obrne proti JV, prečka cesto in se nadaljuje po SV parcelni meji parcele št. 890/28 in V parcelni meji parcele št. 890/27 do izhodiščne točke.

8. člen

Območje urejanja ŠP 9/4 se nahaja v k.o. Trbovlje in meri 2,72 ha. V območju urejanja so sledeče parcele:

331/33, 333/3, 333/13, 333/15, .549, 890/25-d, 890/27, 890/28, 890/29, 890/30, 890/31, 890/32 , 890/33, 890/34, 890/43, 891/1, 891/2, 891/4, 891/5, 891/6, .1947, .1948, .1949, .1950, .1951, .1952, .1953, .1957, .3201, .3202, .3203, .3204, .3205, .3207, .3208, .3321, .3322, .3323, .3324, .3325, .3326, .3327, .3328, .3329, .3330, .3331, .3332, .3333, .3334, .3335, .3336, .3337, .3338, .3339, .3340, .3341, .3342, .3343, .3344, .3345, .3346, .3347, .3348, .3349, .3350, .3396, .3408;

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja ŠP 9/4 – Pod gozdom je namenjeno športni dejavnosti in parkovni ureditvi. V območju se nahajajo tenis igrišča, katera so predvidena za razširitev, garaže, pomožni objekti ter dva individualna stanovanjska objekta. Celotno območje je geološko precej nestabilno.

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

V območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:

- dozidave, rušitve, adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

-postavitev montažnih pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov;

- gradnja športov – rekreacijskih objektov in naprav;

- postavitev začasnih objektov namenjeni turistični, gostinski in športni dejavnosti;

 - urejanje površin za športne prireditve in rekreacijo;

- gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno – rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije,...);

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji,..);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le teh;

Za vsak poseg na obravnavanem območju je potrebno predhodno pridobiti pozitivno geološko in hidrološko mnenje. Območje pod igrišči je potrebno sanirati tako, da se bo površinska voda odvodnjava v naravne recipiente oz. v lokalno meteorno kanalizacijo.

11. člen

Novogradnje in dozidave v obravnavanem območju so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisanimi požarnovarnostni in sanitarno – tehnični odmiki. 

12. člen

Za vsak poseg na obravnavanem območju je potrebno predhodno pridobiti geološko poročilo.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

13. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad

Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati osnovne značilnosti obstoječe gradnje na tem območju. Pomožni objekti v območju morajo biti skrbno in enotno oblikovani.

14. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni;

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta do programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dinamiko;

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. v primeru, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si invenstitor v tem primeru pridobi vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni in sanitarno – tehnični pogoji;

- pri individualni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih ter gospodarskih objektov.

16. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov, s tem da je pri visokoprtljičnih objektih zid maksimalne višine 1,00 m.

Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30⁰ – 35⁰, kritina pa temna – opeka ali tegola (svetla, salonitna, plastična ni dovoljena). Pri vseh obstoječih in novih objektih je dovoljena izraba podstrehe v stanovanjske namene. Objekti naj bodo ometani, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesnih elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

17. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje tlorisno manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 13. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino.

Ravne strehe so dopustne le kot terase.

18. člen

Pomožni objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m², lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

19. člen

Sprememba namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja območja. Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja

V območju so dovoljene le dejavnosti, ki so povezane s športno - rekreacijsko dejavnostjo (gostinska, turistična in storitvena).

Pri novogradnjah, ki služijo športno – rekreacijski dejavnosti mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

20. člen

Vzdrževanje in adaptacije:

Pri navedenih delih je potrebno :

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

21. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasni objekti in naprave, namenjeni turistični, gostinski in športni dejavnosti ali prereditvam, se lahko postavijo na površinah, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor.  Postaviti jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko le na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila,… mora biti oblikovana enotno (uporabljajo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje nje dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih mestih.

22. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine.

Nivojske razlike se premoščajo z brižinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Izjemoma se pri zavarovanju tenis igrišč dovoljujejo mrežne ograje, ki pa morajo biti obarvano zeleno. Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

a. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

23. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanja objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

24. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600 m ².

Velikost gradbenih parcel ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

b. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

25. člen

Novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalo, energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam  (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…)

26. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilo izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim  ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest:

- vsaka gradbena parcela mora imeti  zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti  morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualni vsaj iz ene strani, javni pa vsaj iz dveh smeri;

- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člena zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členi zakona;

Komunalno in energetsko urejanje:

27. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno-tehniške predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. Horizontalni odmik 0,50 m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

28. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih porabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi, ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

29. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

-vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti preko greznice priključeni na javno kanalizacijsko omrežje po pogojih upravljalca;

- pri urejanju je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

- meteorno vodo se lahko preko peskolovov spelje v ponikalnico oz. v lokalno meteorno kanalizacjo

- meteorno vodo s prometnih površin je potrebno speljati v ponikovalnico oz. meteorno kanalizacijo prek lovilcev maščob;

- meteorno vodo iz zelenih površin bo potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke) oz. v javno meteorno kanalizacijo;

30. člen

Ogrevanje;

- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje s plinovodnim omrežjem;

- do izgradnje le-tega se lahko individualna stanovanjska objekta ogrevata na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitve nadzemnih cisten za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom i utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS št. 22/91).

31. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je urejeno organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le-teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo urejeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehniških ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

32. člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnjo mora upravljelec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to onemogoča terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja;

- izvedbo novih in obnovitvenih obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realiziratii z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji  za varovanje in izboljšanje okolja

33. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čim večji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno;

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- urediti možnost ogrevanja območja z zemeljskim plinom;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

34. člen

Požarnovarnostno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor določb glede odmikov ni možno zagotoviti, se odmik lahko zmanjša, ob pogoju, da se zagotovijo drugi požarnovarnostni in tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri; 

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da so zagotovljene zadostne količine oz. kapacitete požarne vode ter da bo mogoče urediti požarno zaščito celotnega območja urejanja;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- upoštevati še veljavne predpise ter podzakonske predpise, ki bodo izdelani na podlagi zakona o varstvu pred požarom;

35. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Urani vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

36. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- za obmolje urejanja velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa;

- upoštevati normativne še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odloka o maks. Dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

37. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na območju urejanja (geološko labilno v celoti) je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

38. člen

Varovanje tal:

Izvajalc gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorje in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov, delno porušene objekte in ruševine v naselju je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanirati do takšne mere, da le te ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

39. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

40. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

41. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

42. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-5/94

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.