Občinski svet Občine Vitanje je na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03) in 16., 17., 25., 125. ter 128. člena Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99, 46/01 in 106/02) na seji dne 30. 6. 2006 sprejel

ODLOK

o lokacijskem načrtu obrtna cona Vitanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme, ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1086–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03), Lokacijski načrt obrtna cona Vitanje, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 544/04 v novembru 2005.

2. člen

Sestavni del tega odloka je v 1. členu naveden projekt, ki ga sestavljajo:

– tekstualni del (notranji naslovni listi in obrazložitev);

– smernice in mnenja;

– kartografski del z grafičnimi prikazi v treh sklopih:

– načrti namenske rabe območja s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji,

– načrti ureditvenega območja z načrtom parcelacije,

– načrti umestitve načrtovanih ureditev v prostor;

– priloge k LN;

– dokazna dokumentacija.

Sestavni del tega odloka so tudi naslednje strokovne podlage:

– Strokovnih podlag s stališča upravljanja z vodami, ki jih je izdelalo podjetje HIDROSVET d.o.o. Celje, pod št. projekta 10/05 z datumom Marec 2005.

– Preliminarnega geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju predvidene obrtne cone v Vitanju, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p., pod št. 107-11/2005.

Sestavni del tega odloka je tudi projekt Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta obrtna cona Vitanje za območje ROPD, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 544/04.A/12 v novembru 2012.

II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje leži severno od naselja Vitanje, v oddaljenosti okrog 700 m, in sicer na desni strani ob regionalni cesti Vitanje – Dolič. Zemljišča so v naravi travniške in njivske površine, ki se v blagem padcu razprostirajo nad cesto. Na jugovzhodnem delu je ureditveno območje naravno razdeljeno z manjšim jarkom oziroma Štokerjevim grabnom, ki odvaja vode iz višje ležečih brežin. Konfiguracija terena je bolj razgibana v vzhodnem delu, večji nagib se izravna v blagem pobočju ob cesti.

Opis poteka meje ureditvenega območja LN se prične v severozahodnem vogalu parcele št. 1062/12; meja obkroži ureditveno območje v smeri urinega kazalca, s potekom po zunanjih robovih parcel: 1062/12, 1062/9, 1062/4, 1062/5, 1062/6, 1062/9, 1062/7, 1062/8, 1059/1, prečka parcelo št. 1082/5 ter se nadaljuje po zunanjih robovih parcel št.: 1082/5, 1060/2, 1059/1, 1062/10, 1136/2, 1062/9, 1062/11 in 1062/12, kjer se zaključi severovzhodnem vogalu te parcele. Vse parcele so v katastrski občini Paka I.

Ureditveno območje meri 2,6222 ha (izračunano na osnovi digitalnega geodetskega posnetka terena).

Potek meje ureditvenega območja LN je prikazan na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena odloka.

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev LN po tem odloku zajema naslednje parcele v k.o. Paka: št. 1059/1, 1059/2, 1060/2, 1060/3 in 1060/4-del v velikosti 0,4238ha.

4. člen

Ureditveno območje LN zajema naslednje parcele v k.o. Paka I:

1059/1, 1059/2, 1060/1, 1060/2, 1062/4, 1062/5, 1062/6, 1062/7, 1062/8, 1062/9, 1062/10, 1062/11, 1062/12, 1082/5 – del in 1136/2.

Kolikor bodo po sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno uporabljajo nove parcelne številke.

III. NAMEMBNOST UREDITVENEGA OBMOČJA

5. člen

Ureditveno območje LN Obrtna cona Vitanje je namenjeno za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti ter skupnim ureditvam za potrebe funkcioniranja območja: internim dovoznim cestam, transformatorski postaji (TP), čistilni napravi (ČN) in zadrževalniku vod (Z).

Celotno ureditveno območje LN je deljeno na dva dela, ki ju v naravi razmejuje potok – Štokerjev graben (ŠG):

OPD – severni, večji del območja, kjer so načrtovane ureditve za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti;

ROPD – južni, manjši del območja, kjer ostaja raba zemljišč nespremenjena, kjer je zemljišče prav tako namenjeno za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti; posegi na ta zemljišča oziroma rezervirano območje bodo mogoči šele potem, ko bodo znani investitorji; za aktiviranje tega zemljišča je obvezna izdelava posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus umestitve v prostor).

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev LN z oznako ROPD je v Osnovnem odloku o LN namenjeno obrtno proizvodnim dejavnostim, vendar se območje aktivira šele po tem, ko bodo znani investitorji. Občina Vitanje želi območje aktivirati tako, da se obstoječi gostinski objekt preuredi za potrebe lovskega društva, ki se preseli na to lokacijo. Obenem se še nazazidano zemljišče nameni izgradnji do dveh stanovanjskih objektov ter glede na potrebe še do dveh gospodarskih objektov. Tako aktivirane zemljiške parcele uporabi Občina Vitanje za zamenjavo za objekte, ki jih želi pridobiti v osrednjem delu naselja Vitanje. Ureditveno območje sprememb in dopolnitev LN (oznaka ROPD) je s strugo potoka Štokerjev graben ločeno od pretežno proizvodno obrtnega dela (oznaka OPD) po Osnovnem odloku o LN. Nova namembnost območja (stanovanje, del centralnih dejavnosti) je sprejemljiva ter ni v nasprotju z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986-2000-dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 za območje Občine Vitanje - dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03). Občina Vitanje je novo namembnost ureditvenega območja sprememb in dopolnitev LN (ROPD) že upoštevala v osnutku Občinskega prostorskega načrta, za katerega poteka postopek priprave skladno z zahtevami ZPNačrt-a.

Izven ureditvenega območja je dolgoročno možna širitev predvsem proti SZ in SV, vendar šele po ustrezni predhodni spremembi prostorskega planskega akta Občine Vitanje.

IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA

6. člen

(zazidalna zasnova)

Zazidalna zasnova izhaja iz dane, že izvedene parcelacije na severnem, večjem delu obravnavanega zemljišča (OPD), kjer je že odmerjenih 8 gradbenih parcel ter parcela za ceste. Zazidalna zasnova v lokacijskem načrtu določa, ob upoštevanju že izvedene parcelacije, potek glavne priključne ceste b – b1, interne dovozne ceste c – c1, lokacijo in dostop do čistilne naprave (ČN), lokacijo in velikost zadrževalnika padavinskih vod (Z), lokacijo transformatorske postaje (TP) ter trase za komunalno opremljanje ureditvenega območja.

Za realizacijo zazidalne zasnove je potrebno predhodno urediti izravnave terena, da se ustvarijo platoji za postavitev objektov in izvedbo zunanjih ureditev. Izravnave terena so načrtovane kot izkopi na parcelah nad interno dovozno cesto c – c1 ter kot nasutja terena na parcelah pod to cesto, s čimer bo zagotovljena tudi poplavna varnost ureditvenega območja LN.

Z LN so določeni robni pogoji za umestitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev na gradbeno parcelo. Robni pogoji so izraženi z regulacijskimi črtami in urbanističnimi kazalci.

7. člen

(izhodišča za urbanistično oblikovanje)

Pri projektiranju in izvedbi načrtovanih posegov in objektov v ureditvenem območju LN obrtna cona Vitanje je potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna merila in pogoje:

a) TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

Na ureditvenem območje LN naj bodo novi objekti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje.

b) REGULACIJSKE ČRTE

Z LN določene regulacijske črte so razvidne na grafičnih prikazih v projektu iz 1. člena tega odloka, in sicer:

Regulacijske linije,

ki ločujejo obstoječe in načrtovane odprte javne površine (ceste, območje zadrževalnika, območje ČN in območje TP) od obeh območij urejanja. Regulacijska linija praviloma sovpada z linijo gradbene parcele.

Gradbene meje sestavljajo:

– gradbene meje kapi objektov, ki jih načrtovani objekti oziroma novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjeni v notranjost zemljišča;

– pogojne gradbene meje kapi objektov, ki so jih je dovoljeno izkoristiti le na osnovi poprejšnjega soglasja lastnika sosednje parcele;

– gradbene meje kapi nadstrešnic, ki jih načrtovani oziroma novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjeni v notranjost zemljišča;

– pogojne gradbene meje kapi nadstrešnic, ki so jih je dovoljeno izkoristiti le na osnovi poprejšnjega soglasja lastnika sosednje parcele;

– gradbene meje zunanjih ureditev (ograje, robniki zunanjih utrjenih manipulativnih površin, robniki parkirnih površin ipd.), ki jih načrtovane oziroma novozgrajene zunanje ureditve ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjene v notranjost zemljišča;

– pogojne gradbene meje zunanjih ureditev (ograje, robniki zunanjih utrjenih manipulativnih površin, robniki parkirnih površin, ipd.), ki jih je dovoljeno izkoristiti le na osnovi poprejšnjega soglasja lastnika sosednje parcele.

Gradbene linije,

na katerih morajo biti z eno fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.

c) URBANISTIČNI KAZALCI

Faktor izrabe gradbene parcele (FI),

ki je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele: od 0,8 do 1,6.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ),

ki je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se kot zazidana površina šteje zazidana površina objekta, površina morebitnih nadstrešnic ter površina zunanjih utrjenih površin (oziroma vsa zemljišča, ki niso zelenice): od 0,6 do 0,8.

Indeks zelenih površin (IZP),

ki predstavlja površino gradbene parcele, ki mora biti obvezno namenjena zazelenitvi: od 15 do 20% velikosti gradbene parcele.

   Podatki o gradbenih mejah:

7.a člen

(pogoji za urbanistično oblikovanje na območju ROPD)

Pri projektiranju in izvedbi načrtovanih posegov in objektov na območju ROPD je potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna merila in pogoje:

a) Tipologija zazidave

Na območju ROPD naj bodo novi stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti oblikovani kot kvalitetna arhitektura, ki se pri oblikovanju zgleduje pri avtohtonih objektih v širšem prostoru pod Pohorjem, z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje.

b) Regulacijske črte

Z LN določene regulacijske črte so razvidne na grafičnih prikazih v projektu iz 2. člena tega odloka. Regulacijske črte predstavljajo gradbene meje kapi objektov, ki jih načrtovani oziroma novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjeni v notranjost zemljišča.

c) Urbanistični kazalci

Faktor izrabe gradbene parcele (FI), ki je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele: do največ 0,4.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), ki je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se kot zazidana površina šteje zazidana površina objektov ter površina zunanjih utrjenih površin (oziroma vsa zemljišča, ki niso zelenice): do največ 0,4.

Indeks zelenih površin (IZP), ki predstavlja površino gradbene parcele, ki mora biti obvezno namenjena zazelenitvi: od 30 do 40% velikosti gradbene parcele.

Podatki o gradbenih mejah:

 2) Pri projektiranje novih objektov in posameznih posegov v prostor se šteje, da so pogoji iz sprememb in dopolnitev LN izpolnjeni, če so upoštevani vsi urbanistični kazalci.

(3) Ob upoštevanju gradbenih mej ter poplavne linije so določene zazidljive površine znotraj zemljiške parcele:

- za obstoječa objekta z oznako GD in SH, ki jo predstavljajo sedanje parcele št. 1095/2, 1060/2 in 1060/4 k.o. Paka;

- za gradnjo do dveh stanovanjskih objektov, do dveh gospodarskih objektov in pomožnih objektov, ki jo predstavljata sedanji parceli št. 1059/1 in 1060/3 k.o. Paka.

Nove objekte je dovoljeno umestiti na zemljiško parcelo le znotraj zazidljivih površin, ob upoštevanju oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte.

(4) Ob upoštevanju podatkov o gozdnem robu so v odmiku 25m od gozdnega roba določene pogojno zazidljive površine znotraj zemljiške parcele. Nove objekte ter zunanje ureditve na pogojno zazidljivih površinah je dovoljeno izvesti le v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 15. člena tega odloka.

(5) Zemljiško parcelo za gradnjo do dveh stanovanjskih objektov je dovoljeno preoblikovati v dve zemljiški parceli za vseh objekt posebej, pri čemer ostajajo obveznosti upoštevanja gradbenih mej nespremenjene.

Pri projektiranju posameznih posegov v prostor in novih objektov se šteje, da so pogoji iz lokacijskega načrta izpolnjeni, če so upoštevani vsi urbanistični kazalci.

8. člen

(posebni pogoji)

K posebnemu (urbanističnemu) delu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt ali poseg v prostor na celotnem ureditvenem območje LN obrtna cona Vitanje je potrebno pridobiti soglasje Občine Vitanje, ki ugotovi skladnost projektiranega objekta ali posega s pogoji tega odloka.

K posebnim strokovnim podlagam (lokacijski preizkus umestitve v prostor) za aktiviranje površin na območju urejanja ROPD, je potrebno pridobiti soglasje Občine Vitanje, ki ugotovi skladnost predlagane ureditve s pogoji tega odloka ter usmeritvami iz prostorskih planskih aktov Občine Vitanje.

9. člen

(obstoječi objekti)

Za obstoječa objekta (GD in SH) velja možnost vzdrževalnih del, rekonstrukcij in adaptacij, s pogojem, da se gabariti objektov ne spreminjajo.

Za obstoječa objekta (GD in SH) so v okviru določenih zazidljivih površin na zemljiški parceli dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

- gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta v okviru obstoječega tlorisa;

- gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, vendar le na območju zazidljivih površin;

- gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjska objekta v območju ROPD;

- rekonstrukcija objekta in vzdrževanje objekta;

- sprememba namembnosti objekta SH za potrebe lovskega društva ali poslovne dejavnosti;

- odstranitev objekta.

10. člen

(enostavni objekti)

Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta je dovoljeno graditi oziroma postavljati enostavne objekte skladno s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) vendar le take enostavne objekte katerih namembnost je skladna z namembnostjo v lokacijskem načrtu oziroma z namembnostjo, ki je za območje ROPD določena s tem odlokom.

Znotraj ureditvenega območja LN je dovoljena postavitev novih ograj. Ograje so lahko izvedene kot gostejša zasaditev ali kot žične ograje in grajeni objekti, ki pa morajo biti zasnovani tako, da je možna njihova zazelenitev. Za fizično razmejevanje ter zavarovanje med posameznimi območji urejanja je dovoljena postavitev novih ograj tudi na mestih, ki v ureditveni situaciji za to niso določena, ob izpolnjevanju pogojev za načrtovane objekte in posebnih pogojev.

Za zavarovanje dostopov do posameznih območij urejanja je dovoljena postavitev zapornic ob izpolnjevanju pogojev za načrtovane objekte.

Namestitev nepremičnih oglaševalnih mest na javnih površinah in na zemljiščih v zasebni lasti, je mogoče le ob predhodnem soglasju Občine Vitanje.

11. člen

(urejanje skupnih površin)

Za celotno območje skupnih, javnih površin je potrebno izdelati načrt ureditve skupnih površin z enotno urbano opremo, pri tem pa je potrebno upoštevati urbanistično zazidalno zasnovo celotnega ureditvenega območja ter upoštevati vse pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo.

Izhodišča za zazelenitev v projektu iz 1. člena tega odloka so osnova za podrobnejšo obdelavo zasaditve v projektih zunanjih ureditev.

12. člen

(načrtovani objekti)

Pri projektiranju in izvedbi načrtovanih objektov je potrebno upoštevati, poleg tehnoloških pogojev za dejavnost v objektu, vse robne pogoje za umestitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev na gradbeno parcelo, ki so posebej opredeljeni 6. in 7. členu tega odloka.

Na gradbeno parcelo je dovoljeno umestiti več objektov; tlorisne mere posamičnega objekta naj ne presegajo z gradbenimi mejami določene širine objektov (do 24 m za gradbene parcele I., III. in VI.; 15 m do 20 m za gradbene parcele II., IV., V., VII. in VIII.) pri čemer naj dolžina objekta ne presega 30 m do 34 m.

Višinski gabarit objektov naj ne presega 8 m do 12 m (venec) pri čemer je v celoti ali na delu objekta možna izvedba v dveh etažah normalne višine za poslovne prostore, če ni presežena višina fasadnega venca.

12.a člen

(pogoji za oblikovanje stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov na območju ROPD)

(1) Pri načrtovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:

Velikostni in oblikovni pogoji:

tloris:

max. 15,0m x 12,0m z možnostjo izvedbe garaže ali nadstrešnice kot prizidek z dimenzijami max. 6,0m x 2,5m;

etažnost:

klet (K) + pritličje (P) + izkoriščeno podstrešje (M-mansarda);

dovoljena skupna višina:

minimalna 7,50m (klet + pritličje); maksimalna 9,70m (klet + pritličje + mansarda);

± 0,00 pritličja:

do največ 0,30m nad najvišjo točko terena kjer bo umeščen objekt;

gradbena linija:

daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami;

streha:

simetrična dvokapnica; naklon strešin v območju med 35° - 40°; prioritetna smer slemena mora biti vzporedno s terenskimi plastnicami, pomožna slemena so lahko pravokotna na osnovno smer;

maks. zazidanost zemljiške parc.:

do 60% pri čemer so vključene tudi zunanje ureditve za normalno funkcioniranje objektov;

oblikovanje in barve:

streha objekta z možnimi frčadami oziroma strešnimi okni za osvetlitev in prezračevanje podstrešnih prostorov; na fasadah so možni elementi: lože, balkoni, ganki, tudi izzidki ali niše; fasade coklov temnejše, v obdelavi in barvi naj odstopajo od gornjih zidov, ki naj bodo obvezno svetle barve; stavbno pohištvo leseno ali plastično; barva kritine temno siva ali temno rdeča.

(2) Pri načrtovanju gospodarskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:

Velikostni in oblikovni pogoji:

tloris:

max. 10,0m x 6,0m;

etažnost:

(po potrebi) klet (K) + pritličje (P);

dovoljena skupna višina:

minimalna 4,0m (pritličje); maksimalna 7,50m (klet + pritličje);

± 0,00 pritličja:

do največ 0,30m nad najvišjo točko terena kjer bo umeščen objekt;

gradbena linija:

daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami;

streha:

simetrična dvokapnica; naklon strešin v območju med 35° - 40°; smer slemena mora biti vzporedno s terenskimi plastnicami;

maks. zazidanost zemljiške parc.:

do 60% pri čemer so vključene tudi zunanje ureditve za normalno funkcioniranje objektov;

oblikovanje in barve:

fasade coklov temnejše, v obdelavi in barvi naj odstopajo od gornjih zidov, ki naj bodo obvezno svetle barve; stavbno pohištvo leseno ali plastično; barva kritine temno siva ali temno rdeča.

(3) Pri načrtovanju pomožnih objektov se smiselno upoštevajo pogoji za oblikovanje stanovanjskih in gospodarski objektov.

13. člen

(elementi za zakoličenje)

Elementi za zakoličenje gradbenih parcel, načrtovanih zunanjih ureditev in objektov skupne rabe so skupaj z grafičnim prikazom regulacijskih črt ter višinskih kot zunanjih ureditev razvidni iz graf. prilog v projektu iz 1. člena odloka.

Na območju ROPD se elementi za zakoličenje morebitnih novih zemljiških parcel, načrtovanih zunanjih ureditev in objektov določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka.

V. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE

14. člen

(avtomobilski promet)

a) POVEZAVA NA JAVNO PROMETNO OMREŽJE:

Glavni priključek na regionalno cesto:

Iz ureditvenega območja je predviden en priključek na regionalno cesto II. reda št. 431, odsek št. 1350 Zg. Dolič – Stranice (v LN oznaka A – A).

Na osnovi smernic za načrtovanje obrtne cone Vitanje (DRSC, št. 347-09-9684/2004 z dne 25. 11. 2004) bo načrtovan priključek pravokotno na os reg. ceste (A-A), širina priključka 6,00m na dolžini 12,00m z radiji 12,00m (upoštevana vlečna vozila). Na regionalni cesti, na območju priključka, ni predvidena izvedba levega zavijalnega pasu.

Priključek za čistilno napravo:

Skladno z dopolnjenimi smernicami za načrtovanje obrtne cone Vitanje (DRSC, št. 347-09-9684/2004 z dne 19. 10. 2005) je načrtovan dodatni priključek na regionalno cesto, pravokotno na os reg. ceste (A-A), širina priključka 3,50m do 4,0m, na dolžini 5,0m, z zavijalnimi radiji 4,0m. Ta priključek bo v uporabi 3 do 4x letno za potrebe obratovanja čistilne naprave.

b) NOTRANJI PROMET:

Prometno napajanje obrtne cone bo potekalo po načrtovani priključni cesti (b-b1), ki poteka pravokotno na regionalno cesto, ter po načrtovani interni dovozni cesti (c-c1), ki poteka preko ureditvenega območja v smeri JV – SZ oziroma vzporedno s potekom regionalne ceste v oddaljenosti okrog 50m. Prometna zasnova je načrtovana tako, da omogoča dolgoročno širitev ureditvenega območja v smereh SZ, SV in JV.

c) PRIKLJUČEVANJA IZ GRADBENIH PARCEL:

Priključke na posamezne gradbene parcele je dovoljeno zgraditi le znotraj ureditvenega območja, iz interne dovozne ceste c – c1. Na območju priključne ceste b – b1 ter na območju križanja priključne in interne napajalne ceste ni dovoljena izgradnja priključkov na gradbene parcele.

Priključno mesto je lahko izbrano v okviru dovoljenih toleranc, ki so grafično prikazane na graf. prilogi št. 3.1. Praviloma je dovoljena izvedba le enega priključka na posamezno gradbeno parcelo. V primeru, da velikost gradbene parcele to dopušča, je dovoljena izvedba dveh priključkov, da se omogoči krožni promet znotraj gradbene parcele. Zavijalni radiji na priključkih morajo biti dimenzionirani za vrsto dostavnega vozila, ki bo v uporabi za dostavo na posamezno parcelo. Širina priključka sme biti največ 6 do 7m.

14. člen

(avtomobilski promet na območju ROPD)

(1) Povezava na javno prometno omrežje:

Območje ROPD se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste R21-431, odsek št. Zg. Dolič – Stranice od km 10,615 do km 10,685 (levo v smeri stacionaže ceste).

Na območju ROPD je načrtovana izvedba rekonstrukcije obstoječega priključka na regionalno cesto. Priključek se izvede pravokotno na os regionalne ceste s širino priključka min. 4,5m in radiji min. 6,0m oziroma skladno s pogoji upravljalca regionalne ceste. Priključek služi obstoječima objektoma in načrtovanim objektom.

Znotraj meje cestnega sveta in preglednega trikotnika na rekonstruiranem cestnem priključku ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključka ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključka.

(2) Dodatni pogoji za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja:

Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno načrtovati rešitve, ki bodo zagotovile:

- varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,

- opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

- načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,

- da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.

Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve območja sprememb LN ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda z rekonstruiranega cestnega priključka in območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa.

(3) Notranji promet:

Trasa dovoza od priključka na regionalni cesti do stanovanjskih objektov se določi v projektni dokumentaciji za stanovanjski objekt. Dovoz mora potekati znotraj območja zazidljivih ali pogojno zazidljivih površin.

15. člen

(mirujoč promet)

Na ureditvenem območju niso načrtovana javna parkirna mesta.

Znotraj posamičnih gradbenih parcel je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest (ob upoštevanju normativov po posameznih dejavnostih) za zaposlene in obiskovalce, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (posebni – urbanistični del projekta), ob upoštevanju vseh izhodišč iz LN.

16. člen

(avtobusni promet, pešci in kolesarji)

Na ureditvenem območju, zaradi namembnosti območja (proizvodne in obrtne dejavnosti) ter sorazmerne majhnosti ureditvenega območja, niso načrtovana avtobusna postajališča, hodniki za pešce in kolesarske steze.

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

17. člen

(vodovodno omrežje)

V območju LN obrtna cona Vitanje je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo potrebne količine vode za sanitarno vodo in zadostovalo za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Uradni list SFRJ, št. 30/1991).

Priključevanje obrtne cone na vodovod bo zagotovljeno iz naselja Vitanje in sicer ob severni strani regionalne ceste Dolič – Stranice. Izdelan je bil idejni projekt oskrbe z vodo – Hidrosvet d.o.o. Celje, št. 05/05, ki predvideva napajanje obrtne cone z novim cevovodom ductil DN 100 do 150 mm v dolžini 950 m. Variantno je mogoča oskrba z vodo iz vrtin v neposredni bližini ureditvenega območja obrtne cone, v kolikor bodo predhodne geološke raziskave dokazale takšno možnost.

Vodovodni priključki do posameznih novih objektov bodo izvedeni s tipskimi termo jaški. Posebni priključki bodo dimenzionirani glede na predvideno porabo vode posameznega uporabnika objekta, vendar ne smejo biti manjši od 3”.

Za vsak objekt si mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljena pridobiti pogoje in soglasje upravljavca vodovoda Komunalnega podjetja Vitanje.

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

Na območju LN obrtna cona Vitanje je predvidena ločen sistem odvajanja odpadnih vod.

Odpadne komunalne vode bodo vodene do predvidenih kanalov odpadnih sanitarnih (fekalnih) vod, ki sta predvidena v koridorjih vzhodno od interne dovozne ceste c – c1 in zahodno od spodnjega niza objektov obrtne cone.

Oba kanala odpadnih komunalnih vod sta severno od objekta ČN združena in vodena v tipsko ČN za 100 PE. Čistilna naprava bo morala zagotavljati iztoke v dopustnih mejah, ki jih predvideva Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).

Odpadne padavinske vode so kontrolirano vodene do predvidenega zadrževalnika meteornih (padavinskih) vod, ki bo zadrževal vse padavinske odpadne vode ob enournem nalivu intenzitete 150 l/s/ha.

Meteorne vode onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi je potrebno odvajati v padavinsko kanalizacijo preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olja oziroma usedalnikov. Tudi odpadne padavinske vode so preko zadrževalnika vodene v vodotok – Štokerjev graben in preko novega cestnega prepusta v potok Jesenice.

Za vsak objekt si mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljena pridobiti pogoje in soglasje upravljavca kanalizacije Komunalnega podjetja Vitanje.

19. člen

(oskrba z elektriko in javna razsvetljava)

Preko območja predvidene gradnje poteka nizkonapetostno 0,4kV omrežje, ki se napaja iz transformatorske postaje TP Vitanje 6 (t-552), ki je v lasti Elektro Maribor d.d.

Glede na podane smernice je potrebno iz območja LN Obrtna cona Vitanje odstraniti obstoječe prostozračno nizkonapetostno omrežje in zagotoviti nadomestno kabelsko omrežje. Trasa novega nadomestnega 0,4 kV kablovoda bo potrebno določiti v sodelovanju z območno enoto Slovenska Bistrice.

Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno:

– zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči;

– vključiti novo transformatorsko postajo v 20kV omrežje in 0,4kV omrežje;

– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo;

– pridobiti zemljišče;

– pridobiti potrebne služnostne pravice.

Nova transformatorska postaja 20/0,4 kV se bo napajala iz obstoječega DV 20 kV, ki poteka v oddaljenosti okrog 350 m severovzhodno od ureditvenega območja LN. Obstoječ DV 20 kV se napaja iz RTP 110/20 kV Slovenske Konjice.

Trasi novih elektro NN priključkov potekata vzporedno ob interni servisni cesti c – c1. Skupna priključna moč predvidenih objektov bo znašala cca 500kW. Električna inštalacija v predvidenih objektih mora izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izredno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključne omarice za napajanje objektov morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev.

V postopku izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte, si morajo investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.

20. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Ob območju predvidenega LN Obrtna cona Vitanje poteka obstoječe TK kabelsko omrežje. Obstoječe TK omrežje bo glede na predvideno zazidavo, potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. TK omrežje predmetnega območja je vključeno na TC Vitanje 3040.

21. člen

(energetika – ogrevanje)

Za centralno ogrevanje se v posameznem proizvodno obrtnem objektu predvidi kotlovnica. Energent je lahko kurilno olje ali plin. Izvedba cistern za energent mora biti skladna s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/1967; Uradni list SRS, št. 18/1977) oziroma s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91, 114/04). Uporaba trdih kuriv ni dovoljena.

Dolgoročno je možno ogrevanje načrtovanih objektov z daljinskim ogrevanjem na biomaso. Za izvedbo te vrste ogrevanja je potrebno določiti traso toplovoda ali od centralne kotlovnice v Vitanju do območja obrtne cone Vitanje ali iz ločenega sistema z izgradnjo kotlovnice na novi lokaciji v bližini območja LN in urediti notranji razvod do posameznih porabnikov.

22. člen

(ravnanje z odpadki)

Na komunalno deponijo je možen odvoz samo tistih trdnih odpadkov, ki bodo imeli ustrezno urejeno spremno dokumentacijo. Na odlagališču se ne sprejema tekočih in pastoznih odpadkov. Posebne in nevarne odpadke je potrebno odvajati skladno z zakonodajo preko podjetij, ki so registrirana za ravnanje s takimi odpadki.

Komunalni odpadki iz skupine 20 se odlagajo skladno z zakonodajo in občinskimi pravnimi akti. Kolikor količine odpadkov presegajo 500 kg v zaporednih štirih mesecih, se mora skleniti pogodba o odvozu odpadkov. Odpadke mora spremljati evidenčni obrazec DZS 8,180. Za odlaganje večjih količin odpadkov, ki bodo nastali ob gradnji, se je treba posvetovati z upravljavcem odlagališča.

Komunalni odpadki se morajo zbirati na določenih mestih v kontejnerjih, na za to določenih mestih znotraj posameznih območij urejanja. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki. Tla prostorov za smetnjake morajo biti izvedena tako, da je možno čiščenje.

Na območju skupnih površin je potrebno postaviti zadostno število košev za smeti.

VII. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

23. člen

Ureditveno območje LN Obrtna cona Vitanje leži v vplivnem področju potoka Jesenica in njegovega levega pritoka imenovanega Štokerjev graben.

Vsi predvideni posegi v prostor morajo biti skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Štokerjev graben in vodotoka Jesenice odmaknjeni minimalno 5m.

Del ureditvenega območja LN Obrtna cona Vitanje se nahaja v poplavnem območju vodotokov Jesenica in Štokarjevega grabna. Za potrebe ureditvenega načrta so bile izdelane strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami (Hidrosvet d.o.o. Celje, št. 10/05, marec 2005) iz katerih je razvidna poplavna varnost območja pred predvidenimi posegi v prostor in po njih.

Za potrebe izravnave terena je načrtovano nasutje terena in ureditev platojev (plato na severni strani, pod cesto c-c, na koti 473,20 m nmv; plato na južni strani, pod cesto c1-c1, na koti 472,90 nmv), kar bo izvedeno v sklopu priprave zemljišča za gradnjo (predhodna izvedba komunalne in energetske infrastrukture). Načrtovano nasutje terena na parcelah pod interno cesto c– c1 bo hkrati zagotovilo poplavno varnost ureditvenega območja LN. Zaradi nasutja terena in s tem posledično zmanjšanja poplavnih površin se bo gladina visoke vode vodotoka Jesenica na območju obrtne cone dvignila za 4 do 8 cm. Z namenom da se preprečijo škodljivi vplivi na vode in vodni režim v primeru poplave ter poslabšanje poplavne varnosti območja ter drugi škodljivi vplivi so predvideni ukrepi oziroma ureditev potoka Jesenica in Štokarjevega grabna.

K predvidenim ureditvam, ki jih obravnavajo v tretjem odstavku tega člena navedene strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami, si bo moral investitor pridobiti vodno soglasje in sicer na osnovi izdelane projektne dokumentacije. Ukrepi na obeh vodotokih pa morajo biti izvedeni pred ureditvijo platoja oziroma nasutjem terena na območju predvidenega UN.

Morebitni posegi v vodno in priobalno zemljišče morajo biti načrtovani v skladu z 84. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), in sicer tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja, ter da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Premostitve preko vodotoka so skladno s 37. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člena Zakona o vodah, ZV-l, Uradni list RS, št. 67/02).

V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.

23.a člen

Glede na to, da v projektu iz 2. člena tega odloka ni določena natančna lokacija za en ali dva stanovanjska objekta ter za en ali dva gospodarska objekta in zunanja ureditev objektov, se izvedba komunalne opreme (meteorna in fekalna kanalizacija, oskrba z vodo, oskrba z energijo, ravnanje z odpadki) za normalno funkcioniranje enega ali dveh stanovanjskih objektov določi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja v okviru priprave projektne dokumentacije za objekte, skladno s projektnimi pogoji upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.

VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

24. člen

(vplivno območje izven meje ureditvenega območja)

Ureditveno območje LN obrtna cona Vitanje leži znotraj večjega območja odprtega prostora občine Vitanje. V bližini ni nobenih, s planskim aktom Občine Vitanje določenih drugih ureditvenih območij.

Ureditveno območje meji na zemljišča, ki so po osnovni rabi naslednja:

– na severozahodni in severovzhodni strani meji na območje kmetijskih zemljišč;

– na jugovzhodni strani se ureditveno območje v dolžini okrog 140 m dotika obstoječega gozdnega roba;

– na zahodni strani meji v celoti na regionalno cesto, ki ga loči od potoka Jesenica in ob potoku raztezajoče se večje gozdne površine.

Najbližja manjša območja zazidanih površin (območja kmetijskih domačij) so od meje ureditvenega območja oddaljena na severni strani okrog150m, na severovzhodni strani pa okrog 100m.

Po ocenah bodo vplivi iz ureditvenega območja LN na sosednja območja opazni v zvezi z zaščito pred hrupom, vplivi odsebnih senc predvidenih objektov na osončenost mejnih zemljišč ter vplivi na gospodarsko infrastrukturo. Vse ukrepe za zmanjševanje hrupnosti iz predvidenih objektov je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji za predvidene objekte, ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v obrazložitvi LN. S sprejetjem odloka o LN obrtna cona Vitanje se šteje, da so vplivi zaradi odsebnih senc na sosednja mejna zemljišča sprejemljivi.

25. člen

(vplivno območje znotraj ureditvenega območja)

Vplivi na okolje, za katere se ocenjuje, da jih bodo povzročale načrtovane ureditve in dejavnosti v načrtovanih objektih medsebojno med posameznimi gradbenimi parcelami so: vplivi v zvezi z varnostjo pred požarom, v zvezi z zaščito pred hrupom, vplivi na gospodarsko infrastrukturo. Vse ukrepe za omejitev vplivov v sprejemljive okvire je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji za predvidene objekte, ob upoštevanju pogojev tega odloka.

V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt (PGD) ali poseg v prostor morajo projektanti v posebnem (urbanističnem) delu projekta prikazati ukrepe za omejitev vplivov na sosednja območja urejanja.

26. člen

(varstvo pred požarom)

Varen umik pred požarom je možen na zunanje, nepozidane, površine ob objektih (manipulativne površine).

Za promet in delovne površine za intervencijska vozila se uporabijo interne dovozne ceste znotraj ureditvenega območja; dodatni dovoz na ureditveno območje je omogočen, v primeru potrebe, po dovozu do ČN ter naprej ob robu zadrževalnika vod (Z).

Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).

Na osnovi izračuna požarne obremenitve, je pri projektiranju in izvedbi objektov, potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.

Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od mej parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, kar velja na celotnem ureditvene območju, ki se ureja z osnovnim odlokom o LN, kot tudi na območju ROPD, ki se ureja s tem odlokom.

27. člen

(zaščita pred hrupom)

Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, v nadaljevanju: Uredba) določene na naslednje stopnje varstva pred hrupom:

– za ureditveno območje LN je določena IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljevanju: IV. območje varstva pred hrupom): območje proizvodnih dejavnosti (površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo);

– za vsa sosednja območja, izven meje ureditvenega območja LN, je določena III. stopnja varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljevanju: III. območje varstva pred hrupom): na območju stanovanj (splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi).

Skladno s 5. členom uredbe so za obe območji varstva pred hrupom določene naslednje mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa:

Skladno s 3. členom uredbe, so z LN načrtovani objekti opredeljeni kot vir onesnaževanja s hrupom (v nadaljevanju: vir hrupa): naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup.

Skladno z določili Uredbe je potrebno pri načrtovanju, izvedbi in med uporabo objektov (virov hrupa) v območje lokacijskega načrta, predvideti in izvajati vse ukrepe za zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

27.a člen

(zaščita pred hrupom na območju ROPD)

(1) Za območje sprememb in dopolnitev LN je na osnovi Uredbe določena stopnja varstva pred hrupom in sicer: III. stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za tudi za površine podrobne namenske rabe prostora: površine podeželskega naselja (SK).

(2) Območje sprememb LN na severozahodni strani meji na obrtno proizvodno območje, za katerega je določena IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori (velja za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Namenska raba (za potrebe lovskega društva oziroma poslovne dejavnosti in stanovanja) za območje sprememb LN je bila določena (spremenjena) kasneje kot za območje obrtno proizvodnih dejavnosti, zato mora investitor stanovanjskih objektov na svoje stroške izvesti morebitno potrebne protihrupne ukrepe za zaščito pred hrupom iz območja obrtno proizvodnih delavnic.

28. člen

(varstvo zraka)

Načrtovani objekti na smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO2 ipd.). V ureditvenem območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.

V fazi gradnje je potrebno izvajati ukrepe proti prašenju.

29. člen

(tla)

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic.

30. člen

(poselitev)

Pred začetkom del je potrebno urediti morebitne odkupe delov parcel za zaokrožitev gradbenih parcel v okvire, kot so načrtovani z lokacijskim načrtom.

V času izvajanja gradbenih del na posameznih območjih urejanja oziroma na gradbenih parcelah je potrebno, na osnovi organizacije gradbišča, vse vplive, ki bodo nastajali zaradi izvajanja del, omejiti v dovoljene okvire.

30.a člen

(omejitev vplivov iz območja ROPD na rabo sosednjih gozdnih površin)

(1) Za omejitev vplivov iz območja ROPD na rabo sosednjih gozdnih površin je potrebno pri umeščanju ter rabi objektov in površin na območju ROPD upoštevati naslednje pogoje:

- v primeru, da se novi objekti ali zunanje ureditve umeščajo znotraj 25m širokega pasu ob gozdnem robu, je investitorju priporočeno, da z lastniki sosednjih gozdnih zemljišč sklene pisni dogovor, v katerem se opredeli postopke glede morebitnega poseka ogrožujočih dreves, odškodnine v primeru škodnih pojavov na objektih ali zunanjih površinah v primeru nenadzorovanega podiranja gozdnega drevja ter opredeli druge morebitne medsebojne obveznosti;

- obstoječa gozdna pot, ki poteka ob vzhodnem robu ureditvenega območja se ohranja v sedanji funkciji (dostop do gozda za potrebe gospodarjenja z gozdovi), zato nanjo niso dovoljeni priključki za potrebe objektov na območju sprememb LN.

(2) Pri umeščanju ter rabi objektov in površin na območju ROPD je za omejitev vplivov iz območja ROPD na rabo sosednjih gozdnih površin potrebno upoštevati tudi vse druge pogoje iz smernic št. 3407-137/2012, ki jih je podal Zavod za gozdove Slovenije.

31. člen

(geotehnični pogoji)

Geotehnični pogoji za celotno ureditveno območje so določeni v Preliminarnem geološko-geomehanskem poročilu o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju predvidene obrtne cone v Vitanju, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p., pod št. 107-11/2005.

Za vsak poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti podrobnejše geološko-geotehnične pogoje za gradnjo. Geotehnične pogoje za gradnjo dovoznih cest in ostale komunalne infrastrukture pridobi izvajalec I. etape. Za temeljenje posameznega proizvodno obrtnega objekta ter za izvedbo zunanjih ureditev pridobi geotehnične pogoje lastnik gradbene parcele oziroma investitor pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo.

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in zunanje ureditve na celotnem območju je potrebno opredeliti projektni pospešek tal (potresna varnost) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, kar velja na celotnem ureditvene območju, ki se ureja z osnovnim odlokom o LN, kot tudi na območju ROPD, ki se ureja s tem odlokom.

IX. POGOJI ZA VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE

32. člen

(ohranjanje narave)

Na ureditvenem območju LN obrtna cona Vitanje ni naravnih vrednot, zavarovanih območji ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Za varovanje potoka Štokerjev graben (območje ŠG), ki prečka ureditveno območje LN, so vse ureditve načrtovane tako, da je upoštevan obojestranski 5m širok nezazidljiv pas od zemljišča potoka.

Za varovanje potoka Jesenica, ki se nahaja izven meje ureditvenega območja, so pogoji varstva opredeljeni v sklopu Pogojev za omejitev vplivov na vodni režim in stanje voda.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so načrtovane ureditve v lokacijskem načrtu naravnane tako, da se ohranjajo in urejajo zelene površine. Za ohranjanje zelenih površin so z urbanističnim kazalcem indeks zelenih površin, določeni minimalni deleži zelenih površin, ki jih je potrebno ohranjati znotraj posamezne gradbene parcele oziroma območja urejanja (od 15 do 20% velikosti gradbene parcele).

33. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na ureditvenem območju LN obrtna cona Vitanje ni varovanih območij in objektov kulturne dediščine.

X. ETAPNOST IZVAJANJA LN

34. člen

a) I. ETAPA

Ukrepe na potoku Jesenica in Štokarjevem grabnu, ki so predvideni s strokovnimi podlagami s področja urejanja z vodami (Hidrosvet d.o.o. Celje, št. 10/05, marec 2005), je potrebno izvesti pred ureditvijo platoja oziroma nasutjem terena na območju predvidenega UN.

Po pridobitvi zemljišč s strani izvajalca priprave zemljišč za LN obrtna cona Vitanje, pripravi izvedbenih načrtov (za dovozno cesto, komunalne vode in naprave) ter pridobitvi gradbenih dovoljenj, se izvede zakoličenje in se pristopi k izvajanju prometne in komunalne infrastrukture:

– prestavitve tangiranih obstoječih komunalnih vodov v ureditvenem območju, nadzemni vodi elektrike se kablirajo in tudi prestavijo izven zazidljivih območij gradbenih parcel;

– izvedba dovoznih cest (b-b, c-c, c1-c1, in po potrebi b1-b1) ter spremljajoče komunalne infrastrukture za opremo gradbenih parcel (TP, nizkonapetostna elektrika, telefon, kabelska TV, vodovod, fekalna kanalizacija do čistilne naprave, meteorna kanalizacija v zadrževalnik vod, obe se pod regionalno cesto spelje v vodotok Jesenico); ob vodovodnem omrežju mora biti izvedeno tudi protipožarno hidrantno omrežje.

I. etapo predstavljajo vsa dela za dostop do gradbenih parcel in za njihovo opremljenost s komunalnimi priključki (priključne omarice na posamezni parceli: elektrika, telefon, kabelska TV, vodomerni jašek za priključitev na vodovod ter dva priključna jaška za fekalno in meteorno kanalizacijo).

b) NASLEDNJE ETAPE (II)

Predvidene gradnje na gradbenih parcelah (št. I do VIII) so samostojne in neodvisno izvedljive etape, časovno odvisne od pridobitve gradbenih dovoljenj ter finančnih zmogljivosti posameznih lastnikov.

c) TRETJA ETAPA (III)

Obsega območje urejanja z oznako ROPD, kjer ostaja raba zemljišč nespremenjena, zemljišče pa je namenjeno za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti; posegi na ta zemljišča bodo mogoči šele potem, ko bodo znani investitorji ter na osnovi obvezno izdelanih posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus umestitve v prostor), ki jih mora s soglasjem potrditi Občine Vitanje. Za obstoječa objekta so dovoljeni posegi skladno z 9. členom tega odloka brez obveznosti izdelave posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus umestitve v prostor).

XI. TOLERANCE

35. člen

Tolerance omogočajo:

– spremembo višinskega gabarita načrtovanih objektov za do 1m;

– spremembo poteka tras in dimenzioniranja komunalnih, energetskih in teleprenosnih vodov, če se rešitve v fazi izdelave PGD dokumentacije izkažejo kot ustreznejše, vendar ne po zelenicah, na katerih je načrtovana zasaditev z drevesi;

– spremembo velikosti in oblike gradbene parcele, kar mora biti utemeljeno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju izhodišč tega odloka.

XII. KONČNE DOLOČBE

36. člen

Skladno s 76. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03) bo Občina Vitanje, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka, sklenila urbanistično pogodbo z lastniki zemljišč na ureditvenem območju LN.

V urbanistični pogodbi bodo določeni roki za izvedbo komunalne infrastrukture, pogoji in medsebojne obveznosti financiranja izgradnje komunalne infrastrukture, pogoji za prenos dela zemljišča (javna infrastruktura) v last Občine Vitanje ter drugi pogoji, ki vplivajo na realizacijo lokacijskega načrta.

37. člen

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.

Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežje ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.

37.a člen

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so sestavni del projekta iz 2. člena tega odloka.

38. člen

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in Upravni enoti Slovenske Konjice.

39. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike Slovenije.

40. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Šifra: 900-06/2006-1

Vitanje, dne 30. junija 2006

Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta obrtna cona Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2013) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

19. člen

Vsi členi osnovnega odloka o LN, ki s tem odlokom niso bili spremenjeni, veljajo tudi za ureditveno območje sprememb in dopolnitev LN v projektu iz 2. člena tega odloka.

20. člen

Projekt iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in Upravni enoti Slovenske Konjice.

21. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike Slovenije.

22. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.