Na podlagi 46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 62/2016), 46. člena
Odloka o
oskrbi s pitno vodo v Občini Gornja Radgona
(Uradno glasilo Občine Gornja
Radgona, št. 6/2016), 46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Križevci (Ur. l. RS, št. 80/2016), 46.
člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 62/2016), 46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 62/2016), 46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Razkrižje (Ur. l. RS, št. 81/2016),
46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (Ur. l. RS,
št. 81/2016) in 46. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Veržej (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 62/2016) je Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija
d.o.o. na svoji 41. redni seji dne 31. 1. 2017 sprejel |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
O JAVNEM VODOVODU SISTEMA C |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(1) S tem pravilnikom se
ureja tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega omrežja in
vodovodnih objektov ter naprav na območju občin Apače, Gornja Radgona,
Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in
Veržej, ki ga upravlja ali ga bo prevzelo v upravljanje Javno podjetje
Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec). |
(2) Določila tega
pravilnika se morajo obvezno upoštevati pri upravnih postopkih,
planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi
objektov in naprav, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno
gradnjo neposredno vplivajo na javni vodovod. |
(3) Poleg določil tega
pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
·
vse veljavne zakone, odloke, pravilnike ter druge predpise
za tovrstno dejavnost, |
·
navodila proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
|
2. člen |
(1) Javni vodovod je
vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen
izvajanju javne službe. |
(2) Sistem za oskrbo s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo
pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih
vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda. |
(3) Del javnega vodovoda
je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo
hidravlično povezano z javnim vodovodom. |
|
3. člen |
Zasebni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
|
4. člen |
Vodovod za tehnološko vodo
ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih
naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za dobavo, pripravo in oskrbo
s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično
povezan z javnim vodovodom. |
|
5. člen |
V tem pravilniku
uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
1. upravljavec
javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo je v skladu s predpisi, ki
urejajo javno službo, občina določila ali izbrala za izvajalca javne
službe in z njim sklenila pogodbo o izvajanju javne službe in najemu
gospodarske javne infrastrukture, ki jo izvajalec javne službe uporablja
za izvajanje javne službe |
2. uporabnik -
fizična ali pravna oseba, katerega stavba, del stavbe ali gradbeni
inženirski objekt je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja
javna služba oskrbe s pitno vodo |
3. vodnjak (vrtina) -
objekt za zajem vode |
4. črpališče -
objekt, v katerem so nameščene črpalke in nadzorni sistem za črpanje
vode in naprave za pripravo vode |
5. prečrpališče -
objekt, katerega funkcija je prečrpavanje vode neposredno v višje ležeče
objekte uporabnikov ali v višje ležeči vodohran |
6. hidro postaja -
objekt z napravami za dvig tlaka v omrežju |
7. vodohran ali vodni
zbirnik - objekt za hranjenje vode |
8. cevovod - objekt
za transport vode |
9. vodovodno omrežje
‐ sistem
cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno, sekundarno omrežje,
vodovodne priključke malega in velikega porabnika, hidrantni vod,
zračnik ter blatnik |
10. magistralno omrežje
in naprave: |
·
cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin, |
·
cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
|
·
transportni vodovod, ki je del vodovoda, na katerem ni
priključkov neposrednih uporabnikov in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda |
11. primarno omrežje in
naprave: |
·
cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim
omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
|
·
cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter
med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji |
12. sekundarno omrežje
in naprave, služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju |
13. zračnik - element
za odzračevanje cevovoda |
14. blatnik - element
za praznjenje in čiščenje cevovoda |
15. vodovodni
priključek - je sestavljen iz priključnega sklopa na javni vodovod,
priključne cevi, vodomernega jaška in obračunskega vodomera. Vodovodni
priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture |
16. jašek - objekt na
cevovodu, ki služi za namestitev zasunov, zračnikov, armatur, merilne in
ostale opreme |
17. vodomerni jašek -
jašek, v katerem je nameščen obračunski vodomer |
18. obračunski vodomer
- naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda |
19. zasun - zaporni
element na cevovodu |
20. hidrant - element
vodovodnega omrežja, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega omrežja pri
gašenju požara (razlikujemo nadzemne in podzemne hidrante) |
|
II. Projektiranje in gradnja |
|
6. člen |
(1) Načrti in karte
katastra vodovodnega sistema so osnova za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo vodovodnega sistema. |
(2) Pri načrtovanju
vodovodnih objektov, naprav in omrežja je potrebno predvideti in v
okviru izgradnje in investicijskega vzdrževanja izvesti elemente za
izvedbo merilnih mest za obvladovanje vodne bilance skladno z določili
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (meritve črpane, prečrpane, dobavljene
količine vode, meritve na mejah občin in druge). Zagotoviti je potrebno
daljinski prenos podatkov o merjenih količinah v bazo upravljavca. Način
izvedbe je potrebno določiti v sodelovanju z upravljavcem. |
|
1. Kakovost pitne vode |
|
7. člen |
(1) Končni namen porabe
(sanitarni, protipožarni, tehnološki) je kriterij za določanje kakovosti
vode. Kakovost vode za znani končni namen porabe je določena z
veljavnimi predpisi. |
(2) Voda iz javnega
vodovoda mora na uporabnikovi pipi oziroma mestih, kjer se uporablja kot
pitna, ustrezati kakovosti za pitno vodo. |
(3) Voda, ki je namenjena
samo za protipožarni namen ali za tehnološke potrebe, je lahko slabše
kakovosti od predpisane za pitno vodo, če se dobavlja po posebnem
vodovodnem omrežju. |
(4) Kakovost pitne vode iz
vodovodnega omrežja mora ustrezati vsem zahtevam predpisov v Republiki
Sloveniji. Materiali iz katerih so izdelani elementi vodovodnega omrežja
vključno s tesnili in premazi, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede
fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost
vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Odvzem vzorcev in
analize pitne vode lahko izvaja le akreditirani laboratorij. |
(5) Za posamezno vodovodno
omrežje je upravljavec vodovoda dolžan vzpostaviti Načrt za
zagotavljanje varnosti pitne vode z opisom aktivnosti in ukrepov, ki jih
pripravlja in izvaja z namenom stalnega in učinkovitega zagotavljanja
zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode. Načrt temelji na
prepoznavanju nevarnosti in nevarnih dogodkov, oceni tveganj,
zagotavljanju preventivnih ukrepov za preprečevanje oz. obvladovanje teh
tveganj, preverjanju učinkovitosti priprave pitne vode in spremljanju
izpolnjevanja zahtev za pitno vodo. |
(6) Zavarovanje proti
povratnemu toku vode: |
Vodovodno omrežje mora
biti projektirano, opremljeno in izvedeno tako, da je izključena možnost
vpliva okolice in povratnega vpliva vode iz internih vodovodnih omrežij
na javni vodovod. |
(7) Staranje pitne vode: |
Vodovodno in hidrantno
omrežje mora biti projektirano in izvedeno tako, da je v normalnih
obratovalnih pogojih onemogočeno zadrževanje vode v sistemu, ki bi
povzročila nesprejemljivo poslabšanje kakovosti pitne vode. |
|
2. Količina vode |
|
8. člen |
(1) Obstoječa poraba vode
je poraba vode obstoječih uporabnikov vseh vrst (gospodinjskih,
industrijskih, javnih, obrtnih, kmetijskih, itd.), priključenih na
obstoječe vodovodno omrežje. |
(2) Predvidena poraba je
pričakovana poraba glede na spremembe strukture porabnikov, gostote
prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju
za obdobje od 30 do 50 let. |
(3) Za planiranje in
projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
·
gospodinjstvo 200 litrov na prebivalca na dan, |
·
turizem 200 litrov na posteljo na dan, |
·
gostinstvo 15 litrov na gosta na dan, |
·
javni uradi 15 litrov na zaposlenega na dan, |
·
vojašnice 100 litrov na vojaka na dan, |
·
šole 10 litrov na dijaka na dan, |
·
javni bazeni 300 litrov na kopalca na dan, |
·
pekarne 150 litrov na zaposlenega na dan, |
·
frizerski salon 100 litrov na zaposlenega na dan, |
·
avtopralnice 200 litrov na avto, |
·
mlekarne 4 litre na liter mleka, |
·
klavnice 300 litrov na glavo zaklane živine, |
·
velika živina 60 litrov na glavo na dan, |
·
mala živina 20 litrov na glavo na dan. |
(4) Za protipožarne namene
se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do 0,5% celotne porabe, za
gašenje posameznega požara pa minimalno 10 l/s iz dveh sosednjih
hidrantov. Srednja dnevna poraba se za vse vrste porabnikov določa na
osnovi navedenih normativov za obdobje enega leta in se deli s 365. |
(5) Največja dnevna poraba
se določi na podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene s faktorjem 1,5. |
(6) Srednja in največja
urna poraba glede na število prebivalcev se določi po naslednji tabeli: |
|
Število prebivalcev v območju |
Največja urna poraba v % dejanske dnevne porabe |
Srednja urna poraba v % dejanske dnevne porabe |
do 500 |
17 |
8 |
nad 500 do 1.500 |
13 |
8 |
nad 1.500 do 5.000 |
11 |
8 |
nad 5.000 do 20.000 |
8 |
5 |
nad 20.000 |
6 |
- |
|
3. Pretočne hitrosti |
|
9. člen |
(1) Vodovodi morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji
porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s.
Izjemoma je v določenih okoliščinah (npr. v primeru požara) dopustna
najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s. |
(2) V razvodnih vodovodih
je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V primeru ko pretok vode
izostane za daljši čas in nastane možnost poslabšanja kakovosti vode, je
treba za tak vodovod odrediti dodatno izpiranje. Količina vode za
izpiranje naj bo enaka 10-kratnemu volumnu vode vodovoda, ki se izpira. |
|
4. Tlak v omrežju |
|
10. člen |
(1) Maksimalni tlak na
mestu priključka pri pretoku nič je 6 bar. |
(2) Minimalni tlak na
mestu priključka pri pretoku nič je 1,5 bar. |
(3) V posebnih pogojih in
v posameznih primerih sta navedena tlaka lahko tudi drugačna. |
(4) Na delu omrežja, kjer
teh parametrov ni možno doseči ali iz ekonomskih razlogov ni upravičeno,
mora uporabnik: |
·
vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil, če je
tlak v omrežju višji od 6 bara. Naprave za nižanje tlaka (reduktorji
tlaka) se praviloma vgrajuje na internem vodovodnem omrežju. Opremljene
morajo biti z zapirali pred in za reduktorjem tlaka, lovilcem nesnage,
varnostnim vzmetnim ali hidravličnim ventilom in manometri z
glicerinskim polnilom. Vgradnja teh naprav v vodomernih jaških ni
dovoljena. |
·
po pridobitvi soglasja upravljavca, vgraditi za
obračunskim vodomerom napravo za dvig tlaka, če je tlak v omrežju manjši
od 1,5 bara. Naprave za višanje tlaka (hidroforji in druge naprave) se
na vodovodni sistem praviloma priključujejo preko vmesnega zbiralnika v
interni napeljavi, v katerega priteka voda iz vodovodnega priključka
preko dotočnega ventila s plavačem. |
|
5. Toplotna zaščita vodovodov |
|
11. člen |
(1) Pod pojmom toplotna
zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju. |
(2) Vodovodi morajo biti
zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri
minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. |
(3) Vodovodi, ki potekajo
v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije. |
|
6. Zaščita vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
12. člen |
(1) Vodovodi morajo biti
zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost
za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev. Lokacijsko naj bodo
vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem, ki ima
orodje za izkop širine najmanj 30 cm. |
(2) Na mestih, kjer zaradi
objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je možen
strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Dolžina zaščitnih cevi
je odvisna od velikosti vodovoda (d, DN) in od materiala cevi. Praviloma
naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za večje razdalje se priporoča
izdelava kolektorja. |
(3) Trasa vodovoda pred
vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako,
da je možen izvlek cevi. |
(4) Zaščita pred možnim
onesnaženjem se praviloma doseže: |
·
z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
·
z vgradnjo vodovoda v zaščitne cevi, |
·
z glinenim nabojem. |
(5) Kadar ni možno izvesti
učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita rešuje
individualno s posebnimi rešitvami. |
|
7. Varovanje vodovodnega omrežja in objektov |
|
13. člen |
(1) Varovanje vseh
vodovodnih objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen
pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali
živali. |
(2) Tehnično se varujejo
vsi vodnjaki, črpališča, prečrpališča, vodohrani in razbremenilniki
tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje. Vse naprave in
objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki itd.) se varujejo
tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar je treba posebej
določiti. |
|
8. Dimenzije in materiali elementov vodovodov |
|
14. člen |
Za vse vodovode, vključno
s priključki, se uporabljajo cevi za nazivni tlak najmanj PN 12,5 bar.
Po potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji nazivni tlak (PN 16,
PN 25). |
|
15. člen |
(1) Nazivne mere vseh
elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim
premerom DN ali notranjim presekom cevi (Ф) v milimetrih (mm). |
(2) V vodovodnih sistemih
za vodovodne cevovode in priključke, ki so v upravljanju upravljavca, se
uporabljajo standardne vrste in premeri cevi (v mm): |
·
jeklene cevi (notranji premer) |
·
litoželezne duktilne cevi (notranji premer) |
·
PE- HD cevi (zunanji premer) |
·
PE 100 RC cevi (zunanji premer) |
·
PE 100 RC oplaščene cevi (zunanji premer)
|
|
16. člen |
(1) Vgrajevanje: |
1. Jeklene cevi se
vgrajujejo: |
a. za vodovodne
cevovode v državnih in prometno zelo obremenjenih cestah in pri njihovem
prečkanju, |
b. pri prečkanju
vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca), |
c. za primarne in
magistralne cevovode, vključno od Ф 250 mm navzgor. |
2. Litoželezne
duktilne cevi se vgrajujejo: |
a. za primarne in
magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih tlakov ter pod
asfaltnimi površinami in to najmanj kvalitete klase C64 (po standardu
EN545:2010). |
(2) Dimenzije cevi: |
1. Minimalna debelina
stene cevi je definirana kot funkcija notranjega premera cevi (DN) in
tlačnega razreda cevi (C). Vse cevi do dimenzije DN 300 morajo biti
kalibrirane oziroma morajo biti enakega premera po dolžini cevi najmanj
do 2/3 dolžine, merjeno od ravnega dela cevi, da se jih lahko reže in
brez težav spoji. |
2. Osnovna zunanja
zaščita cevi: Na zunanji strani so cevi zaščitene s cinkom, čistosti
najmanj 99,99 %, minimalnega nanosa 200 g/m2, in zaključnega nanosa, ki
je lahko bitumen ali drug sintetičen material, povprečne debeline 70
mikronov. |
3. Na ceveh in
fazonskih kosih mora biti jasno definirane oznake (proizvajalec, leto
proizvodnje, material, DN, PN za fazonske kose, skladnost s standardom
in tlačni razred. |
(3) Surovine morajo
zagotavljati skladnost s specifikacijami standarda EN ISO 9001:2000,
7.4.3. |
(4) Za vgradnjo cevi v
različno agresivno zemljino lahko upravljavec določi tudi druge tipe
zunanjih zaščit skladno z aneksom D. |
(5) Posebne zaščite,
področje uporabe, vrsta zemlje: |
Določene so različne možne
zunanje in notranje zaščite na ceveh in fazonskih kosih. |
Področje vgradnje cevi z različnimi zunanjimi zaščitami v odnosu do
različno agresivne okoliške zemlje: |
1. Cevi iz nodularne
litine, ki so na zunanji strani zaščitene z 200 g/m2 pocinkanega sloja
in zaključnim slojem (4.5.2.) se lahko vgrajujejo v zemljo z upornostjo
nad 2500 Ohm.cm oziroma do 1500 Ohm.cm, če se polagajo nad nivojem
podtalnice. To je zemlja z nizko agresivnostjo, kot so pesek, apnenec
ali gramoz. Področje mora biti suho, brez prisotnosti podtalnice. V
bližini cevovoda naj ne bi bili viri električnega onesnaževanja, kot so
katodno zaščitni jekleni cevovodi, daljnovodi, železniška proga. |
2. Cevi iz nodularne
litine, ki so na zunanji strani zaščitene s 400 g/m2 zlitine Zn+Al
(razmerje 85% - 15%) in modrim epoksijem naj bi se vgrajevale v večino
različnih tipov zemlje z upornostjo od 2500 do 500 Ohm.cm. To so vlažna
področja, področja z možnostjo različnih vrst onesnaževanja, kot so
industrijsko ali kmetijsko onesnaženje (tekoča gnojila, ne-vodotesni
cevovodi), z mešanimi plastmi zemlje, ki imajo različne električne
potenciale, zemlja s pH vrednostjo manj od 6, ko pogoji v zemlji
pospešujejo rast anaerobnih bakterij. Taka področja pogosto najdemo v
mestih in na kmetijskih površinah. |
3. Cevi iz nodularne
litine, ki so na zunanji strani zaščitene polietilenom (poliuretanom),
debeline 900 mikronov, se vgrajujejo v najbolj agresivno zemljo z
upornostjo, ki je manjša od 500 Ohm.cm. To je zemlja, ki je slabo
prezračena, kot je glina, lapor, šota, zemlja z zelo nizkim ali zelo
visokim pH (zelo kisla ali zelo bazična), zemlja z morsko podtalnico.
Cevi s PE zaščito se vgrajujejo tudi na področja velikih blodečih tokov,
saj zunanja zaščita predstavlja popolno izolacijo med okolico in kovino.
Za take primere vgradnje morajo biti tudi fazonski kosi (in vsi ostali
elementi cevovoda) zaščiteni z minimalno 250 mikroni epoksija. |
Ker so cevi in fazonski
kosi iz nodularne litine zelo občutljivi na korozijo, je izbira zunanje
zaščite na ceveh ključnega pomena, saj lahko z vgradnjo cevi primerne
zaščite pričakujemo dolgo življenjsko dobo cevovoda. |
4. PE-HD cevi se
vgrajujejo: |
a. od vključno
Ф 125 mm - v suhih in stabilnih zemljiščih, razen v primerih |
b. iz točke 1.
a, b, c prvega odstavka tega člena; |
c. do vključno
Ф 125 mm: |
·
v močvirnih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c prvega
odstavka tega člena, |
·
v nasipanih zemljiščih, |
·
v plazovitih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c prvega
odstavka tega člena. |
5. PE 100 RC cevi se
vgrajujejo: |
Za PE 100 RC material (RC
= Resistance to crack - odpornost na razpoke) je značilna občutno
izboljšana obremenitvena odpornost na počasno nastajanje razpok, kar
omogoča sodobnejše načine vgradnje, kot na primer vgradnja: |
·
brez uporabe zaščitne posteljice,
|
·
frezni izkopi, |
·
pluženje, |
·
itd … |
6. PE 100 RC oplaščene
cevi (zunanji premer): |
V primerjavi s PE 100 RC
cevmi imajo še dodaten zaščitni sloj iz PP ali iz modificiranega PE 100
materiala. Takšne cevi poleg načinov vgradnje, ki jih omogočajo cevi
tipa PE 100 RC, omogočajo tudi vgradnjo: |
·
s postopki brez izkopa, (vodeni podboji z uvlačenjem cevi, |
·
z razširjanjem (angl. pipe bursting). |
|
17. člen |
(1) Materiali, iz katerih
so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z
vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. |
(2) Vsi elementi vodovoda
morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice
(korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). |
|
9. Globina, širina izkopa in zasip cevovodov |
|
18. člen |
(1) Razdalja med temenom
cevi in niveleto terena je: |
·
v voznih površinah min. 1,2 m, maks. 2,0 m,
|
·
v nevoznih površinah min. 1,0 m, maks. 2,0 m,
|
·
vodovodni priključki 0,8 m, na izpostavljenih legah 1,0 m.
|
Izjemoma je možna globina
vodovoda največ 3 m do temena cevi v dolžini maksimalno 30 m. |
(2) Širina dna jarka za
polaganje cevovoda mora biti v zadostni širini, ki omogoča neovirano
delo delavcev. Po razpiranju mora imeti dno jarka še najmanj 60 cm
prostora za gibanje delavcev. |
(3) Dno jarka za polaganje
cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. (4) Dno
jarka mora biti utrjeno. Minimalni deformacijski modul dna izkopa mora
biti Eυ = 40N/mm2. V kolikor se pojavljajo mehka mesta ali pa je dno
razrahljano, je potrebno na ustrezen način vzpostaviti prvotno nosilnost
(z utrjevanjem ali z zamenjavo tal z ustreznimi materiali – npr. z
drobljencem ali zemeljsko vlažnim betonom). |
(5) Izkopani jarki morajo
biti suhi. V njih ne sme biti deževnice ali podtalnice. Način
odvodnjavanja (vzdolžne drenaže pod temeljnimi tlemi, črpanje s
črpalkami iz za to narejenih jam) naj bo izdelan tako, da ne poruši
nosilnosti temeljnih tal in prepreči izpiranje drobnih frakcij. |
(6) V jarku izkopanem v
terenu IV. in V. kategorije je za polaganje cevovoda potrebno obvezno
pripraviti peščeno posteljico v debelini 10 cm. PE-HD cevi se smejo
polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0 - 8 mm ali zemljino,
v kateri ni prisotno kamenje ali drugi trdi delci, ki bi lahko
povzročili odrgnine na cevi. |
(7) Zgoščevanje zasipa do
30cm nad temenom cevi se izvaja ročno, oziroma z lahkimi
komprimacijskimi sredstvi (vibracijski nabijalnik max. teže 0,3kN ali
vibracijska plošča max. teže 1kN). |
(8) Izkop jarka je
potrebno izvajati strokovno po predpisih iz varnosti in zdravja pri delu
in varnostnem načrtu v kolikor je bil le ta izdelan za posamezno
gradbišče. Izkop v globini več kot 100 cm je potrebno vršiti ob
izvajanju varnostnih ukrepov, ki preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti
z bočnih strani in vsip izkopanega materiala (z zagatnimi stenami,
razpiranjem ali ureditvijo brežin pod kotom notranjega trenja zemljine).
Ob zgornjem robu jarka je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm širok prosti
pas (prostor) na katerem ni dovoljeno odlagati materiala ali ga
uporabljati za transportno pot. |
(9) Zasip cevovoda v
višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom, PE-HD cevi pa s peskom granulacije 0 - 8 mm, debeline 10 cm
nad teme cevi, ostali del pa do 30 cm nad teme z izbranim sipkim
materialom. |
|
10. Transport in skladiščenje elementov vodovodov |
|
19. člen |
Deli vodovodov se morajo
transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v
stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnikov in armatur morajo
biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom,
odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti,
jih je treba pred vgradnjo očistiti. |
|
11. Križanje in prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi
napeljavami, napravami in objekti |
|
20. člen |
(1) Pri križanju vodovoda
z drugimi podzemnimi napeljavami, vodovod načeloma poteka horizontalno
(brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma potekati pravokotno,
izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne
inštalacije med 45 in 90°. |
(2) V izjemnih primerih se
teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno
napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja
terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto
dokončno urejenega nivoja terena. |
(3) V vsakem primeru,
spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri, je treba ugotoviti možnost
nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti
ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. |
(4) V vseh primerih, ko je
prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna,
da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od
8 kN. |
Na
območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita
predvidene zaščitne cevi, je cevi potrebno preizkusiti glede
vodotesnosti. |
|
21. člen |
(1) Vertikalni odmiki med
vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno
najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne smejo biti
manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah. |
(2) V primerih križanja,
ko je: |
a. vodovod pod
kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje
stene cevi kanalizacije, najmanj 3m na vsako stran, |
·
v izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten, po dogovoru
z upravljavcem, tudi drugače (PVC folija, glinen naboj), |
·
vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do temelja
kanala) je najmanj 0,3 m. |
b. vodovod pod toplovodom,
morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje
stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na vsako stran, |
·
vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega
dela telesa toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m. |
c. vodovod pod plinovodom
in kabli (elektrika, telekomunikacije,…), morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
·
plinovod in vsi kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni
cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje
stene cevi vodovoda, najmanj 2 m na vsako stran, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,3m. |
d. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje
stene kanalizacije, najmanj 3 m na vsako stran, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. |
e. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodo neprepustnega zemljišča: |
·
v primeru vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno
cev, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,6 m, |
·
v primeru, da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod
vgrajen v zaščitno cev. |
f. vodovod nad toplovodom,
morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
·
toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije
mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika, |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,4 m; |
g. vodovod nad plinovodom
in kabli (elektrika, telekomunikacije,…), mora biti izpolnjena še
naslednja zahteva: |
·
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. |
|
22. člen |
(1) Potek vodovoda mora
biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma
vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne
instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran
na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem
mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in
dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko
ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi
odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli
primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje.
Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek
mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v
mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na
zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev
prilagojeno tem zahtevam. |
(2) Predvideti je treba
pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri
trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni
prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip
konstrukcije mostu je treba predvideti fiksno točko in drsne podpore
(konzole) vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike
mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov
mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo
preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne
pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno
kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike
vodovoda. |
(3) Predvideti je treba
tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno
konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno
zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del. |
(4) Vodovod, ki poteka pod
mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabijo naj se
predizolirane cevi. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem. |
(5) Posebej je treba
obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih mostovih naj bo praviloma
predvideno polaganje vodovoda v kineto. |
|
23. člen |
(1) Poleg pogojev,
določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev: |
·
prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali
v kolektorju. |
·
ustji zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven
območja železniške trase. |
·
na obeh koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti
izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in
oblika revizijskih jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi. |
·
v revizijskem jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora
biti izveden odtok, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj
100% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. |
·
os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi
spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda.
Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
·
kadar prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in
dolžine vodovoda ni izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v
pohodni kineti). Prečkanje v zaščitni cevi se priporoča do velikosti
vodovoda največ DN 300. |
|
24. člen |
(1) Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda in zasip so odvisni od vrste
vodotoka (širina, globina, velikost pretoka itd) in oblike ter vrste
terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit teren itd.). |
(2) S primerno izbranim
načinom polaganja vodovoda (s potiskanjem; s polaganjem celotnega
vodovoda, ki je sestavljen na bregu; s pomočjo pontona ali samostojno
plavajočega vodovoda in potopitve itd.) je možno izvajati podzemno
prečkanje praktično za vse velikosti vodovodov ter za velike razdalje
(100 m in več) odvisno od razpoložljive opreme, ki je potrebna za
tovrstno delo. |
(3) Vsako podzemno
prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela
opravljajo. |
|
25. člen |
(1) Podzemno prečkanje
mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi,
če je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje
glede na statične in dinamične obremenitve. |
(2) Podzemno prečkanje
avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. |
|
12. Odmiki |
|
26. člen |
(1) Minimalni odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti
manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika,
ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo,
ki se konča na robu temelja ali objekta. |
|
|
|
(2) Minimalni odmik od
greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi substancami, za
katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja
na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo
izcedno vodo, je: |
|
na vodoprepustnem terenu |
5 m |
na vodo neprepustnem terenu |
7 m |
od dreves |
2m |
od okrasnega grmičevja |
1 m |
|
(3) V primeru, ko se
vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji polovici
kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata. |
(4) Kolektor mora imeti
izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj
50% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. |
(5) Kolektor mora imeti
rešilne izhode, ki v primeru poplavitve omogočajo rešitev v času
poplavitve eventualno prisotnih oseb v kolektorju. |
(6) Druge instalacije, ki
so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri
eventualni poplavitvi kolektorja. |
|
27. člen |
(1) Odmiki napeljav
(svetli), ki potekajo vzporedno z vodovodom): |
|
Komunalni vod |
Globina komunalnega voda v odvisnosti do vodovoda |
Odmik |
Odpadna in mešana kanalizacija |
Manjša ali enaka |
3,0 m |
Padavinska kanalizacija |
Manjša ali enaka |
1,5 m |
Plinovodi in kabli (elektrika, telekomunikacije,…), |
Manjša ali enaka |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša ali enaka |
0,5 m |
Odpadna in mešana kanalizacija |
Večja |
1,5 m |
Padavinska kanalizacija |
Večja |
1,0 m |
Plinovodi, kabli(elektrika, telekomunikacije,…), |
Večja |
1,0 m |
Toplovod |
Večja |
1,0 m |
|
(2) Horizontalni odmiki,
določeni v 26. In 27. členu so v posebnih primerih in v soglasju z
upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni: |
·
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih
naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m, |
·
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih
napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m |
(3) Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
13. Jaški |
|
28. člen |
Za potrebe obratovanja
vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer
za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje,
regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na: |
·
jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje,
regulacijo, zračenje, čiščenje, |
·
zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški), |
·
jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni
jaški), |
·
jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
|
29. člen |
(1) Vstopna odprtina je
standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede na velikost
elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
Na
mestu vstopne odprtine mora biti vgrajena lestev iz nerjavečega
materiala. Vstopna lestev mora biti izvedena tako, da se lahko podaljša
za 0,5 m nad nivo pokrova, pokrovi na jaških so iz kompozitnega
materiala, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu
objekta. (PRILOGA 8: Obvezne lastnosti pokrovov iz kompozitnega
materiala) |
(2) Pokrovi na talnih
vodomernih jaških v zgradbah oziroma strojnicah so praviloma iz rebraste
nerjaveče pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima toplotno izolacijo,
lahko pa so tudi izvedeni s kompozitnimi pokrovi. Tovrstni pokrovi so
lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov ali del pokrova, ki se samostojno
dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. Izvedba in vgradnja pokrovov mora
biti takšna, da pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. |
(3) Pokrovi jaškov, ki se
zaklepajo, morajo biti toplotno izolirani. Pri zunanjih jaških, v
katerih so vgrajene zaporne armature (zasuni, lopute) z vertikalnim
vretenom oziroma osjo, morajo imeti nad vretenom oziroma osjo armature
vgrajen pokrov cestne kape tako, da je možna regulacija armature brez
vstopa v jašek. |
(4) Vsi jaški morajo imeti
pod vstopno odprtino, v dnu, izdelano poglobitev, ki služi za črpanje
vode iz jaška. Velikost poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm, izdelana mora
biti tako, da ne ogroža statike temeljev jaška. Poglobitev mora biti
pokrita s pohodno rešetko. V primeru, ko velikost vstopne odprtine ne
zadošča za zamenjavo največjega elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora
stropna konstrukcija jaška izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic
širine največ 50 cm, izdelanih iz betona MB 30, ki imajo vgrajena
najmanj dva elementa za dviganje. |
(5) Na vodoprepustnih
terenih se izdelujejo jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom
ali prodcem granulacije 0–3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z
betonskim dnom. |
(6) Jaški v terenih s
talno vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad
nivojem talne vode. Nad ploščo jaška mora biti najmanj 20 cm nasutja.
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in
elastično tako, da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike
vodovoda glede na steno jaška. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno
jaška, mora biti na obeh straneh najmanj 40 cm. |
(7) Vsi jaški morajo imeti
urejeno prezračevanje, z dvema zračnikom na različnih globinah za
ustvarjanje naravnega vleka zraka iz jaškov. Prav tako morajo imeti vsi
zračniki zaključne kape z mrežico proti mrčesu rastra največ 5 mm.
|
(8) Jaški v terenu z
visoko talno vodo morajo biti zavarovani pred premiki zaradi vzgona. |
(9) Merilni jašek na
omrežju je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka, pretoka
in podobno. |
(10) Kontrolni jašek se
vgradi na koncu zaščitne cevi ali kolektorja. |
|
30. člen |
(1) Dimenzije in lokacije
jaškov za vodovodne armature in kontrolno-merilne namene so določene s
projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja
določila: |
·
višina jaška, merjena od dna do spodnje strani stropne
konstrukcije mora biti najmanj 1,70 m, s tem da je zgornji rob
najvišjega dela spojnika ali armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji
rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška, |
·
širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim
robom največjega spojnika ali armature in steno jaška na strani vstopne
in izstopne odprtine najmanj 30 cm, |
·
dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih
armatur in spojnikov, povečana za najmanj 60 cm. |
(2) Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju merilna mesta. |
|
14. Označevanje vodovodnih armatur |
|
31. člen |
(1) Vodovodne armature in
podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z
označevalnimi tablicami. |
Označevalne tablice morajo
biti nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature, na višini
najmanj 1,4 do 2 m. |
(2) Označevalne tablice
morajo biti pritrjene na fiksne objekte. Oddaljenost tablice od vgrajene
armature, ki jo tablica označuje, naj bo do 15 m. |
(3) Označevalne tablice
nameščamo: |
·
na zid zgradbe, |
·
na drog javne razsvetljave ali na drog elektro napeljave, |
·
na samostojen drog, ki je namenjen samo za namestitev
označevalne tablice za vodovod. |
(4) Na označevalnih
tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in
o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi,
ki lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje
(šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. |
(5) Za označevanje
vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne
tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo
označevalne tablice. |
Za označevanje vodovodnih
armatur se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST 1005
“Označevalne tablice za vodovode”. |
(6) Za označevanje
podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po DIN 4066,
“Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za označevanje
podzemnih hidrantov”. |
|
15. Objekti in naprave |
|
15.1. Prečrpališča |
|
32. člen |
(1) Predvideno
prečrpališče mora biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo
potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz
lahkih montažnih elementov, postavljen na betonski temelj, streha
klasična dvokapnica. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim
pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode.
Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo nadzemnega objekta, naj se
izvede podzemni jašek enakih dimenzij. Pri podzemnem jašku veljajo
zahteve, opisane v poglavju 13. Jaški. Pri podzemni izvedbi je treba
predvideti minimalno vstopno odprtino za transport in montažo opreme,
zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni
kanal, gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal više
od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti
drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. |
(2) Zmogljivost črpalnega
agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe, maksimalne
urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz
drugih virov, se zmogljivost prečrpališča ustrezno zmanjša. |
(3) Predvideni črpalni
agregat naj bo sestavljen iz ustreznega števila frekvenčno reguliranih
črpalk za srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe
požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na
betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji
ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V objektu je treba predvideti
vse cevne povezave, vključno z obtočnim vodom. Predvideti je treba vso
potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku
in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo
za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje
vibracij, opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za
merjenje parametrov. |
(4) Za potrebe sanitarne
službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev
vode, locirano za črpalnim agregatom. |
(5) V objektu je treba
predvideti vgradnjo električne opreme za pogon naprav, razsvetljavo,
ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični
prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje
podatkov se predvidi postavitev antene v ali na nadzemni objekt oziroma
na predvideni lokaciji. |
(6) Dovod električne
energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi
možnostmi elektro distributerja. Izbiro zagona naprav je treba
predvideti v skladu z razmerami elektro omrežja. |
(7) Priključna elektro
omara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in stopnji
zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti na
mestu dostopnem elektro distributerju. |
(8) Na lokaciji objekta je
treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do
objekta. |
|
33. člen |
Na
podlagi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je treba: |
·
hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo, |
·
hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne
parametre, |
·
izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in
paralelnem delovanju, |
·
določiti zaščitno opremo na podlagi maksimalnih
parametrov, |
·
izdelati navodila za predvideno delovanje (min. – max.
pretoki, min. – max. tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni
parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških). |
|
34. člen |
(1) Po končanih montažnih
delih je treba za inštalacije v prečrpališču izvesti tlačni preizkus.
Izvede se ga lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je treba čas
trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti. |
(2) Po končanih montažnih
delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon
naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu
se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstreme (zaustavitve, maksimalne
obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolira delovanje naprav. |
|
15.2. Vodohrani |
|
35. člen |
(1) Pri vodohranu morajo
biti izpolnjene naslednje zahteve: |
·
funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki
zagotavlja 100% neprepustnost vodnih celic, |
·
način dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje,
zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi, |
·
vodohran naj ima vsaj dve ločeni vodni celici, |
·
dovod električne energije mora biti v skladu s predpisi,
ki veljajo za vlažne in mokre prostore, |
·
način prezračevanja vodohrana (naravno ali prisilno), |
·
toplotna in hidroizolacija, |
·
način osvetlitve notranjosti objekta, |
·
- način obratovanja vodohrana oziroma črpališča,
avtomatska regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode do
črpališča oziroma nadzornega mesta, |
·
način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil –
električni ali s plovcem ipd.), |
·
preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih,
vstopnih in armaturnih celic, |
·
- zračniki morajo biti izvedeni oziroma projektirani
tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,
priključeni morajo biti na drenažno cev, |
·
vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz
nerjavečega jekla, |
·
vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus
vodotesnosti, |
·
premazi vodnih celic morajo izpolnjevati
sanitarno-higienske pogoje, |
·
iztočni vodovod mora biti opremljen s pipo za jemanje
vzorcev na dostopnem mestu, |
·
armature v objektu naj bodo odporne proti koroziji, |
·
protiležni vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem vodovodu
opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka, |
·
način izvedbe odvodne kanalizacije za vodo iz praznotoka
in čiščenja objekta, |
·
v vodohran mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s
predpisi o varstvu pri delu. |
(2) Prostornino vodohrana
je treba določiti na podlagi: |
·
fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, |
·
20% dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju), |
·
požarne rezerve. |
|
15.3. Zajem podtalnice z vodnjaki |
|
36. člen |
Objekti, izvedeni z
namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice, so: |
·
raziskovalne vrtine, |
·
piezometri, |
·
vodnjaki, |
·
lizimetri. |
|
37. člen |
(1) Raziskovanje in
vrtanje vrtin nad 10 m se uvršča med rudarska dela. |
(2) Za izvajanje tehničnih
in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je treba poleg
splošnih upoštevati tudi tehnične predpise: |
·
za dela na površini, |
·
pri podzemnih delih, |
·
pri prevozu v podzemnih prostorih in na površini, |
·
druge tehnične in varstvene predpise. |
(3) Kadar se rudarska dela
izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje oziroma
koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi tehnični in
drugi predpisi, določeni z zakonom o graditvi objektov. |
(4) Pri posegih v vode se
ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda
ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli
od navedenega: |
·
preskrba s pitno vodo, |
·
naravne danosti za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi,
na vodnih in z njimi povezanih zemljiščih, |
·
odtočne razmere, |
·
prostorska in časovna razporeditev voda, |
·
kakovost in količina podzemnih voda. |
|
38. člen |
(1) Rudarska dela se
načrtujejo in izvajajo v okviru tehnične dokumentacije. V tehnično
dokumentacijo sodijo: |
·
rudarski projekti, |
·
rudarski načrti, |
·
geološka dokumentacija, |
·
dokumenti o vplivu rudarskih del na okolje. |
(2) Pri rudarskih delih,
ki niso neposredno povezana z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih
surovin, se lahko uporablja tudi dokumentacija, ki jo določa veljavni
zakon o graditvi objektov. |
(3) Geološka dokumentacija
za rudarska dela, ki niso neposredno povezana z raziskovanjem ali
izkoriščanjem mineralnih surovin, mora vsebovati ustrezno geološko karto
v merilu 1:5000 do 1:25000 s karakterističnimi profili. |
|
39. člen |
(1) Na podlagi poznanih
hidrogeoloških pogojev terena ali na podlagi raziskovalne vrtine geolog
ali hidrogeolog predlaga, glede na vrsto kamnine, pojavljanje vodonosnih
plasti in želene globine način vrtanja. |
(2) Vrta se na jedro ali z
izpiranjem. |
(3) Hitrost vrtanja je
odvisna od vrste kamnine in od njenih lastnosti. Naročnik določi
predvideno globino in premer vodnjaka. Izvajalec del na podlagi
pričakovanih geoloških pogojev in glede na opremo, s katero razpolaga,
pripravi program vrtanja. Med vrtanjem se vodi dnevnik vrtanja. |
(4) Pred vrtanjem se uredi
gradbišče, kjer poteka vrtanje. Vrtalne garniture poganja elektrika ali
dizelsko gorivo. Posebni varstveni ukrepi morajo biti upoštevani pri
skladiščenju in pretakanju dizelskega goriva, da ne pride do onesnaženja
podtalnice. Varstveni ukrepi se morajo upoštevati tudi pri vrtanju, da
ne pride do onesnaženja podtalnice. Varstveni ukrepi morajo biti
predpisani v delovnem nalogu za izdelavo vrtine. |
(5) Pomembne zahteve pri
izdelavi vrtine so, da je os vrtine ravna, da ni poševna in da je prerez
vrtine okrogel. Če to ni izpolnjeno, nastanejo težave pri cevljenju
vrtine, pri vgradnji črpalke in pri črpanju podtalnice. |
(6) Za vrtine, katerih
globina je več kot 30 m, je dovoljeno odstopanje od vertikale za 2/3
svetle odprtine vrtine na tej globini. |
(7) Za zajem podtalnice se
redko vrtajo globine, večje od 150 m zaradi visokih stroškov izdelave
tako globokih vrtin. Vgrajevanje cevi je zahtevno in potrebuje veliko
časa. |
|
40. člen |
Svetla odprtina vodnjaka
se določi glede na kamnino, v kateri se izvaja vrtanje, glede na želeno
globino, na debelino filtrskega zasipa, na želeno obdelavo vrtine, glede
na črpano količino vode, dimenzije potopne črpalke itd. Pri manjših
količinah zajema podtalnice je profil vrtanja do 300 mm, pri količinah
10-30 l/s pa nad 350 mm. Profil vrtine se spreminja z globino in ni
konstanten. |
|
41. člen |
Vodnjak namenjen za
črpanje in izkoriščanje vode je opremljen s filtrskimi cevmi. Filtrske
cevi se vgradijo, glede na rezultate vrtanja in hidrogeološko poročilo,
v globinah, kjer nastopajo vodonosni sloji v katerih želimo zajeti
podtalnico. Filtrske cevi morajo imeti majhen filtrski upor, biti morajo
odporne proti inkrustaciji in koroziji, imeti morajo mehansko trdnost in
biti primerne za koriščenje vode za pitje. To pomeni, da ne smejo imeti
kemijskih in toksičnih vplivov na vodo, ki se črpa. |
|
42. člen |
Od zgornjega roba filtrske
cevi do vodnjaške glave oziroma sidrne plošče v strojnici vodnjaka
oziroma v conah, kjer ni podtalnice, ali ne želimo zajema podtalnice, se
vgradijo polne cevi. Vodnjak je zaključen z vodnjaško glavo, ki
preprečuje vnos snovi in dotekanje površinske vode v vodnjak. Sidrišče
cevovoda mora biti vzdignjeno 10 cm od tal strojnice. Nanjo je
priključen dovodni cevovod, ki odvaja črpano vodo naprej v omrežje. |
|
43. člen |
Med steno vrtine in
filtrskimi cevmi se vgrajuje filtrski zasip, ki zadržuje večje delce, da
ne zamašijo filtrskih cevi. Granulacija filtrskega zasipa se določi
glede na teren, v katerem je izvedena vrtina in glede na filtrske cevi,
ki se bodo uporabile. Skladiščenje filtrskega zasipa na gradbišču je
podvrženo določenim varstvenim ukrepom. Skladišči se na gosti podlogi in
pokrije s folijo. Pred vgradnjo se dezinficira s klorovo vodo. |
|
44. člen |
(1) Predvideti je treba
vgradnjo črpalk s potopnim elektromotorjem, prigrajenim pod črpalno
stopnjo oziroma sesalnim košem, konstrukcija črpalnega dela pa je
predvidena za vgradnjo v |
ozke vrtane vodnjake. |
(2) Izbira črpalke mora
ustrezati geometrijskim in hidravličnim parametrom izvedenega vodnjaka
(ugotovljeni intenzivnosti stalnega dotoka, stalna potopitev sesalnega
dela črpalke mora ustrezati minimalno potrebnim pogojem, ki zagotavljajo
stabilno delovanje črpalke izven področja vplivov kavitacije). |
(3) Največji premer
črpalke, ki se vgrajuje v določen vodnjak, mora biti vsaj 120 mm manjši
od premera vodnjaka. |
(4) Zagotavljati mora
predvideni tlak v sistemu. |
(5) Konstrukcija črpalke
mora ustrezati predvidenim pogojem delovanja (možnost prisotnosti peska
v črpani vodi, neprekinjeno obratovanje). |
(6) Premer črpalke mora
biti ustrezen glede na premer vodnjaka, za hlajenje potopnega
elektromotorja mora biti zagotovljen stalen obtok vode z ustrezno
hitrostjo, ki je pogojena s tehničnimi karakteristikami črpalke. V
vsakem primeru je potrebno zagotoviti opremo za hlajenje elektromotorja
(oplaščenje črpalke in elektromotorja – »hladilni plašč s sesalnim košem
na najnižji točki elektromotorja – spodaj«). |
(7) Črpalka mora biti
opremljena s sesalnim povratnim ventilom, vgrajenim nad hidravlično
črpalno stopnjo. |
(8) Črpalka in
elektromotor morata biti iz ustreznih materialov. Rotorji črpalke morajo
biti izdelani iz visokokvalitetnih nerjavečih materialov, ki so odporni
na korozijske in abrazijske vplive med obratovanjem. |
(9) Karakteristike črpalke
morajo biti pred vgradnjo testirane, biti morajo ustrezne in imeti
izdano testno poročilo, prav tako mora biti črpalka dinamično
uravnotežena po veljavnih standardih in imeti certifikat. |
(19) Različni materiali v
črpalnem agregatu v medsebojnem kontaktu ne smejo tvoriti galvanskih
členov. |
(11) Potopni elektromotor
mora biti standardne izvedbe. Zaganjanje elektromotorja mora biti
predvideno tako z mehkim zagonom, kot s frekvenčnim pretvornikom.
Opcijsko glede na izrecno zahtevo upravljavca in zaradi posebnih
okoliščin mora biti elektromotor predviden za zagon zvezda-trikot (v tem
primeru dva dovodna kabla in primerna ustrezna stopnja izolacijske
trdnosti navitja). |
|
45. člen |
(1) Objekt vodnjaka je
prostor nad vrtino vodnjaka, predviden za vgradnjo armature, tlačnih
cevovodov, merilnoregulacijske opreme, elektrokrmilne opreme, opreme za
odvzem vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda. |
(2) Objekt vodnjaka je
praviloma polovično vkopan podzemni armiranobetonski objekt z vstopom po
stopnicah s strani, v posebnih primerih je to lahko tudi nadzemni
objekt, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov. Pri podzemnem
objektu veljajo splošne zahteve, opisane v poglavju 13. Jaški, pri
nadzemnem objektu pa splošne zahteve, opisane v poglavju 15.1.
Prečrpališča. |
(3) Objekt mora biti
izveden tako, da omogoča ustrezen razpored opreme in dostop do vsakega
dela opreme, minimalni prehodi morajo biti vsaj 0,8 m. |
(4) V krovni plošči
podzemnega objekta mora biti predvidena montažna odprtina s pokrovom,
velikost odprtine mora biti minimalno 800 x 800 mm oziroma prilagojena
tehnološkim zahtevam montaže. Vsi pokrovi morajo ustrezati glede na
možne maksimalne obremenitve na določeni lokaciji. |
(5) Dimenzije objekta
(tloris in višina) morajo biti ustrezne za manipulacijo črpalnega
agregata (dolžina in širina) pri demontaži črpalke in elektromotorja in
pri izvajanju manjših montažnih posegov. |
(6) Objekt mora imeti
ustrezno drenažo s poglobitvijo za drenažo dela tlačnega cevovoda. |
Ob objektu mora biti
predviden plato ustrezne nosilnosti za postavitev mobilnega dizel
agregata. Do platoja mora biti urejen ustrezen dostop. |
(7) V primeru izvedbe
samostojnega vodnjaka na novi lokaciji je treba ob objektu predvideti
postavitev antene za telemetrijski prenos podatkov. |
|
46. člen |
Za delovanje črpalke, za
varovanje povratnega toka in za zaščito delovanja mora biti vgrajena
naslednja armatura: |
·
na kolenu tlačnega voda pri prehodu iz vertikale vodnjaka
v horizontalo je treba vgraditi odzračno - dozračno armaturo, tudi na
vseh naslednjih lomih cevovoda mora biti predvidena odzračevalna
garnitura, |
·
v primerih predvidene (možne) povečane vsebnosti peska v
črpani vodi je treba predvideti vgradnjo oziroma priključke in zaporno
armaturo za vgradnjo avtomatskega filtra, |
·
predvideti je treba varnostno armaturo za zaščito sistema
proti pojavom hidravličnega valovanja in udara, vgrajena mora biti tako,
da je možna izločitev iz delovanja in servisiranje, odtok pa speljan v
drenažni iztok oziroma nazaj v vodnjak, |
·
predvideti je treba mesto priključitve naprave za
dezinfekcijo, |
·
za merjenje pretoka je treba vgraditi ustrezni merilnik
pretoka, zagotovljeni morajo biti tehnični pogoji za natančnost meritev
(minimalno potrebni del ravnega cevovoda, brez elementov motenj pred
predvideno vrsto merilnika pretoka in za njo), |
·
za bolj preprosto montažo in demontažo opreme je treba na
ustreznih mestih predvideti demontažne kose preproste izvedbe, |
·
vodenje zaporne armature mora biti ročno in z
elektropogonom z indikacijo položaja ter možnostjo daljinskega
upravljanja, |
·
pred iztokom v vodovodni sistem, |
·
predvideno mora biti odjemno mesto za jemanje vzorcev, |
·
vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih
standardih. |
|
47. člen |
(1) Tlačni cevovodi v
vodnjaku morajo biti predvideni za ustrezni tlačni razred, višji od
maksimalnega delovnega tlaka črpalke. |
(2) Dolžine posameznih
segmentov naj bodo standardne (fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1 m,
1,5 m, 2 m, 2,5 m oziroma največ 3 m) glede na razpoložljiv prostor,
namenjen za montažo in demontažo, nad vodnjakom. |
(3) Spajanje cevi naj bo
prirobnično, spojni nerjaveči material odporen proti koroziji in drugim
vplivom. Cevi morajo biti nerjaveče in morajo imeti naslednje
karakteristike: |
·
hidravlično ugodne cevi brez možnosti inkrustracije
(usedanja na stene cevi), |
·
preprosta montaža, |
·
zahtevana uporabna doba, |
·
spoji med posameznimi elementi morajo biti brez tvorbe el.
korozijskih členov, |
·
zunanje in notranje površine cevi morajo biti brez
škodljivega vpliva na kvaliteto vode v vodnjaku. |
(4) Cevovodi izven
vodnjaka (v armaturnem jašku) naj bodo iz enakih materialov. |
Povezovalni elementi
cevovodov v armaturnem jašku naj bodo tipski. Vsi deli cevovoda morajo
biti izdelani po veljavnih standardih. |
|
48. člen |
Predvidena oziroma
vgrajena mora biti naslednja merilna oprema: |
·
merilnik pretoka črpalke, vgrajen na ustreznem mestu za
zagotovitev zahtevane točne meritve pretoka, omogočati mora vse
zahtevane izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski
prenos podatkov v nadzorni center, |
·
merilnik tlaka za krmiljenje delovanja črpalke (tudi kot
krmilni parameter frekvenčne regulacije) in kontrolo izhodnih
parametrov, omogočati mora vse zahtevane izhodne podatke za odčitavanje
na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni center |
·
manometer z dušilko in polnjen z glicerinom (kompenzacija
sunkov), |
·
merilnik nivoja podtalnice z varnostnim izklopom črpalke
pri ustreznem najnižjem nivoju, inštaliran v zaščitni cevi, |
·
varovanje poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke. |
|
49. člen |
Predvidena mora biti
elektrorazdelilna omara za: |
·
napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo
odklopnika, mehkega zagona ali frekvenčnega regulatorja (če je ta
predviden), |
·
napajanje merilne opreme, opreme za krmiljenje in prenos
podatkov v nadzorni center, |
·
napajanje razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja objekta
ter za napajanje servisnih vtičnic za vzdrževalna dela, |
·
napajanje elektromotornih pogonov armature in druge
pomožne opreme, |
·
priključek na rezervni vir napajanja (mobilni dizel
agregat) prek odklopnika, |
·
izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na ozemljitveni
zbiralki, |
·
izvedbo energetske prenapetostne zaščite in ustrezne
prenapetostne zaščite naprav in inštrumentov. |
|
50. člen |
(1) Predvidena morata biti
lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in oprema za
telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko
upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora
ustrezati internim standardom upravljavca in že vzpostavljenemu
sistemu. |
(2) Obvezne lastnosti
telemetrijskega krmilnika: |
1. Programiranje
krmilnika mora biti po standardu IEC61131-3 |
2. Podpora večim
telemetrijskim protokolom. Obvezno : TCOMM, TMA, DNP3.0 in lokalni
protkol Modbus (samo za prenos podatkov med napravami). |
3. Vgrajen Web server
za direkten dostop do stanja objekta brez uporabe nadzornega programa.
Podpirati mora tehnologijo AJAX in SVG grafiko. |
4. Vgrajen alarmni
sistem (alarm management). Ob nastanku alarma mora krmilnik sam poslati
SMS in/ali mail (push mail) uporabnikom in prenesti alarm v nadzorni
program s časom nastanka alarma. |
5. Vgrajen datalogger
za minimalno 30 dni podatkov. Shranjevati se morajo procesni podatki in
alarmi (čas, vrsta alarma, prejemniki alarma). |
6. Minimalno : 1x
Ethernet port, 1x RS-232 port, 1x RS-485 port |
7. Vgrajena ura
realnega časa z možnostjo sistemske sinhronizacije |
8. Daljinski «
upload/download » programa |
9. Testno poročilo
proizvajalca o ustreznosti in varnosti naprave (CE in EMC) |
10. Dobavljivost
krmilnika v kompaktni in modularni izvedbi (v celotnem sistemu
upravljavec mora zagotoviti tehnično in cenovno najboljšo rešitev ne
glede na velikost objekta) |
11. Priklop IP kamere
(tehnična zaščita objekta) z možnostjo IP forwardinga |
12. Vgrajen GPRS/3G
modul, ki je sistemsko podprt s strani krmilnika |
13. Napajanje 10VDC –
30VDC (rezervno napajanje mora biti izvedeno z akumulatorjem in
zagotavljati minimalno 24 urno avtonomijo). Krmilnik kontrolira stanje
akumulatorja in javi alarm pri padcu napetosti pod določeno alarmno
mejo. |
14. Krmilnik mora biti
dobavljiv tudi v izvedbi z nizko porabo energije za uporabo v objektih
brez dovoda električne energije. Maksimalna povprečna poraba 10mA
(12VDC) za objekte s sončnim napajanjem in maksimalna povprečna poraba
0.1 mA (3,6VDC) za objekte z baterijskim napajanjem (avtonomija > 5 let) |
(3) Obvezne lastnosti
sistema: |
1. Prenos podatkov z
uporabo GPRS standarda (min. Class 10, tri-band 900/1800/1900) z uporabo
varnega privatnega omrežja (VPN) |
2. Mesečna uporaba
GPRS prenosa podatkov na postajo ne sme presegati 100 MB, razen na
objektih kjer to izrecno zahteva upravljavec sistema |
3. Prenos podatkov
direktno med objekti brez posredovanja centralnega krmilnika za
zagotavljanje avtomatskega delovanja |
4. Avtomatski prenos
manjkajočih podatkov v primeru izpada GPRS ali nadzornega Serverja |
5. Prenos podatkov ob
dogodku, periodično in na zahtevo operaterja |
6. Pregled in nadzor
(upravljanje) omogoča uporabniku : a. na objektu (operaterska konzola),
b. na terenu (pametni telefon, tablica, PDA, prenosni PC), c. pisarna,
dom itd (PC računalnik) |
7. Uporabnik na
terenu mora imeti direkten dostop do krmilnika brez uporabe nadzornega
programa za zagotavljanje večje zanesljivosti |
8. Zaščita dostopa do
podatkov z uporabo gesla. Določi se lahko nivo dostopa za vsakega
uporabnika |
9. Pošiljanje
alarmnih SMS sporočil direktno iz krmilnika |
10. Tehnična zaščita
objektov z uporabo naprave za identifikacijo |
11. Pošiljanje alarmnih
mail sporočil direktno iz krmilnika na PC računalnik vodje vodovoda |
(4) Obvezne lastnosti
programa nadzornega centra: |
1. Čisti internetni
nadzorni program (pure web – brez kakršnihkoli instalacij vtičnikov kot
ActiveX itd. na računalniku uporabnika) za minimalno 5 hkratnih
uporabnikov |
2. Uporaba SVG
(vektorske) grafike |
3. Podpora vsem
glavnim brskalnikom (IE, Modzilla, Firefox, Opera, Safari itd.) |
4. Podpora XML |
5. Zajemanje
trenutnih podatkov in podatkov s časovno značko |
6. Razvojna verzija |
7. Neomejeno število
podatkov |
8. Grafični prikaz
vodovodnega sistema z ustrezno animacijo (oblika, barva, vidljivost,
velikost itd.) |
9. Prikaz zgodovine s
pomočjo diagramov |
10. Prikaz dnevnih,
mesečnih vrednosti števcev (delovne ure črpalk, kumulativa
načrpane/prodane vode) |
11. Avtomatski izvoz
podatkov v eno od relacijskih baz (Oracle, MySQL, Access, itd.) |
12. Prenos 30 dnevne
baze podatkov iz krmilnikov v primeru izgube podatkov |
13. Podpora « poll » in
« push » tehnologiji prenosa podatkov |
14. Izdelava poročil
(dnevno, tedensko , mesečno) |
(5) Obvezne lastnosti
izvajalca krmiljenja in prenosa podatkov v nadzorni sistem : |
1. Vsaj 3 referenčni
vodovodni sistemi z več kot 20 objekti in uporabljeno zahtevano
tehnologijo (GPRS prenos podatkov) |
2. Dokazljivi podatki
o usposobljenosti ekipe izvajalca (programiranje, montaža, vzdrževanje) |
3. Izvajalec mora
biti sposoben pripraviti pogodbo o vzdrževanju z zajamčenim rokom
vzdrževanja in servisiranja rezevnih delov za dobo najmanj 10 let od
podpisa pogodbe o vzdrževanju sistemov |
4. Izvajalec mora
sodelovati pri konceptu daljinskega nadzora z lastnimi izkušnjami |
5. Izvajalec mora
zagotavljati tudi storitve od projektiranja, izvedbe in vzdrževanja |
6. Izvajalec mora
ponujati možnost izbire upravljavca, da nadzorni center kupi ali vzame v
najem pri izvajalcu. V primeru najema izvajalec garantira naročniku
stalni (24/7) dostop do nadzornega programa. |
|
51. člen |
(1) Okolica objekta mora
biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam
onemogoča vstop. |
(2) Izvedba tehničnega
varovanja in alarmiranja vstopa v objekt mora ustrezati internim
standardom upravljavca in zajeta v krmiljenje in prenos podatkov v
nadzorni sistem. |
|
52. člen |
(1) Izvajalec rudarskih
del je dolžan izvršiti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice,
ki nastanejo pri izvajanju rudarskih del. |
(2) Na območjih, kjer
posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec
dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje
in življenje ljudi in živali, pa tudi možni povzročitelji onesnaževanja
okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. |
(3) Izvajalec rudarskih
del mora zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje, v
skladu s predpisi na področju varstva okolja. |
(4) Zakon o rudarstvu
predpisuje, da mora fizična ali pravna oseba izvajati rudarska dela
tako, da ta dela med izvajanjem ne presegajo dopustne obremenitve okolja
in da pozneje po zaključenih rudarskih delih površino, ki je z
rudarskimi deli prizadeta, usposobi za ponovno uporabo. |
|
16. Vodovodni priključki |
|
53. člen |
(1) Priključek stavbe na
sekundarni vodovod spada pod enake določbe vzdrževanja kot javni
vodovod. |
(2) Načrtovanje, gradnjo
in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni
vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni
vodovod je v lasti lastnika stavbe. Montažo vodovodnega priključka in
priključitev na javni vodovod izvede upravljavec vodovoda. |
(3) Upravljavec javnega
vodovoda vodi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na
sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
(4) Meja med priključkom
stavbe na sekundarni vodovod in priključkom stavbe na javni vodovod –
(interno vodovodno omrežje) je spoj za vodomerom. Vodovodni priključek
do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v
upravljanje in vzdrževanje izvajalec. |
(5) Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali
najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in
opreme priključka stavbe na javni vodovod ter njegovo vzdrževanje
dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu z
veljavnimi ceniki. |
(6) Za vsak vodovodni
priključek ali spremembo obstoječega priključka upravljavec izda
soglasje o priključitvi. |
(7) Pred zasipom
vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa
(tesnjenje), ki ga izvede upravljavec in zapisniški prevzem priključka z
vnosom v GIS. |
|
54. člen |
(1) Vodovodni priključki
so po namenu lahko: |
·
stalni priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe
gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje
parkovnih površin, polnjenje cistern), |
·
začasni priključki, namenjeni za začasne potrebe, kot so:
sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd., in so
po posebni pogodbi časovno omejeni v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno
vodo |
·
provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim
odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
(2) Vodovodni priključki
so po odjemu ločeni na: |
·
gospodinjski odjem in odjem za potrebe izvajanja
nepridobitne dejavnosti, za katerega |
·
se šteje dimenzija vgrajenega vodomera do DN 20 mm
(3/4´´), |
·
odjem za potrebe izvajanja nepridobitne dejavnosti, za
katerega se šteje dimenzija |
·
vgrajenega vodomera nad DN 20 mm (3/4´´),, |
·
odjem za izvajanje pridobitne dejavnosti, za katerega se
šteje dimenzija vgrajenega |
·
vodomera do DN 20 mm (3/4´´), |
·
industrijski odjem za potrebe izvajanja pridobitne
dejavnosti, za katerega se šteje |
·
dimenzija vgrajenega vodomera DN 20 mm (3/4´´) in več. |
(3) Vodovodni priključki
so glede na tehnično izvedbo priključka lahko urejeni kot: |
·
končna ureditev priključka, ki obsega ustrezen predpisan
vodomer v jašku na parceli uporabnika, ki je samostojno priključen na
sekundarno cev z ustrezno navrtalno garnituro in ventilom, kot to določa
55. člen tega pravilnika. Končna ureditev priključka je obvezna v vseh
primerih objektov, ki se na novo priključujejo na javni vodovod, pri
katerih je priključek mogoče urediti kot končno ureditev. |
·
začasna ureditev priključka, kjer gre za takšne tehnične
rešitve priključka na javni vodovod, ki še niso končna ureditev
priključka. Začasna ureditev priključka je dopustna za čas, dokler ni
možno izvesti končne ureditve, kot to določa 55. člen tega pravilnika. |
(4) Ne glede na tehnično
izvedbo priključka, morajo biti vsi novi priključki opremljeni s
predpisanim obračunskim vodomerom, ki omogoča daljinsko odčitavanje. Pri
vseh obstoječih priključkih pa je potrebno predpisani standard iz tega
odstavka doseči s postopno vsakoletno zamenjavo, vendar najpozneje v
roku petih let po uveljavitvi tega pravilnika. |
(5) Stroške prve ureditve
priključka do predpisane končne ureditve, nosi uporabnik oz. lastnik
priključka, vzdrževanje priključka in obnova priključka v zatečenem
tehničnem standardu, ter nabava in redna menjava obračunskega vodomera,
pa je strošek omrežnine. |
(6) Za večstanovanjske
objekte, ki imajo vgrajene skupne vodomere dimenzij večjih od DN 20 mm
se ne šteje kot industrijski odjem in se porabljena voda obračunava kot
za gospodinjski odjem. Stroški storitev javne službe se v tem primeru
obračunajo za celotno stavbo upravniku večstanovanjskega objekta. V
kolikor je pri večstanovanjskem objektu nameščen obračunski vodomer pred
dvema ali več delilnimi vodomeri, kateri vsak zase meri porabo vode za
posamezno stanovanjsko oz. gospodinjsko enoto ali skupen prostor
objekta, delitev porabe po delilnih vodomerih sporoča upravljavcu
vodovoda upravnik stavbe. Praviloma mora biti obračunski vodomer, pri
večstanovanjskih stavbah, v zunanjem vodomernem jašku. Vsa inštalacija
in naprave za obračunskim vodomerom večstanovanjske stavbe ter vsi
delilni vodomeri so hišna inštalacija in jih ne vzdržuje upravljavec
javnega vodovoda. V |
(7) V primeru, da gre za
izvajanje pridobitne dejavnosti znotraj individualne stanovanjske stavbe
ali večstanovanjskega oz. poslovno stanovanjskega objekta in se za
opravljanje te dejavnosti uporablja voda, je potrebno za potrebe
pridobitne dejavnosti vgraditi dodaten obračunski vodomer. Brez
vgrajenega dodatnega obračunskega vodomera se vodovodni priključek po
odjemu evidentira kot industrijski odjem za potrebe izvajanja pridobitne
dejavnosti. Praviloma se dodatni vodomer uredi z montažo dvojnega
zunanjega termo jaška, kjer se loči poraba po odjemu skladno z določili
drugega odstavka tega člena. |
|
16.1. Sestavni deli vodovodnega priključka |
|
55. člen |
(1) Sestavni deli
vodovodnega priključka so: |
·
priključni in zaporni elementi na mestu priključka na
javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno
kapo, |
·
priključna in zaščitna cev z vsem pripadajočim materialom, |
·
zaporna armatura pred vodomerom, |
·
UFR diferencialen nepovratni ventil do DN 32 mm in
nepovratni ventil kot vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri
vodomerih od DN 40 dalje, UFR diferencialen nepovratni ventil - vgradnja
omenjenega nepovratnega ventila omogoča merjenje pretokov vode, ki so v
področju pod ali tik nad pragom merjenja oz. tistih pretokov, ki so
popolnoma neizmerjeni oz. delno izmerjeni. Nepovratni ventil ne vpliva
na dejansko količino vode, ki steče skozi vodomer. Namesti se ga v
smeri, ali v nasprotni smeri vodomera. |
·
vodomer z daljinskim odčitavanjem, ki ima napravo za
daljinski prenos podatkov vgrajeno v ohišje vodomera in je praviloma
brez dodatnih ožičenj |
·
zaporna armatura z izpustom za vodomerom, ki je sestavni
del interne vodovodne inštalacije. |
(2) Oprema merilnega mesta
mora biti iz trajno nerjavečega materiala. |
|
16.2. Priključitev na javni vodovod |
|
56. člen |
(1) Na področju, kjer je
javni vodovod zgrajen, oz. se javni vodovod gradi ali rekonstruira, je
priključitev na javni vodovod obvezna za vse objekte. |
(2) Novi objekti se morajo
priključiti na javni vodovod pred vselitvijo oziroma pred izdajo
uporabnega dovoljenja, obstoječi objekti pa v roku šest mesecev od
nastanka pogojev za priključitev. |
(3) Priključek objekta na
javni vodovod je možno in potrebno izvesti takrat, kadar zgrajen javni
vodovod, ki ni oddaljen več kot 200 metrov od objekta, zagotavlja
zadosten pretok in tlak objektu, ki se priključuje in njegova
priključitev ne bi povzročila poslabšanje hidravličnih razmer obstoječih
uporabnikov omrežja v tolikšni meri, da bi bila motena njihova oskrba z
vodo. |
(4) Mnenje o hidravličnih
razmerah poda upravljavec javnega vodovoda samostojno ali na zahtevo
občinskega upravnega organa. |
(5) Izjemoma je dovoljeno,
da se posamezni objekt ne priključi na javni vodovod, če je priključitev
tehnično nerešljiva glede na obstoječe omrežje. O oprostitvi
priključitve odloča pristojni občinski upravni organ na podlagi vloge
lastnika objekta in mnenja upravljavca javnega vodovoda. |
(6) Pripravljalna,
gradbena in zaključna dela pri izgradnji priključka, lahko po navodilih
upravljavca (Priloga št. 1: Navodilo za delo: »Tehnični pogoji za
izvajanje zemeljskih del«, ISO standard ND 09.03/1) izvede lastnik
objekta, ki se priključuje na javni vodovod. |
(7) Po priključitvi na
vodovodno omrežje lastnik objekta oz. uporabnik javnega vodovoda
prevzame obveznost, da bo hišna vodovodna instalacija ustrezala
sanitarno tehničnim pogojem, da bo z vodo varčeval in da bo upošteval
določila tega pravilnika. |
|
57. člen |
(1) Upravljavec javnega
vodovoda uporabniku ne more odkloniti priključitve na javni vodovod, če
so izpolnjeni naslednji pogoji: |
·
če so na razpolago zadostne količine vode, |
·
če je v določeni bližini mesta priključitve cevovod
ustreznega profila, |
·
če je izdano soglasje h gradbenemu dovoljenju, |
·
če je vodovodna instalacija v zgradbi izvedena tako, da ne
ogroža kvalitete vode v omrežju drugih odjemalcev, |
·
če višina in lega gradbenega objekta omogoča vsaj 5m
odvečnega tlaka na najvišjem izlivnem mestu (če zaradi višine objekta to
ni mogoče, mora biti vgrajen naprava za dvig tlaka) |
·
če mu lastnik gradbenega objekta (investitor) predloži
vlogo in ustrezno dokumentacijo, |
·
če so poravnane vse sprejete in predpisane obveznosti. |
(2) Upravljavec vodovoda
lahko zavrne vlogo, če ni v skladu s tem pravilnikom. |
|
58. člen |
Priključitev na javni
vodovod je dovoljena samo po predhodnem soglasju za ureditev vodovodnega
priključka, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda v skladu z določili
odloka o oskrbi s pitno vodo v posameznih občinah in na podlagi
predložitve dokazila o plačanem komunalnem prispevku za navezavo na
javno vodovodno omrežje. |
|
16.3. Tehnična izvedba priključka |
|
59. člen |
(1) Priključna cev mora
biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi
odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je
zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu. |
(2) Sprememba nivelete
priključne cevi do vključno Ф 80 mm se zaradi poteka drugih komunalnih
vodov lahko spremeni do ± 1 m od osnovne linije brez vgradnje zračnikov
ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh primerih
obvezna vgradnja armaturnih elementov. |
(3) Sestavni del
vodovodnega priključka je vodomerni jašek, ki je lociran največ 1-2
metra na naročnikovo parcelo. |
(4) Priključna cev
praviloma poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem
primeru mora biti odmik priključne cevi od objekta v mejah 1 – 2 m.
Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v
teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega
peska ter obsipana in zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm
nad temenom cevi. |
(5) Trasa priključne cevi
mora potekati po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču
priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi preko drugih
zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pred posegom
pridobiti pismeno soglasje ali služnostno pravico lastnikov teh
zemljišč. |
(6) Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom “POZOR
VODOVOD”. |
(7) Priključna cev do
vključno DN 63 (Ф 50 mm) mora biti obvezno vgrajena v zaščitni cevi na
naslednjih mestih: |
·
od merilnega mesta do najmanj 1,50 m iz objekta, |
·
pod vsemi urejenimi površinami, razen pod zelenicami, |
·
pod voznimi površinami, |
·
pod zemljišči, katera niso v lasti lastnika objekta, ki se
priključuje, |
·
ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na
priključno vodovodno cev, |
·
v drugih primerih, ko bo dostop zaradi drugih pogojev
otežen ali onemogočen. |
(8) Material zaščitne cevi
je PVC ali PE. Tlačna stopnja zaščitne cevi je najmanj PN 6. Velikost
zaščitne cevi: |
·
za priključno cev do Ф 32 mm (DN 40) je velikost zaščitne
cevi najmanj DN 90, |
·
za priključno cev do Ф 40 mm (DN 50) je velikost zaščitne
cevi najmanj DN 90, |
·
za priključno cev do Ф 50 mm (DN 63) je velikost zaščitne
cevi najmanj DN 110. |
(9) Zaščitno cev je glede
na vrsto materiala priključne cevi možno vgrajevati tudi v največ treh
krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca cevi. |
(10) Prostor med notranjo
steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično
zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto. |
(11) Prehodi zaščitne cevi
med stenami objekta in pri vstopu v merilno mesto morajo biti trajno
elastično zatesnjeni. |
(12) Shematski prikaz
primera izvedbe priključka za enodružinsko hišo, je prikazan v Prilogi
št. 2. |
|
60. člen |
Dimenzije priključnega
vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne inštalacije na
podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih (OV) v okviru
standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega pravilnika. |
Ne glede na izračun, mora
biti najmanjša velikost priključne cevi DN 32, najmanjša velikost
vodomera pa DN 20. |
|
61. člen |
(1) Število priključkov in
merilnih mest za posamezne objekte je odvisno od vrste odjema v objektu,
ki se priključuje. Meritev porabe vode za gospodinjski odjem ter
izvajanje nepridobitnih dejavnosti, mora biti izvedena ločeno od meritev
porabe vode za industrijski odjem oz. izvajanje pridobitnih dejavnosti.
Za gospodinjski odjem ter izvajanje nepridobitnih dejavnosti je možna
namestitev enega vodomera, za vsak posamezni industrijski odjem oz.
izvajanje pridobitnih dejavnosti, pa je treba namestiti samostojen
vodomer. |
(2) Vodomeri skupnega
priključnega mesta, morajo biti vgrajeni v enem skupnem merilnem mestu,
ki je locirano v skupnih prostorih objekta ali v jašku na skupnem
zemljišču porabnikov (lastnikov objekta). |
(3) V večstanovanjski
vrstni hiši ali dvojčku, ki ima gradbeno samostojne stanovanjske enote s
svojimi uličnimi vhodi, mora imeti vsaka stanovanjska enota samostojen
priključek z obračunskim vodomerom. V nasprotnem primeru se izvede le en
priključek na sekundarni vodovod, odcepitev za vsako samostojno
stanovanjsko enoto pa se izvede pred hišo ali v njej, takoj po vstopu
priključne cevi v objekt (skupni prostor ali stopnišče), z ločenim
zaklopnikom oziroma ventilom ter s samostojnim obračunskim vodomerom. |
(4) Podjetja in drugi
uporabniki, pri katerih način dela zahteva neprekinjeno dobavo vode,
imajo lahko tudi dva priključka ali več, ki morajo biti priključeni na
različne sekundarne vodovode, pri čemer mora biti vodovodna instalacija
skupna. Pri vsakem vodomeru mora biti vgrajen nepovratni ventil. |
(5) Na že zgrajen
priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali
več zgradb, vendar le s predhodnim soglasjem upravljavca in lastnika
vodovodnega priključka. |
|
16.4. Naprava za zvišanje tlaka, ki je del interne inštalacije |
|
62. člen |
(1) Pred napravo mora biti
nameščen vmesni rezervoar kapacitete največ 1/100 povprečne dnevne
porabe sanitarne vode. |
(2) Vmesni rezervoar
predpisane kapacitete mora imeti razmerje med višino in dolžino (merjeno
od mesta dotočne cevi do mesta odvzema cevi) največ 1:1 oziroma najmanj
1:0,75. |
(3) V tlorisnem pogledu je
dotočno in odvzemno cev treba vgraditi tako, da sta locirani diagonalno
na nasprotnih straneh, padec dna rezervoarja pa poteka proti odvzemni
cevi z najmanj 20% naklonom. |
(4) Odvzemna cev mora biti
izvedena tako, da ima še pred priključitvijo na napravo za povišanje
tlaka vgrajen odcepni kos z zasunom ali ventilom, ki služi za
izpraznjevanje in čiščenje rezervoarja. |
(5) Nivo vode v vmesnem
rezervoarju se regulira z kotnim izlivnim ventilom, ki ima vgrajen
plavač in je nameščen na dotočni cevi. Vmesni rezervoar mora imeti na
stropu vstopno odprtino, zaprto z vodotesnim in antikorozijsko
zaščitenim pokrovom ter odzračevalnik z zračnim filtrom. |
(6) Druga možnost je, da
ima vgrajeno avtomatiko, ki zagotovo preprečuje aktiviranje naprave za
povišanje tlaka v primeru prekinitve dobave vode iz javnega vodovoda in
prav tako zagotovo preprečuje nasprotni pretok vode. |
(7) Izjemoma je vodomer
lahko vgrajen za napravo za povišanje tlaka, pod pogojem, da naprava ne
povečuje tlaka na več kot 10 barov. |
|
16.5. Obračunski vodomeri |
|
63. člen |
(1) Vodomer je sestavni
del priključka stavbe na sekundarni vodovod. Priključek stavbe na
sekundarni vodovod, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za
merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, je del javnega
vodovoda. Vodomer mora biti v vodomernem jašku na suhem svetlem in
čistem ter lahko dostopnem mestu, in pozimi zavarovan pred zmrzaljo. |
(2) Praviloma se
vgrajujejo vodomeri z naslednjimi karakteristikami: |
|
Vodomer Ф (mm) |
Pretok Qn (m3/h) |
Vgradna dolžina (mm) |
20 |
2,5 |
190 |
25 |
6,0 |
260 |
32 |
6,0 |
260 |
40 |
10,0 |
300 |
50 |
15,0 |
270 |
80 |
40,0 |
300 |
100 |
60,0 |
360 |
|
(3) Vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. |
(4) Vodomeri morajo
omogočati daljinski popis, s čimer se pridobi natančne podatke o porabi
vode pri uporabnikih (in s tem o stanju priključkov). |
(5) Vodomeri morajo imeti
vgrajeno najmanj DIALOG 3G tehnološko dovršeno AMR rešitev, brezžični
dvosmerni RF oddajnik, ki mora biti vgrajen v samo ogrodje vodomera,
brez dodatnih ožičenj in trajno zaprt tako, da ni izpostavljen vdoru
vode in ne potrebuje dodatnih priklopov ter z miniaturnim brezžičnim
oddajnikom omogoča natančno in zanesljivo odčitavanje pretoka vode.
|
(6) Upravljavec javnega
vodovoda ima pravico, da glede na potrebe in možnosti, ki jih dajejo
nove tehnološke rešitve na področju merjenja porabe vode in daljinskega
odčitavanja vodomerov, uporabi tudi drugačne rešitve in opremo. |
(7) Da se preprečijo
nedovoljene manipulacije (prestavitev ali demontiranje, poškodba
vodomera, poškodba mehanizma), upravljavec takoj po montaži vodomera
plombira holandec in ventil pred vodomerom, kakor tudi hidrante v
industrijskih conah (Priloga št. 3). |
|
16.6. Merilna mesta |
|
64. člen |
(1) Merilna mesta so
namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije
in lokacije merilnih mest so določene s projektom. Shematski prikaz
primerov merilnih mest prikazuje Priloga št. 4 - slika 1, 2, 3. |
(2) V merilnem mestu se
vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi
elementi v smeri dotoka vode: |
·
zaporni element (krogelna pipa ali zasun), |
·
vmesni del pred vodomerom, po potrebi, |
·
UFR diferencialen nepovratni ventil do DN 32 mm ali
nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali kot samostojni element (pri
večjih vodomerih), |
·
daljinski vodomer, |
·
zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim
izpustom, |
·
čistilni kosi se vgrajujejo med prvim zapornim elementom
in vodomerom pri vseh priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali
enaki Ф 50 mm. |
(3) Vsa merilna mesta
morajo imeti na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča zbiranje in
odvajanje kondenčne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem
mestu in na interni vodovodni inštalaciji. Pri zunanjih jaških mora biti
ta poglobitev pod vstopno odprtino. Vodomeri so vedno nameščeni
(pritrjeni) na konzole. Temperatura v merilnem mestu ne sme biti nižja
od + 3°C in ne višja od + 30°C. |
(4) Glede na lokacijo
merilnega mesta na priključku uporabnika, se obračunski vodomer vgradi
v: |
·
zunanji vodomerni jašek na parceli (kot končna rešitev v
vseh primerih novih objektov in v vseh primerih obnove priključkov) |
·
zidno nišo v objektu (kot začasna rešitev v primerih
obstoječih objektov z zatečenim stanjem), |
·
talni jašek v objektu (kot začasna rešitev v primerih
obstoječih objektov z zatečenim stanjem), |
·
posebni prostor v objektu (hidro postaje, strojnice,
ipd.). |
|
65. člen |
(1) Zidna niša v objektu
se praviloma uporablja v primerih obstoječih objektov z zatečenim
stanjem, ko je objekt podkleten za več kot 1,5 m pod koto terena na
mestu priključka. Zidna niša se načeloma izvede v tisti zunanji steni
objekta, ki je najbliže javnemu vodovodu – izjemoma je lahko tudi v
notranji steni, ki ni odmaknjena več kot 5 m od zunanje stene objekta,
kjer je vstop priključne cevi. V teh primerih se od zidne niše do vstopa
priključne cevi v objekt obvezno premočrtno v naklonu najmanj 0,50%
vgradi predpisana zaščitna cev. |
Zidna niša se lahko
uporabi tudi, če objekt ni podkleten, vendar mora biti v tem primeru
zaščitna cev ustreznih dimenzij in iz ustreznega materiala vodotesno
pritrjena na spodnji del (dno) zidne niše. |
(2) Od dna zidne niše do
najbližje hišne kanalizacije se izvede sifonski odtočni priključek
premera najmanj 40 mm. |
(3) Prostor, v katerem je
vgrajena zidna niša mora biti visok najmanj 1,70 m; pred zidno nišo mora
biti prostor, katerega dolžina ni manjša od 1,3 m dolžine zidne niše,
širina pa je najmanj 1 m. |
(4) Zidna niša ima lahko
najmanj dvo- in največ tridelna antikorozijsko zaščitena vrata na
tečajih. |
(5) Notranje dimenzije
zidnih niš so tipske in odvisne od velikosti in števila vgrajenih
vodomerov, kot je navedeno (dolžina, višina, globina – v cm): |
|
Vodomer Ф (mm) |
Za en vodomer |
Povečanje višine za vsak naslednji vodomer |
20 |
90 x 40 x 25 |
20 |
25 |
90 x 40 x 25 |
20 |
40 |
140 x 80 x 40 |
20 |
50 |
240 x 80 x 60 |
ni možno |
80 |
270 x 80 x 60 |
ni možno |
100 |
300 x 80 x 60 |
ni možno |
|
66. člen |
(1) Talni jašek v objektu
se uporablja v primerih obstoječih objektov z zatečenim stanjem, če je
priključeni objekt podkleten za manj kot 1,50 m oziroma ni podkleten. |
(2) Lociran mora biti v
prostoru, ki je najbliže javnemu vodovodu. Izjemoma je lahko lociran
tudi v drugem prostoru, ki je odmaknjen od zunanje strani objekta,
najbližjega javnemu vodovodu, za: |
·
največ 10 m za priključne cevi do velikosti vključno Ф 50
mm (DN 63), |
·
največ 5 m za priključne cevi od velikosti vključno Ф 80
mm (DN 90). |
(3) V vseh tovrstnih
primerih je obvezna uporaba zaščitne cevi, ki mora potekati premočrtno v
območju objekta. |
(4) Prostor talnega jaška
mora biti zavarovan proti možnostim zalitja z odplakami ali z drugimi
zdravstveno oporečnimi tekočinami. |
(5) V vseh primerih mora
biti od vodomernega jaška do zunanje strani stene objekta obvezno
vgrajena zaščitna cev v nagibu najmanj 1% proti zunanji strani objekta. |
(6) Prostor, v katerem je
vgrajen talni jašek mora imeti višino najmanj 1,70 m, merjeno od pokrova
jaška, dolžina pa ne sme biti manjša od dolžine jaška, povečana za 1 m,
širina pa ne manjša od širine jaška, povečana za 1 m. |
(7) Vodomerni jašek mora
imeti trajno nerjaveč pohoden kovinski pokrov, ki je glede na dolžino
jaška: |
·
90 cm – enodelen, |
·
160–240 cm – dvodelen, |
·
270–300 cm – tridelen. |
(8) Notranje dimenzije
talnih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila vgrajenih
vodomerov, kot je navedeno (dolžina, širina, globina – v cm): |
|
Vodomer Ф (mm) |
Za en vodomer |
Za dva vodomera |
20 |
90 x 40 x 40 |
90 x 60 x 40 |
25 |
90 x 40 x 40 |
90 x 60 x 40 |
40 |
140 x 80 x 60 |
160 x 100 x 60 |
50 |
240 x 110 x 90 |
250 x 140 x 90 |
80 |
270 x 110 x 90 |
280 x 150 x 90 |
100 |
300 x 110 x 100 |
310 x 150 x 100 |
|
67. člen |
Posebni prostor v objektu
(hidro postaje, strojnice ipd.) tudi lahko služi za vgraditev vodomera,
če so doseženi naslednji pogoji: |
·
prostor ne sme biti več kot 10 m odmaknjen od zunanje
stene objekta, kjer vstopi priključna cev; v vseh primerih je obvezna
uporaba zaščitne cevi; |
·
velikost prostora (manipulativni prostor ob vodomeru ali
nad njim) ne sme biti manjši, kot je to smiselno določeno v prejšnjih
poglavjih; |
·
v prostoru ne sme biti škodljivih, agresivnih tekočin,
hlapov ali substanc, ki bi vplivale na priključno cev, ne vodomerne
armature ali ne vodomer; |
·
vodovodna oprema mora biti vgrajena tako, da ob morebitnem
izlitju škodljivih tekočin ne pride do onesnaženja vodovodne opreme
oziroma vode, |
·
prostor mora imeti možnost dostopa skozi vrata ali skozi
stropno vhodno odprtino dimenzij 1000 x 1000 mm. |
|
68. člen |
(1) Zunanji vodomerni
jaški se uporabljajo v vseh primerih izvedbe novega priključka na objekt
in sicer z vgradnjo največ 2 metra na investitorjevo parcelo. |
(2) Zunanji vodomerni
jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene motornemu
prometu. |
(3) Zunanji vodomerni
jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v neprepustnem
terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključevanje iztoka iz jaška
na kanalizacijo ni dopustno. Na vodopropustnih terenih se lahko izdelajo
tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom
ali s prodcem granulacije 0–3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z
betonskim dnom. Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni.
Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode. |
(4) Pokrov oziroma dodatna
montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da temperatura v
jašku ni nižja od +3°C. |
(5) Prehod vodovoda skozi
steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično, tako da dopušča
potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno
jaška. |
(6) Jašek mora imeti
vgrajene nerjaveče vstopne kline ali lestev, poleg tega pa je pri
izvedbi obvezno upoštevanje pogojev iz prejšnjih poglavij tega
pravilnika. |
(7) Zunanji vodomerni
jaški morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov (pohoden ali
povozen), ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek. Dimenzije pokrova so: |
·
za vodomere do Ф 100 mm: 60 x 60 cm, |
·
za vodomere nad Ф 100 mm: 80 x 80 cm. |
·
(8) V zunanjih vodomernih jaških mora biti odmik osi
vgrajene vodovodne opreme: |
·
za velikosti vodomera Ф 20 mm in Ф 25 mm: 10 cm od stene
jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
·
za velikosti vodomera Ф 40 mm: 15 cm od stene jaška in
izven tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
·
za velikosti vodomera Ф 50 mm, Ф 80 mm in Ф 100 mm : 30 cm
od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
·
za velikosti vodomera Ф 150 mm : 40 cm od stene jaška in
izven tlorisne projekcije vstopne odprtine. |
·
za velikosti vodomera do Ф 40 mm se kot zunanji vodomerni
jaški vgrajujejo tipski termojaški (Priloga št. 5 - slika 1, 2, 3). |
(9) Notranje dimenzije
zunanjih vodomernih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila
vgrajenih vodomerov (dolžina, širina, globina – v cm) kot je navedeno: |
|
Vodomer Ф (mm) |
Za en vodomer dolžina x širina x višina |
Za dva vodomera dolžina x širina x višina |
Okrogli jašek za en vodomer premer x višina |
Okrogli jašek za dva vodomera premer x višina |
20 |
100x100x170* |
100x100x170* |
100 x 170 |
100 x 170 |
25 |
100x100x170* |
100x100x170* |
100 x 170 |
100 x 170 |
40 |
140x100x170* |
140x120x170* |
100 x 170 |
Ni možno |
50 |
240x110x170* |
250x150x170* |
Ni možno |
Ni možno |
80 |
270x110x170* |
280x150x170* |
Ni možno |
Ni možno |
100 |
300x110x170* |
310x150x170* |
Ni možno |
Ni možno |
|
16.7. Ukinitev vodovodnega priključka |
|
69. člen |
Ukinitev vodovodnega
priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne
cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. Priključek se ukine
na osnovi pisnega naročila lastnika priključka, ali zaradi nespoštovanja
Odloka o oskrbi s pitno vodo. Stroške ukinitve poravna naročnik. |
|
16.9. Vgradnja vodovodnih armatur |
|
70. člen |
(1) Za vodovodno armaturo
se štejejo vsi sestavni deli vodovodnega omrežja, razen cevi in
spojnikov. V vodovodno omrežje se lahko vgrajujejo samo armature, ki so
izdelane in preizkušene po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno
dokazilo. |
(2) V primerih, ko zaradi
terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se ta
element lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske
oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in
inkrustraciji ter mikrobiološko neoporečnost. Vodovodna armatura naj se
v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno
hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi zamenjavo. |
Spojniki (loki, odcepni
kosi itd.) morajo biti obbetonirani. Velikost betonskega bloka je
odvisna od aksialne (osne) sile in je določena v projektu. Pri uporabi
sidrnih spojev betonske opore niso potrebne. |
(3) V stene jaškov se
smejo vgrajevati samo spojniki, izdelani iz nodularne litine z natezno
trdnostjo najmanj 400 N/mm2. |
(4) Na mestih vodovoda,
kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike.
Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju vodovoda in pri
sesanju ter pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj jo
opravlja zračnik, se vgrajujejo: odzračevalni, sesalni in
sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom. Zračniki se
vgrajujejo v jaške in z vkopavanjem, kar je odvisno od konstrukcijske
izvedbe zračnika. |
(5) Na najnižjih mestih
vodovoda, kjer se lahko nabirajo usedline, mora biti vodovod opremljen z
izpustom oziroma blatnikom. Blatniki se praviloma vgrajujejo v ustrezne
jaške, ki morajo imeti omogočen izpust vode v drenažo ali možnost
izčrpavanja iz jaška. Odprtina na koncu izpusta mora biti opremljena z
žabjim pokrovom. Blatniki morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v
vodovodu doseže hitrost izpiranja nad 1,5 m/s. Veliki vodovodi nad DN
500 se čistijo z visokotlačnimi šobami, zato morajo biti odseki med
zasuni opremljeni s FF kosi, ki se med čiščenjem demontirajo. Pri
vodovodih, manjših od DN 200, funkcijo blatnika lahko prevzamejo
hidranti. |
(6) Ograje, vrata,
stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v
vodovodni sistem in niso izdelani iz nerjavečega jekla, morajo biti
proti koroziji zaščiteni z vročim cinkanjem ali z dvokomponentnim
premazom. |
(7) Za zaporne armature do
velikosti DN 200 se uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni
element je prevlečen z elastomerom), za zaporne armature, večje od DN
200, pa prirobnične in medprirobnične lopute z ekscentričnim zapiranjem.
Uporaba zapornih ali regulacijskih armatur je lahko ročna ali motorna, v
primeru motorne regulacije mora biti zagotovljena tudi možnost ročne
regulacije. |
(8) Elektromotorni pogoni
za armature, ki so nameščene v jaških z elektronapeljavo, so lahko
opremljeni z eno- ali trifaznim elektromotorjem, odvisno od vrste
napeljave. |
Elektromotorni pogoni za
armature, ki so nameščene v jaških brez elektronapeljave, morajo biti
opremljeni z enofaznim elektromotorjem z možnostjo priključka na
prenosni (mobilni) elektroagregat. |
|
71. člen |
(1) Vse armature nad
vključno DN 200 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature manjših dimenzij
se vgrajujejo v jaške v skladu s tehničnimi zahtevami (otežen dostop,
bližina komunalnih vodov, zahtevnost vozlišča ipd..) Regulacija teh
armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s
cestno kapo. |
(2) V primeru, ko je na
enem mestu vgrajenih več armatur, morajo biti vse vgrajene v jašek, ne
glede na to, po kakšnem zemljišču poteka vodovod in ne glede na
dimenzijo vodovoda. |
(3) Izjemoma se lahko
vgradijo zaporne armature, večje od DN 200, z zasutjem le v terenu z
visoko talno vodo ali na nenosilnem terenu. |
(4) Zaporne armature
morajo biti obvezno vgrajene: |
·
na odcepu vodovoda, |
·
na priključku za hidrant, |
·
na priključku za zračnik, |
·
na priključku blatnika, |
·
pred čistilnim kosom in za njim (po potrebi), |
·
pred vstopom in za izstopom vodovoda v zaščitno cev ali
kolektor, |
·
za odcepom za vodovodni priključek, kadar priključek ni
izveden z navrtalnim zasunom, |
·
neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje
posameznih manjših delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem
vzdrževanju omrežja, |
·
neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje
posameznih vodovodov ali posameznih delov vodovodnega sistema. |
(5) Cestne kape morajo
biti podložene s PVC podložno ploščo in na površinah, katere niso
asfaltirane še dodatno z betonskim kolačem okrog cestne kape. |
|
17. Hidranti |
|
72. člen |
(1) Hidranti zunanjega
hidrantnega omrežja so nadzemni, internega hidrantnega omrežja pa so
lahko nadzemni ali podzemni. Velikost in število hidrantov sta določena
glede na požarno obremenitev, na podlagi veljavnega pravilnika o
protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na
požarno obremenitev, Ф 80 mm. |
(2) Omrežje, ki služi samo
za napajanje hidrantov, je lahko zunanje ali interno. Zunanje hidrantno
omrežje poteka po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje ga upravljavec
vodovoda. Interno hidrantno omrežje velja za interno inštalacijo
uporabnika in je ločeno od zunanjega omrežja z merilnim mestom
(vodomerom). Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. |
V hidrantnih omrežjih mora
biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. |
(3) Hidranti se morajo
vgrajevati (zasipavati) tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz
telesa hidranta (varovanje proti zamrznitvi). |
|
18. Preizkušanje vodovodov |
|
73. člen |
(1) Tlačni preizkus se
opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po določilih
tega pravilnika. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in
priključke se izvedeta ločeno. |
(2) Po opravljenem tlačnem
preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ
upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca
gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preizkusih je
sestavni del tehnične dokumentacije. |
|
74. člen |
Pri izvedbi tlačnega
preskusa velja: |
A) MDP = sistemski
obratovalni tlak lahko opredelimo kot največji možni obratovalni tlak v
sistemu. |
STP = sistemski preizkusni
tlak za vse cevovode se določi takole: |
“kadar je vodni udar
izračunan, znaša preizkusni tlak: |
STP = MDPC + 100 kPa, |
“kadar vodni udar ni
izračunan, znaša preizkusni tlak: |
STP = MDPa x 1,5 ali STP =
MDPa + 500 kPa. |
Vsakokrat velja nižja
vrednost. |
MDPC = obratovalni
sistemski tlak + izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru. |
MDPa = obratovalni
sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme
biti manjša od 200 kPa. |
B) MDP za centralni
vodovodni sistem znaša 7,00 bar, za druge vodovodne sisteme MDP določi
projektant. |
C) STP za centralni
vodovodni sistem znaša 14,00 bar, za druge vodovodne sisteme STP določi
projektant. |
D) Do izvajanja
predpreizkusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in pod tlakom MDP=7
bar, neprekinjeno 24 ur. |
E) Predpreizkus se izvaja
tako, da se tlak dvigne na STP in se pri ceveh DN 400 v 30-minutnih
razmakih merita padec tlaka in količina dodane vode za ponovno
vzpostavitev STP. Pri ceveh DN400 znaša interval meritev 60 minut.
|
Postopek se ponavlja,
dokler zveznica med dvema točkama v diagramu Q = f(p) ne seka abscise v
točki STP. |
F) Čas glavnega
preizkušanja naj bo 1 ura. Preizkus je uspešen, če v tem času tlak STP
ne pade za več kot 0,2 bar. |
G) Zapisnik o tlačnem
preizkusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN 4279, del 9 ali
SIST EN 805 A.27. |
|
75. člen |
(1) Predpreizkus se izvede
tako, da se v vodovodu za dve uri vzpostavi tlak STP. |
(2) Pred glavnim
preizkusom se tlak ponovno dvigne na STP. Glavni preizkus traja 1 uro in
je uspešen, če v tem času tlak v cevovodu ne pade za več kot 0,2 bar. |
|
19. Dezinfekcija |
|
76. člen |
(1) Po zaključku gradnje
je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcijo izvaja
pooblaščena organizacija. |
(2) V primeru, ko se že s
spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s
sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. |
(3) Po opravljeni
dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko preskušanje.
Rezultati poročila o mikrobiološkem preskušanju odvzetih vzorcev, so
merilo o uspešno opravljeni dezinfekciji. Na podlagi teh poročil se
vodovod sme vključiti v obratovanje. |
|
21. Nadzor nad gradnjo vodovoda |
|
77. člen |
Vse vodovodne naprave, ki
jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju
prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo
strokovna služba izvajalca javne službe, in sicer kot »upravljavski
nadzor«. Upravljavski nadzor naroči in plača investitor oz. njegov
izvajalec investicije. |
|
78. člen |
Nadzor iz prejšnjega člena
tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in
tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega
materiala. |
|
III. Prevzem vodovodov v upravljanje |
|
79. člen |
Zasebni vodovodi se
prenesejo v upravljanje izvajalcu javne službe le ob izpolnjevanju
pogojev iz tega pravilnika oziroma s pogodbo v kateri je določen način
sanacije in viri financiranja. Rok za sanacijo zasebnega vodovoda, ne
sme biti daljši od enega leta, od prevzema. Finančna sredstva zagotovi
lastnik javnega vodovodnega omrežja. |
|
80. člen |
(1) Prenos upravljanja
vodovoda, ki ga je do tedaj upravljal upravljavec, ki ni bil organiziran
po veljavni zakonodaji, v smislu ustrezne lokalne javne službe za oskrbo
z vodo, mora ob predaji novemu upravljavcu praviloma izročiti naslednjo
dokumentacijo: |
1. Izdelan grafični
prikaz vodovoda v digitalni in pisni obliki v merilu najmanj 1:5000. |
2. Izdelano
hidravlično in sanitarno–tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih
vlaganj (sanacijski program). |
3. Izdelano strokovno
mnenje o splošnem stanju vodovoda v smislu zadovoljevanja zahtev
pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda ter ostalih
veljavnih normativov in standardov za javne vodovode. |
4. Izdelano strokovno
mnenje o vključevanju vodovoda v dolgoročni koncept vodooskrbe v občini
z idejnimi rešitvami tega vključevanja. |
5. Seznam uporabnikov
predmetnega vodovoda. |
6. Ustrezno dokazilo,
da je vodovod prost vseh bremen. |
(2) V primeru, da katera
od navedenih dokumentacij o prenosu ni predana, to uredi novi
upravljavec na stroške lastnika. |
|
81. člen |
Za prenos vodovodnih
objektov, omrežja in naprav, ki predstavljajo rekonstrukcije, obnove ali
širitve omrežja javnega vodovoda (investicija) v upravljanje izvajalcu
javne službe, mora lastnik javnega vodovoda ali izvajalec del ob prenosu
predložiti naslednjo dokumentacijo: |
1. geodetski posnetek
v digitalni in pisni obliki |
2. projekt izvedenih
del (PID) |
3. dokazila o
zanesljivosti objekta (DZO) |
4. navodila za
obratovanje in vzdrževanje (NOV) |
5. uporabno
dovoljenje za objekt, ki se prenaša – v primeru, da je potrebno |
6. seznam uporabnikov
predmetnega objekta, če so le ti v fazi izvajanja investicije,
priključeni na javno omrežje. |
|
IV. Kataster komunalnih naprav |
|
82. člen |
Pred prevzemom vodovodne
infrastrukture v upravljanje je odgovornost investitorja tudi priprava
oziroma zagotovitev vse potrebne dokumentacije, nastale pri
projektiranju in izgradnji objektov in o vgrajeni opremi in napravah
javnega vodovodnega omrežja. Ob predaji mora upravljavcu predati tudi
kataster komunalnih naprav, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in s
tem pravilnikom (85. člen ter Priloga 6 in 7). |
|
83. člen |
Osnova za vzdrževanje
katastra vodovodnih naprav, ki obsega spremljanje in ugotavljanje
sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah vodovodnih
naprav, ter izvedbo ugotovljenih sprememb v geoinformacijskem sistemu
(GIS-u) upravljavca je elaborat gospodarske javne infrastrukture in
potrebe upravljavca. |
|
84. člen |
(1) Elaborat gospodarske
javne infrastrukture mora biti izdelan v analogni in digitalni obliki
ter skladno z navodili upravljavca. |
(2) Vsebina elaborata: |
·
izjava odgovornega geodeta na obrazcu ZKGJI 2, |
·
certifikat geodetskega načrta, |
·
geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski
posnetek terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno
vodo z vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter
pripadajočem materialu in profilu cevi, |
·
*.DWG format, ki vsebuje našteto iz prejšnje alineje
(Priloga št. 6 Slika 1), |
·
tabela dolžin vodov, ločenih po profilu in materialu, |
·
tabela lomnih točk z oznako točke, vrsto točke, Y, X
koordinato v Gaus- Krügerjevem koordinatnem sistemu, višine in vrsto
objekta v digitalni obliki Excel ali ASCII formatu: |
|
|
·
atributne tabele za posamezen točkovni, linijski ali
ploskovni element v Excel obliki (Priloga št. 7, 8 in 9). Atributne
tabele morajo biti preko atributa ID povezane z priloženo grafiko v
*.DWG obliki. |
(3) Izdelovalec elaborata
mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu in dostavo elaboratov
upravljavcu vodovoda. Oblika posnetka in elaborata mora ustrezati
navodilom upravljavca. |
(4) Pri gradnji z več
odseki je potrebno Geodetske posnetke izvedenih stanj dostaviti tekoče
(po posnetih odsekih) upravljavcu v pregled. |
(5) Elaborati morajo biti
dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po izvedenem zaključnem priklopu na
javno vodovodno omrežje. |
(6) Po prejemu
dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v interni
kataster GIS. |
(7) Geodetske meritve je
potrebno izvesti pred zasutjem objektov in preme vodovodnega omrežja,
vključno s priključki in ostalo infrastrukturo (signalni in optični
kabli, katodne zaščite, električni priključki, itd.). |
(8) Geodetski posnetek
vodovoda in prenos v GIS temelji na dveh tipih točk: |
·
Tip točke = C (Lomna točka cevi) |
·
Tip točke = O (Lomna točka objekta) |
LOMNA TOČKA CEVI – snema
se os cevovoda in mesta na ceveh na katerih je oprema vodovoda (npr.
ventili, hidranti, zračniki, ...). V višinskem smislu je treba za vsako
točko posneti eno od treh kombinacij: |
1. Kota terena
in kota cevi |
2. Kota terena
in globina |
3. Kota cevi in
globina. |
LOMNA TOČKA OBJEKTA –
snemajo se karakteristične točke zunanjih mer objekta. V višinskem
smislu se za vsako točko posname: |
1. Kota terena |
2. Najvišja kota
objekta |
3. Najnižja kota
objekta |
(9) Kota terena objekta se
pogosto ujema z najvišjo koto objekta (jašek). |
|
V. Vzdrževanje
|
|
85. člen |
(1) Vzdrževalna dela na
objektih in napravah za pripravo in distribucijo pitne vode ter
vzdrževalna dela na omrežju, se izvajajo v skladu z interno
dokumentacijo in sprejetim letnim planom upravljavca. |
(2) Sanitarno - tehnična
urejenost objektov, naprav in omrežja se izvaja v skladu z notranjim
nadzorom, ki ga predpisuje interna dokumentacija upravljavca. |
|
1. Vzdrževanje vodovodnih objektov |
86. člen |
Vzdrževanje vodovodnih
objektov obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na planirano in
interventno vzdrževanje objektov, obsega redne vizualne preglede ter
opravljanje dejavnosti, ki ohranjajo objekte v dobrem sanitarno -
tehničnem stanju. |
|
87. člen |
Planirano vzdrževanje
obsega naslednje aktivnosti: |
·
preventivne preglede objektov in naprav, s katerimi
ugotavljamo možnost nastanka napake na posameznem sklopu omrežja; |
·
kontrolne preglede objektov za spremljanje pravilnega
delovanja posamezne naprave in za vodenje predpisanih ter statističnih
evidenc; |
·
izvajanje dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih opravil
na posameznem objektu in napravi vodovodnega omrežja. |
|
88. člen |
Interventno vzdrževanje je
namenjeno odpravljanju okvar na objektih. |
|
2. Vzdrževanje vodovodnega omrežja |
|
89. člen |
(1) Vzdrževanje
vodovodnega omrežja obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na
planirano in interventno vzdrževanje samega vodovodnega omrežja. |
(2) Vodovodno omrežje z
vsemi napravami, hišne priključke, vodomer in zaporne ventile pri
vodomeru sme vzdrževati in popravljati le upravljavec. |
|
90. člen |
(1) Planirano vzdrževanje
obsega naslednje aktivnosti: |
·
preventivne preglede omrežja, s katerimi ugotavljamo
možnost nastanka napake na posameznem sklopu omrežja; |
·
kontrolne preglede omrežja za spremljanje pravilnega
delovanja; |
·
izvajanje dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih opravil. |
·
(2) Potrebna opravila pri planiranem vzdrževanju na
omrežju so: |
·
menjava cevovoda oz. dele le tega na osnovi podatkov o
pogostosti okvar in stroškov vzdrževanja; |
·
kontrola, vzdrževanje in zamenjava armatur vgrajenih v
cevovode; |
·
periodična kontrola, vzdrževanje ter obnova manjših
objektov na cevovodih – jaški, iztoki, označbe; |
·
vzdrževanje okolice manjših objektov omrežja – košnja,
nanos materiala, čiščenje odtokov; |
·
periodično izpiranje posameznih odsekov cevovodov, posebej
po opravljenih določenih posegih v omrežje; |
·
periodični pregledi in urejevanje izpustov na omrežju; |
·
periodični pregledi in urejevanje hidrantne mreže
(hidrantov in pripadajočih zasunov) v skladu z zakonskimi določili o
tovrstnih pregledih; |
·
periodična kontrola, vzdrževanje ter obnova vodovodnih
priključkov in vodomerov; |
·
vodenje evidenc o opravljenih vzdrževalnih delih in
popravilih na cevovodih. |
|
91. člen |
Interventno vzdrževanje je
namenjeno odpravljanju okvar na vodovodnem omrežju. |
|
92. člen |
(1) Če gre za večje
okvare, ki povzročajo izpad dobave vode za dalj časa, mora upravljavec o
takih okvarah takoj obvestiti porabnike na javno običajen način o tem,
kje je prišlo do okvare in koliko časa bo predvidoma prekinitev
trajala,. |
(2) Pri vsaki prekinitvi
dobave vode je potrebno ravnati kot da je inštalacija pod pritiskom in
morajo biti iztočne pipe zaprte, električni grelniki vode pa
izključeni. |
|
93. člen |
Če se pojavijo okvare
hkrati na več mestih, mora upravljavec odpraviti napake po naslednjem
vrstnem prioritetnem redu: |
1. Po vrsti
odjema oz. uporabnikov: |
a) industrija,
pri kateri lahko nastane zaradi izpada dobave vode večja materialna
škoda, |
b) industrija,
pri kateri nastane zaradi izpada dobave vode le manjši zastoj dela, ali
če rabi vodo le za sanitarne zahteve, |
c) poslovne in
trgovske zgradbe, |
d)
večstanovanjske stavbe, |
e) individualne
stanovanjske hiše. |
2. Po vrsti
vodovodnega omrežja in priključkov: |
a) magistralni
cevovod, |
b) primarni
cevovod, |
c) sekundarni
cevovodi glede na število uporabnikov |
d) priključki
po prioritetnem redu pod pozicijami 1. a - e. |
|
94. člen |
Postopki pri odpravljanju
okvare na omrežju so definirani in se izvajajo v skladu dokumentacijo: |
·
sprejem informacije, |
·
identifikacija nastale okvare, |
·
izdelava načrta odprave okvare, |
·
izvedba sanacije okvare, |
·
postopek sanacije okvare, |
·
zaključek del na odpravi okvare. |
|
95. člen |
(1) Identifikacijo nastale
okvare opravi po sprejemu informacije delovodja, ki ugotovi ali gre za
okvaro vitalnega ali lokalnega značaja za vodooskrbo in izdela načrt
ukrepanja. |
(2) Identifikacijo nastale
okvare izven delovnega časa opravi dežurni vodovodar, ki je dolžan na
licu mesta izločiti defektno mesto iz porabe, če gre za večji iztok vode
ali če iztok vode povzroči škodo na objektih in predmetih ter ukrene vse
potrebno za zavarovanje ljudi, predmetov in cestnega prometa. |
|
96. člen |
(1) Izven delovnega časa
se pristopi k izvedbi sanacije nujnih primerov na podlagi ustno
dogovorjenega postopka s predpostavljenim ali na podlagi odločitve in
navodil dežurnega vodovodarja. |
(2) Šteje se, da primer
okvare ni nujen, če s tem ni povzročena večja materialna škoda (iztok
vode do 10 m3/dan), če zaradi defekta vodooskrba ni motena pri nobenem
porabniku, če iztekajoča voda ne povzroča škode na objektih in predmetih
ter, če z nastankom okvare ne preti nevarnost v cestnem prometu, ljudem
in živalim ipd.. Vsi ostali primeri so nujni. |
|
3. Vzdrževanje in obnova priključkov ter zamenjava vodomerov |
|
97. člen |
Redno kontrolo in
vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka izvajalec
javne službe - upravljavec. |
|
98. člen |
Postopki ugotavljanja
skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja, se
izvaja v skladu z veljavno zakonodajo o meroslovnih zahtevah za
vodomere. |
|
99. člen |
(1) Upravljavec lahko po
potrebi na lastne stroške zamenja vodomer. |
(2) Popravilo in zamenjava
vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri porabniku ali
okvare vsled povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtajevanja
zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe
vodomera, nastalih iz razlogov na strani uporabnika, bremeni uporabnika. |
|
100. člen |
Uporabnik mora obvestiti
upravljavca o potrebnih vzdrževalnih delih in o poškodbah na priključku
in vodomeru, čeprav okvara ne povzroča prekinitve dobave vode, v treh
dneh potem, ko je ugotovil napako (okvaro). |
|
101. člen |
(1) Vodovodno omrežje z
vsemi napravami, hišne priključke, vodomer in zaporne ventile pri
vodomeru sme vzdrževati in popravljati le upravljavec. |
(2) Upravljavec je dolžan
opraviti izredno kontrolo vodomera v primeru, da vodomer stoji ali
izkazuje manjšo povprečno porabo vode. |
(3) Uporabnik vode lahko
zahteva pregled vodomera, če meni, da vodomer napačno registrira porabo
vode. |
(4) Izredna kontrola
vodomera se opravi tako, da ob prisotnosti uporabnika upravljavec,
zamenja predmetni vodomer z drugim overjenim vodomerom. Demontirani
vodomer se ob prisotnosti uporabnika in prisotnosti predstavnika
upravljavca dostavi organu za ugotavljanje skladnosti. |
(5) Stroški izredne
kontrole vodomera bremenijo upravljavca v primeru iz četrtega odstavka
tega člena in v primeru, da se ugotovi večje odstopanje kot je določeno
z veljavno zakonodajo iz 99. člena tega pravilnika. |
(6) V primeru, da se pri
izredni kontroli vodomera na zahtevo uporabnika ugotovi odstopanje v
dopustnih tolerancah, je uporabnik dolžan kriti vse stroške, ki so
nastali z izredno kontrolo. |
(7) V primeru, ko je ob
izredni kontroli vodomera ugotovljeno večje odstopanje od dopustnega, je
uporabnik dolžan plačati povprečno mesečno porabo vode ugotovljeno v
trimesečnem obdobju pred nastopom okvare. |
(8) Vzdrževanje in obnova
vodovodnega priključka ter zamenjava obračunskega vodomera se morajo
izvajati v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
4. Hidranti |
|
102. člen |
(1) Upravljavec je dolžan
skrbeti za reden tehnični nadzor nad zunanjim hidrantnim omrežjem kot to
določa veljavna zakonodajo o preskušanju hidrantnih omrežij. |
(2) To pomeni izvajanje
"inšpekcijskega" pregleda na osnovi katerega se ugotavlja funkcionalnost
hidranta in naknadno, na osnovi ugotovitev iz inšpekcijskega pregleda,
tudi vzdrževalna dela, kot so popravila povezana z izkopi, zamenjavo
hidrantov, popravilo cestnih kap itd. |
(3) Nadzor se opravlja
najmanj enkrat letno. |
(4) Brezhibnost hidrantov
preverjajo pooblaščeni izvajalci preskušanj hidrantnih omrežij ob
prisotnosti predstavnika upravljavca. |
|
VI. Nadzor nad kvaliteto in zdravstveno ustreznostjo pitne
vode in vodovarstvena območja |
|
103. člen |
(1) Nadzor nad kvaliteto
in zdravstveno ustreznostjo pitne vode se vrši v skladu z veljavno
zakonodajo o pitni vodi, ki upravljavcu nalaga izvajanje notranjega
nadzora. |
(2) Upravljavec vodovoda
izvaja in vzdržuje notranji nadzor nad kvaliteto in zdravstveno
ustreznostjo pitne vode. Upravljavec v ta namen izvaja spremljajoče
higienske programe kot preventivne aktivnosti v vseh fazah in procesih,
kjer obstaja neposreden stik s pitno vodo ali le morebitni posredni
vpliv na zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo.
|
(3) Upravljavec vodovoda
izvaja naslednje spremljajoče higienske programe: |
·
vzdrževanje osebne in splošne higiene zaposlenih, ki
prihajajo v stik s pitno vodo, |
·
izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za delo s pitno
vodo, |
·
ugotavljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, ki pri delu
prihajajo v stik s pitno vodo, |
·
izvajanje vseh preventivnih aktivnosti na vodarni za
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, |
·
redno servisiranje in kalibracija merilne opreme na
celotnem sistemu oskrbe z vodo, |
·
vzdrževanje in varovanje vodovodnih objektov in naprav, |
·
čiščenje in DDD, |
·
vzdrževanje strojne in električne opreme, |
·
vzdrževanje vodovodnega omrežja s spiranji in
dezinfekcijami, |
·
izvajanje intervencijskih popravil poškodovanih cevovodov, |
·
vzdrževanje daljinskega upravljanja in nadzora sistema
distribucije, |
·
zagotavljanje redne izmenjave pitne vode v sistemu
distribucije, |
·
izvajanje ukrepov v primeru odstopanj v kvaliteti pitne
vode, |
·
obveščanje uporabnikov o motnjah v sistemu oskrbe z vodo
in posredovanje navodil za ukrepanje, |
·
nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode z rednim
preizkušanjem vzorcev pitne vode (vodohrani, končni uporabniki, iztok iz
avtocistern), |
·
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode pri oskrbi
uporabnikov s prevozom vode z avtocisternami, |
·
revizije projektov, |
·
nadzor nad izvedbo obnove ali novogradnje v vseh fazah, |
·
izvedbe internih tehničnih pregledov, |
·
ustrezno shranjevanje vodovodnega materiala in cevovodov, |
·
ravnanje z nevarnimi kemikalijami, |
·
ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in odpadnim blatom
itn. |
(3) Spoštovanje zahtev
notranjega nadzora je obvezujoče tudi za vse tiste, ki kot zunanji
izvajalci lahko pri svojem delu posredno ali neposredno vplivajo na
zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo na osnovi
Navodil za ravnanje na območju zajetij in v objektih pitne vode. |
104. člen |
(1) Za vodovarstvena
območja (v nadaljevanju VVO) se uporablja terminologija in označevanje
po veljavni zakonodaji. |
(2) Kontrola in
vzdrževanje na VVO sta zasnovana na naslednjih načelih: |
·
območje zajetij, ki ga predstavlja ograjeni del VVO
neposredno ob zajetju, je pod neposrednim nadzorom upravljavca, na
katerem se izvaja vzdrževanje v skladu z navodili za vzdrževanje
objektov in postopki čiščenja v skladi z notranjim nadzorom, |
·
na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) opravlja
upravljavec preventivni nadzor enkrat letno v skladu s sistemskim
navodilom, |
·
preventivni pregled na ožjem (VVO II) in širšem (VVO III)
vodovarstvenem območju opravijo zaposleni delavci upravljavca ob
zunanjem opozorilu na dogajanja na tem območju, ki lahko ogrozijo
varnost vodnega vira. |
(3) V primeru ogrožanja
vodnih virov in potreb po sanaciji na VVO, upravljavec obvesti strokovne
inšpekcijske službe ministrstva, pristojnega za okolje in prostor ter
ministrstva, pristojnega za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. |
|
105. člen |
Vnos snovi na območju
vodovarstvenih pasov pri gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega
vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje
zmanjšanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom, urejajo veljavni
občinski in državni predpisi. |
|
VI. Končne določbe |
|
106. člen |
Ta pravilnik se objavi v
uradnih glasilih občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer,
Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. |
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
107. člen |
Z dnem začetka veljavnost
tega pravilnika prenehajo veljati: |
·
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu – Občina Apače
(Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 33/2010); |
·
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih
objektov in naprav v občini Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine
Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 58/2010); |
·
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu – Občina Križevci
(Uradni list RS, št. 73/2010); |
·
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju občine
Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 1/2011); |
|
Številka: 033/2017-220 |
Datum: 31. 3. 2017 |
|
|
Slavko Petovar, župan Občine Veržej
Predsednik Sveta ustanoviteljic
Javnega podjetja Prlekija d.o.o. |
|
|
|
PRILOGE: |
|
·
PRILOGA ŠT. 1: Navodila za delo: Tehnični pogoji za
izvajanje zemeljskih del |
·
PRILOGA št. 2: Shematski prikaz izvedbe priključka
za enodružinsko hišo |
·
PRILOGA št. 3: Shematski prikaz izvedbe plombiranja
vodovodnega priključka |
·
PRILOGA št. 4: Shematski prikaz sestave in
zaporedja obveznih elementov merilnega mesta riključkov |
Slika 1: Merilno mesto
priključka do DN 40 (sestav in zaporedje obveznih elementov) |
Slika 2: Merilno mesto
priključka do DN 40 z reducirnim ventilom tlaka (sestav in zaporedje
obveznih elementov) |
Slika 3: Merilno mesto
priključka nad DN 40 (sestav in zaporedje obveznih elementov) |
·
PRILOGA št. 5: Shematski prikaz talnih jaškov:
|
Slika 1: Termo-jašek na
povozni površini - pločniki in hišna dvorišča; |
Slika 2: Termo-jašek na
travnatih površinah; |
Slika 3: Termo-jašek na
prometno povozni površini |
·
PRILOGA št. 6: Slika 1: Primer priprave digitalnega
geodetskega načrta v DWG ali DXF obliki |
·
PRILOGA št. 7: |
Slika 1: Atributi
točkovnih elementov |
Slika 2: Atributi
linijskih elementov |
Slika 3: Atributi
ploskovnih elementov |
·
PRILOGA št. 8: Obvezne lastnosti pokrovov iz
kompozitnega materiala |
|
|
PRILOGA št. 1:
Navodila za delo: Tehnični pogoji za izvajanje zemeljskih del |
|
ZEMELJSKA DELA je izvajati
ročno, strojno ali v kombinaciji obeh. Izbira načina izvajanja
zemeljskih del je odvisna od možnosti, ki jih dopušča teren in stanje
predvidene trase. Pod zemeljska dela spadajo izkopi, zakopi, podvrtanje
cest in drugih ovir, izrezi asfalta in betonskih vozišč ali platojev ter
asanacija terena. |
|
Zemeljska dela je izvesti
v skladu z zahtevami izdanih soglasij in tehničnimi pogoji kot sledi: |
|
SKICA ŠT. 1 |
|
|
|
SKICA ŠT. 2:
izkop in zasip rova |
|
|
|
|
PRILOGA št.
2: Shematski prikaz
izvedbe priključka za enodružinsko hišo |
|
|
|
|
PRILOGA št. 3:
Shematski prikaz izvedbe plombiranja vodovodnega priključka |
|
|
|
|
PRILOGA št.
4: Shematski prikaz
sestave in zaporedja obveznih elementov merilnega mesta
priključkov |
|
PRILOGA št.
4: Slika 1: Merilno mesto
priključka do DN 40 (sestav in zaporedje obveznih elementov) |
|
|
|
PRILOGA št.
4: Slika 2: Merilno mesto
priključka do DN 40 z reducirnim ventilom tlaka (sestav in
zaporedje obveznih elementov) |
|
|
|
PRILOGA št.
4: Slika 3: Merilno mesto
priključka nad DN 40 (sestav in zaporedje obveznih elementov) |
|
|
|
|
|
PRILOGA št. 5: Shematski prikaz
talnih termo jaškov: |
|
PRILOGA št. 5: Slika 1: Termo-jašek
na povozni površini - pločniki in hišna dvorišča |
|
Pri vgradnji vodomernega termo-jaška s
povoznim LTŽ pokrovom nosilnosti 1500 kg je potrebno upoštevati
osnovne zahteve, ki veljajo za pohodno varianto. Posebno
pozornost je potrebno usmeriti v izdelavo utrjene in vodoravne
zemljiščne podlage v globini 105 cm. Zbitost podlage pod jaškom
mora znašati najmanj 95% standardnega Proctorja. Pri zasipavanju
in utrjevanju ni dovoljena uporaba težkih gradbenih strojev.
Prav tako pa mora biti v času zasipavanja in utrjevanja LTŽ
pokrov v ležišču vodomernega termo jaška. V prometno povozno
površino se lahko vgrajuje samo vodomerni termo jašek z dodatnim
LTŽ pokrovom nosilnosti 5T! LTŽ okvir s pokrovom nosilnosti 5T
mora biti vbetoniran v betonsko ploščo dimenzij 1,2m x 1,0 m, ki
mora biti položena na utrjeno plast zemlje in peska, tako da LTŽ
pokrov ne naseda na pokrov vodomernega termo-jaška. Min.
zračnost 4 cm. |
|
|
|
|
PRILOGA št.5:
Slika 2: Termo-jašek na travnatih površinah |
|
Načini vgradnje |
Vodomerni
termo-jašek se vgrajuje na utrjeno in vodoravno zemljiščno
podlago v globino 95 cm. Tako je jašek cca 5 cm nad nivojem
zemlje, kar omogoča enostavno odpiranje pokrova. Zaradi
izolacijskega učinka je potrebno jašek zasuti izključno z zemljo
– gramoznega materiala ne smemo uporabljati. Po končani montaži
in pregledu vodomera je potrebno vstaviti termo pokrov iz
poliuretana, ki zagotavlja, da tudi v najhladnejših delih leta
ne pride do zamrznitve. |
Pri vgradnji
vodomernega termo-jaška s povoznim LTŽ pokrovom nosilnosti 1500
kg je potrebno upoštevati osnovne zahteve, ki veljajo za pohodno
varianto. Posebno pozornost je potrebno usmeriti v izdelavo
utrjene in vodoravne zemljiščne podlage v globini 105 cm.
Zbitost podlage pod jaškom mora znašati najmanj 95% standardnega
Proctorja. Pri zasipavanju in utrjevanju ni dovoljena uporaba
težkih gradbenih strojev. Prav tako pa mora biti v času
zasipavanja in utrjevanja LTŽ pokrov v ležišču vodomernega termo
jaška. V prometno povozno površino se lahko vgrajuje samo
vodomerni termo jašek z dodatnim LTŽ pokrovom nosilnosti 5T! LTŽ
okvir s pokrovom nosilnosti 5T mora biti vbetoniran v betonsko
ploščo dimenzij 1,2m x 1,0 m, ki mora biti položena na utrjeno
plast zemlje in peska, tako da LTŽ pokrov ne naseda na pokrov
vodomernega termo-jaška. Min. zračnost 4 cm. |
|
|
|
|
PRILOGA št.
5: Slika 3: Termo-jašek
na prometno povozni površini |
|
V prometno
povozno površino se lahko vgrajuje samo vodomerni termo jašek z
dodatnim LTŽ pokrovom nosilnosti 5T! LTŽ okvir s pokrovom
nosilnosti 5T mora biti vbetoniran v betonsko ploščo dimenzij
1,2m x 1,0 m, ki mora biti položena na utrjeno plast zemlje in
peska, tako da LTŽ pokrov ne naseda na pokrov vodomernega
termo-jaška. Min. zračnost 4 cm. |
|
|
|
|
|
PRILOGA št.
6: Slika 1: Primer
priprave digitalnega geodetskega načrta v DWG ali DXF obliki |
|
Jašek z ventili,
pokrovom in cevmi: |
|
|
|
|
PRILOGA št.
7: Slika 1: Atributi
točkovnih elementov |
|
Da – obvezni
podatek |
Opcijsko –
opcijski podatek |
|
|
|
|
|
PRILOGA št.
7: Slika 2: Atributi
linijskih elementov |
Da – obvezni
podatek |
Opcijsko –
opcijski podatek |
|
|
|
|
PRILOGA št.
7: Slika 3: Atributi
ploskovnih elementov |
|
Da – obvezni
podatek |
Opcijsko –
opcijski podatek |
|
|
|
|
PRILOGA št.
8: Obvezne lastnosti
pokrovov iz kompozitnega materiala |
|
Obvezne
lastnosti pokrovov iz kompozitnega materiala: |
Kompozitni
pokrovi zaradi svojih številnih pozitivnih lastnosti zelo
uspešno nadomeščajo pokrove iz sive (litoželezo) ali nodularne
(duktil) litine. Bistvena lastnost, ki loči pokrove iz različnih
materialov je njihov odziv na velike obremenitve: železni
pokrovi običajno počijo, plastični pokrovi ostanejo deformirani,
medtem ko imajo kompozitni pokrovi lastnost elastične
deformacije – po razbremenitvi se povrnejo v prvotno obliko. |
|
Obvezne
lastnosti kompozitnih pokrovov: |
·
izdelava izključno iz kompozitnih materialov (brez
dodatkov, kot npr. železna rešetka ipd.) |
·
skladnost z EN 124-5:2015 standardom |
·
dobavljivost v razredih A (15 kN), B(125 kN), C
(250 kN) in D (400 kN) |
·
nizka teža: 70% lažji od primerljivega iz sive
litine (litoželezo) |
|
Primeri v tabeli
so za primerjavo pri izbiri ustreznosti pokrovov: |
|
B 125 |
SIVA LITINA |
NODULARNA LITINA |
KOMPOZITNI |
700 x 700 mm |
56,0 kg |
38,8 kg |
13,2 kg |
C 250 |
SIVA LITINA |
NODULARNA LITINA |
KOMPOZITNI |
700 x 700 mm |
74,0 kg |
61,0 kg |
20,7 kg |
D 400 |
SIVA LITINA |
NODULARNA LITINA |
KOMPOZITNI |
Φ 840mm |
81,0 kg |
63,0 kg |
26,7 kg |
|
·
Ne prevaja električne energije |
·
Prepusten za radijske valove (daljinsko
odčitavanje števcev in druge meritve) |
·
Možnost vodotesnega in protihrupnega tesnila |
·
Neslišen |
·
Nerjaveč, z minimalno stopnjo kondenzacije |
·
Material odporen na kemikalije |
·
Trajna temperaturna odpornost od -30°C do +150°C |
·
Možnost napisov po želji naročnika in dobavljivost
v različnih RAL barvah |
·
Možnost zaklepanja |
·
Možnost dostopa le pooblaščenim osebam |
·
Proizveden v EU |
·
Garancija najmanj 30 let |
|
|