Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I- 13/94-95, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-144/94-18, odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-183/94 in Uradni list RS, št. 57/94 ter 14/95) je Občinski svet občine Zreče na 5. redni seji dne 25. aprila 1995 sprejel

S T A T U T

Občine Zreče

1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE

1. člen

Območje Občine Zreče obsega območja naslednjih naselij:

– Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje pri Stranicah, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič, Koroška vas, Križevec, Loška gora, Osredek, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje – del, Stranice, Zlakova, Zreče.

Območje občine je določeno z zakonom.

Občina Zreče je turistična občina.

2. člen

Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

3. člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

4. člen

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

5. člen

Občina je pravna oseba. Sedež Občine Zreče je v Zrečah, Cesta na Roglo 13/b. Občina ima svoj grb, zastavo, žig in pečat. Obliko, velikost in način uporabe grba in zastave določa poseben odlok.

Žig in pečat sta okrogle oblike in vsebujeta označbo – grb in ime občine.

6. člen

Občina lahko podeljuje občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu z odlokom, ki ga sprejme občinski svet.

7. člen

Občina Zreče ima svoj praznik. Praznik občine se določi z odlokom.

8. člen

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.

Na območju Občine Zreče delujejo krajevne skupnosti Zreče, Gorenje, Resnik, Skomarje, Stranice, in Dobrava – Gabrovlje za naselje Dobrovlje.

Krajevne skupnosti se lahko oblikujejo ali preoblikujejo na podlagi poprejšnje odločitve na referendumu z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev iz posameznih območij, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.

Dvoje ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v eno krajevno skupnost, če se na referendumu izreče za združitev v vsaki krajevni skupnosti večina volivcev.

Naselje ali del naselja se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi drugi krajevni skupnosti, če se za to odločijo prebivalci dela krajevne skupnosti, ki se želi izločiti in prebivalci krajevne skupnosti, h kateri se ta del krajevne skupnosti želi priključiti. Odločitev se sprejema na referendumu z večino volivcev, ki so se udeležili referenduma.

9. člen

Krajevne skupnosti in njihova območja določi občinski svet z odlokom.

10. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba.

S svojim premoženjem upravlja in razpolaga v soglasju z občinskim svetom in županom.

Občinski svet lahko s sklepom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnim skupnostim. Za ta namen določi tudi ustrezna sredstva.

11. člen

Občina Zreče se lahko povezuje v pokrajino.

Občina Zreče sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

2. NALOGE OBČINE

12. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

1. Na področju normativnega urejanja:

– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

– sprejema občinski proračun in zaključni račun;

– sprejema načrt razvoja občine;

– sprejema prostorske plane;

– predpisuje lokalne davke;

– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;

– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

– ureja javni red v občini;

– ureja delovanje občinske uprave;

– ureja občinske javne službe;

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– določi organizacijo in način dela v vojni;

– sprejema načrt varstva pred požarom lokalne skupnosti;

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2. Pospešuje:

– kmetijsko osnovno in dopolnilno dejavnost ter veterinarsko službo

– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

– razvoj športa in rekreacije;

– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnost za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;

– razvoj požarne varnosti in gasilstva.

3. Na področju upravljanja:

– upravlja občinsko premoženje;

– upravlja lokalne javne službe;

– vodi javna in druga podjetja;

– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.

4. S svojimi sredstvi:

– gradi in vzdržuje občinske in lokalne javne ceste in javne poti;

– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;

– gradi komunalne objekte in naprave;

– gradi stanovanja za socialno ogrožene in mlade družine;

– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov in komisij ter občinske uprave;

– zagotavlja pogoje za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, javno razsvetljavo, kmetijstvo in veterino, druge dejavnosti);

– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;

– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;

– zagotavlja sredstva za zagotavljanje požarnega varstva in gasilstva.

5. Vzdržuje:

– občinske in lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

– vodovodne in energetske komunalne objekte;

– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

6. S svojimi ukrepi:

– spodbuja gospodarski razvoj občine;

– pospešuje razvoj športa in rekreacije;

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

– razvija dejavnost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

7. Zagotavlja in organizira:

– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

– izvensodno poravnavo sporov.

8. Pridobiva in razpolaga:

– z vsemi vrstami premoženja;

– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.

9. Sklepa:

– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina;

– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

13. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

– volitve predstavnikov loklanih interesov v Državni svet;

– občinsko upravno nadzorstvo;

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;

– evidenco zemljišč in drugega premoženja v lasti občine;

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;

– odločanje o namembnosti urbanega prostora;

– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;

– določanje komunalnih dejavnosti;

– organizacijo dimnikarske službe;

– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;

– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje ter alarmiranje;

– varstvo naravne in kulturne dediščine;

– ukrepe za zaščito okolja, gozdov in lovstva;

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;

– vzdrževanje gozdnih cest;

– predpisovanje prometne ureditve;

– urejanje lokalnega prometa;

– urejanje lokalnega potniškega pometa;

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;

– mrliško ogledno službo;

– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja;

– pridobivanje in evidentiranje statističnih in evidenčnih podatkov;

– zagotavljanje delovanja urada pristojnega za sklepanje zakonske zveze.

14. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

– davek od premoženja,

– davek na dediščine in darila,

– davek na dobitke od iger na srečo,

– davek na promet nepremičnin,

– požarni davek,

– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.

3. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

15. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Organ občine je tudi občinska volilna komisija, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in statutarno pravna komisija.

Občina ima tudi poveljnika in štab civilne zaščite občine oziroma krajevnih skupnosti.

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.

Organi občine se volijo za štiri leta.

16. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov občine.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

17. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

2. Občinski svet

18. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini in šteje 16 članov.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve članov občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

19. člen

Člani občinskega sveta ne morejo biti župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci v občini.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

20. člen

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

– sprejema statut občine,

– sprejema odloke in druge občinske akte,

– sprejema poslovnik o svojem delu,

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine

– potrjuje začasne nujne ukrepe,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– imenuje občinske odbore in komisije ter voli in razrešuje njihove člane,

– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,

– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,

– imenuje sekretarja sveta,

– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

– nadzoruje delo odborov in komisij, župana in podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje delovanje občinskih javnih služb,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,

– odloča o najemu občinskega posojila,

– razpisuje referendum,

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,

– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

– daje koncesije,

– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

– sprejema akte o ustanovitvi javnih gospodarskih zavodov ter javnih podjetij za opravljanje gospodarskih javnih služb,

– sprejema akte o ustanovitvi javnih zavodov s področja družbenih javnih služb,

– izvršuje ustanoviteljske pravice prejšnje občine glede zavodov v skladu z zakonom o zavodih, če zakon ne določa drugače,

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in na njegovi podlagi izdani predpisi.

21. člen

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

22. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta in jo vodi do izvolitve novega predsednika občinskega sveta.

23. člen

Občinski svet izmed članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.

Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.

Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Občinski svet ima sekretarja, ki opravlja strokovne naloge v zvezi s pripravo sej in delovanjem sveta. Sekretar opravlja tudi naloge za potrebe občinskega urada. Pri opravljanju njegovih nalog mora sekretarju sveta pomagati občinska uprava.

24. člen

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

25. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta ali župana dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na postavljena vprašanja.

26. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut ne določata drugače.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.

27. člen

Podrobnejši način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov ureja poslovnik o delu občinskega sveta.

Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

3. Komisije in odbori občinskega sveta

28. člen

Občinski svet imenuje na predlog župana po predhodni uskladitvi s političnimi strankami komisije in odbore ter druga stalna ali začasna delovna telesa kot posvetovalne organe za proučevanje določenih zadev ter pripravo predlogov aktov in drugih strokovnih gradiv iz občinske pristojnosti ter dajanje mnenj in predlogov.

Komisija ali odbor lahko opravlja tudi druge zadeve, katere ji poveri občinski svet ali župan, vendar načeloma nima izvršilnih pooblastil.

29. člen

Pristojnosti, delovno področje in način imenovanja komisij ter odborov se določi z odlokom občinskega sveta.

4. Nadzorni odbor

30. člen

Nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Organi občine in vsi uporabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni sproti poročati o delu.

31. člen

Nadzorni odbor ima pet članov.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predloga najmanj četrtine članov občinskega sveta, župana, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

5. Župan

32. člen

Občina ima župana in enega ali več podžupanov.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet na predlog župana, z večino glasov vseh članov izmed občanov.

33. člen

Župan opravlja naslednje naloge:

– predstavlja in zastopa občino,

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov in komisij,

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter imenuje poveljnika civilne zaščite občine, krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite,

– skrbi za izvrševanje občinskega proračuna in je zanj odgovoren, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,

– skrbi za upravljanje z občinskim premoženjem,

– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi ali odtujitvi premičnin v lasti občine, katerih posamična vrednost v okviru enega posla ali skupna vrednost določi z vsakoletnim proračunom,

– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

– imenuje tajnika občinske uprave,

– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

– imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito,

– sprejme načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– sprejme akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– predlaga za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet lahko na župana prenese določene naloge in pristojnosti občinskega sveta.

34. člen

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z zakonom in ustavo.

Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

35. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta, občinskih odborov in komisij in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.

Seje nadzornega odbora se udeleži le na njegovo povabilo.

36. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz njegove pristojnosti.

4. ORGANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI

37. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti vsaka štiri leta.

38. člen

Svet krajevne skupnosti odloča o zadevah v okviru svojih in ostalih nalog in pristojnosti, ki mu jih poveri občinski svet.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k statutu da občinski svet in župan.

39. člen

Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.

40. člen

Svet krajevne skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom in komisijam, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.

5. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

41. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

42. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali naselje.

43. člen

Zbor občanov v občini:

– razpravlja o spremembah statuta občine,

– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– razpravlja o lokalni problematiki,

– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,

– razpravlja o spremembah območja občine,

– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

44. člen

Zbor občanov v krajevni skupnosti ali naselju:

– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti oziroma naselju,

– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,

– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti oziroma naselja,

– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

45. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

46. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

47. člen

Kadar je za določeno krajevno skupnost razpisan referendum o uvedbi samoprispevka, je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se je tudi volitev udeležila večina vseh volivcev, ki so za to območje vpisani v volilne imenike.

48. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

49. člen

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.

Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 46. in 47. člena tega statuta.

50. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

6. OBČINSKA UPRAVA

1. Organiziranost občinske uprave

51. člen

Občinska uprava opravlja upravne in strokovne naloge za območje celotne občine. Posamezne upravne in strokovne naloge opravljajo:

tajnik, sekretar občinskega sveta, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci, ki jih imenuje župan v skladu s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravni. Sistemizacijo delovnih mest določi župan.

Podrobnejšo organizacijo in delovno področje občinske uprave ter pravice in obveznosti delavcev, zaposlenih v občinski upravi ureja odlok, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.

52. člen

Občinsko upravo vodi župan.

Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.

53. člen

Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje posameznih aktov iz pristojnosti občinske uprave.

Za svoje delo je tajnik odgovoren županu.

54. člen

Delavci, zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom in drugimi predpisi določi župan.

2. Naloge občinske uprave

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan v skladu s svojimi pristojnostmi. Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar je tako določeno z zakonom.

55. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko za vodenje postopka in odločanje v upravnih stvareh ali za opravljanje posameznih dejanj v postopku pooblasti drugega delavca uprave, ki izpolnjuje zakonske pogoje za vodenje upravnega postopka.

Delavec, ki odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

56. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti določajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

57. člen

Za dosledno izvajanje določb zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov s tega področja je odgovoren tajnik občine.

58. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

59. člen

Pri vodenju postopka oziroma pri odločanju o posameznih upravnih zadevah so lahko osebe, ki so sicer pooblaščene za ta dejanja izločene.

O izločitvi župana odloča občinski svet.

O izločitvi tajnika in drugih uradnih oseb odloča župan.

3. Nadzor na zakonitostjo dela uprave

60. člen

Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet, in pooblaščeni delavci občinske uprave, nadzorujejo pristojna ministrstva.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela, lahko pa predpišejo tudi organizacijo služb za izvajanje teh nalog in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih.

61. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave na pomanjkljivosti, ki se kažejo pri delu organov občine, če je ravnanje teh organov v nasprotju z zakoni, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.

7. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

62. člen

Občina Zreče zagotavlja lokalne javne službe na naslednjih področjih:

– oskrba s pitno vodo,

– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

– ravnanje s komunalnimi odpadki,

– odlaganje komunalnih odpadkov,

– javna snaga in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka

– organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva.

63. člen

Občina Zreče skrbi tudi za:

– javno razsvetljavo,

– plakatiranje in okraševanje naselij,

– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

– urejanje lokalnih cest,

– deratizacijo in dezinfekcijo.

64. člen

Izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko občina zagotavlja:

– neposredno v okviru občinske uprave oziroma občinskih služb,

– z ustanavljanjem javnega podjetja in javnih gospodarskih zavodov,

– s podeljevanjem koncesij in oblikovanjem režijskih obratov v okviru občinske uprave.

65. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

66. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

67. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

68. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

69. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

70. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

71. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

72. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1,5% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

73. člen

Rezerva se uporablja:

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci:

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet na predlog župana.

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

74. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.

Zaključni račun proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

75. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

76. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

77. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

78. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

– davek na dediščine in darila,

– davek na dobitke iger na srečo,

– davek na promet nepremičnin,

– upravne takse,

– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,

– dodeljena sredstva požarne takse.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

79. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

– davek od premoženja,

– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

– krajevne takse,

– komunalne takse,

– pristojbine,

– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

– prihodki uprave,

– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

80. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

81. člen

Finančno poslovanje opravlja uprava.

9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

82. člen

Občinski svet sprejema:

– statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta,

– zaključni račun in proračun,

– prostorske in druge plane razvoja občine,

– odloke,

– odredbe,

– pravilnike in

– navodila.

83. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

84. člen

Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

85. člen

Odlok lahko predlaga v sprejem župan, vsak član občinskega sveta, komisije ali odbori ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

86. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje, ki se želijo doseči ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

87. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

88. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka kot tudi o finančnih in drugih posledicah sprejetja odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu v vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Posebej člani sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

89. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predsedniku občinskega sveta posredovan v takšnem roku, da ga bo ta lahko predložil članom občinskega sveta najmanj dva dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji sveta lahko predlaga amandma vsak član občinskega sveta in župan.

90. člen

Na obrazložen predlog predlagatelja ali če na prvi obravnavi na osnutek odloka ni nobenih pripomb, se občinski svet lahko odloči, da sprejme odlok po enostopenjskem (hitrem) postopku.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje, pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

91. člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.

92. člen

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

93. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

94. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

95. člen

O predlogih aktov, navedenih v 91. do 93. člena tega statuta razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

96. člen

Občinski svet sprejema tudi prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

S proračunom občine, ki se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun, se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta.

97. člen

Statut, poslovnik, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

2. Posamični akti občine

98. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S temi akti odloča občina o zadevah iz lastne in prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

99. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamezne akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

100. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

10. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

101. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

102. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

103. člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

104. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

105. člen

Občinski odbori in komisije so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:

– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;

– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;

– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

11. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

106. člen

Občina Zreče se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum. Odločitev na referendumu je sprejeta, če se zanjo odloči večina volivcev, ki so glasovali.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

107. člen

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

108. člen

Občina lahko zaradi zadovoljevanja določenih potreb, ki so širšega pomena, sodeluje s sosednjimi občinami.

Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.

12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

109. člen

Predpisi prejšnje Občine Slovenske Konjice v delih, ki se nanašajo na lokalne zadeve Občine Zreče, se uporabljajo kot občinski predpisi Občine Zreče. Kolikor niso v nasprotju z zakonom ali tem statutom.

110. člen

Dokler se občine, ki so pravne naslednice Občine Slovenske Konjice ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov in javnih podjetij, ustanovljenih na območju bivše občine Slovenske Konjice, oziroma občina ne ustanovi svojega zavoda, izvršujejo ustanoviteljske pravice organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda oziroma javnega podjetja.

111. člen

Dosedanji organi krajevnih skupnosti opravljajo pristojnosti po tem statutu do izvedbe volitev v svete krajevnih skupnosti, ki se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi statuta občine.

112. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovana na prvi seji občinskega sveta, nadaljuje po sprejemu statuta občine z delom kot stalna komisija občinskega sveta.

Dosedanja komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, nadaljuje po sprejemu statuta občine z delom kot statutarno pravna komisija.

Komisije in odbori, ki so bile z začasnim statutarnim aktom občine ustanovljene kot delovna telesa, nadaljujejo po sprejemu statuta občine z nalogami in pristojnostmi ter v sestavi, kot so bile imenovane na seji občinskega sveta.

113. člen

Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.

Predlog za spremembo ali dopolnitev lahko da vsak član sveta, župan ali 10 % volilnih upravičencev.

114. člen

Ta statut je sprejet, ko ga z dvetretjinsko večino vseh članov sprejme občinski svet in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 061-3/95

Zreče, dne 25. aprila 1995.

Predsednik

Občinskega sveta

občine Zreče

Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r.