New Page 2

 

Na podlagi osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 43. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02, 80/03) je Nadzorni odbor Občine Kobarid na 2. seji dne 19. aprila 2007 sprejel

 

 

P O S L O V N I K

 

 

Nadzornega odbora Občine Kobarid

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem poslovnikom se ureja organizacija, naloge in način dela Nadzornega odbora Občine Kobarid (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v Občini Kobarid.

 

 

2. člen

 

 

Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Kobarid in tem poslovnikom.

 

 

3. člen

 

 

Delo nadzornega odbora je javno. Po predhodni presoji nadzorni odbor lahko javnost izključi.

 

 

Nadzorni odbor je dolžan varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.

 

 

Pri delu mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

 

 

4. člen

 

 

Sedež nadzornega odbora je v Kobaridu, Trg svobode 2.

 

 

Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Kobarid. V zgornjem polkrogu je napis “OBČINA KOBARID”, v spodnjem polkrogu pa napis “NADZORNI ODBOR”. Žig nadzornega odbora hrani občinska uprava.

 

 

5. člen

 

 

Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora na svoji prvi seji.

 

 

6. člen

 

 

Naloga predsednika je:

 

 

– vodi in organizira delo odbora,

 

 

– predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje,

 

 

– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,

 

 

– podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,

 

 

– pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev za posamezno proračunsko leto,

 

 

– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,

 

 

– sodeluje na sejah občinskega sveta.

 

 

II. SESTAVA NADZORNEGA ODBORA

 

 

7. člen

 

 

Nadzorni odbor ima pet članov (predsednika in štiri člane), ki jih imenuje občinski svet izmed občanov za dobo 4 let oziroma do poteka mandata občinskega sveta.

 

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih oziroma mestne skupnosti, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

 

 

Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu,

 

 

– če je njegov položaj v nasprotju z določili tega člena,

 

 

– če se trikrat zaporedoma ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,

 

 

– če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.

 

 

8. člen

 

 

Nadzorni odbor ima tajnika, ki je javni uslužbenec občinske uprave. Tajnika imenuje nadzorni odbor na svoji prvi seji.

 

 

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

 

 

9. člen

 

 

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

 

 

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do sejnine za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu s Pravilnikom o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Kobarid, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov nadzornega odbora (Uradni list RS, št. 33/03 in 96/05).

 

 

10. člen

 

 

Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta Občine Kobarid.

 

 

Člani nadzornega odbora morajo prejemati gradivo za seje občinskega sveta.

 

 

III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA

 

 

11. člen

 

 

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

 

 

1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

 

 

2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

 

 

3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

 

 

IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA

 

 

12. člen

 

 

Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.

 

 

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

 

 

Izredne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji ter na podlagi:

 

 

– pobude občinskega sveta;

 

 

– pobude župana;

 

 

– pobude članov nadzornega odbora;

 

 

– na podlagi zahteve 5% volivcev v občini.

 

 

13. člen

 

 

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij, predloga proračuna občine in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore ali posamezne elemente nadzora pri navedenih nadzorovanih osebah. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.

 

 

Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

 

 

1. Postopek nadzora

 

 

14. člen

 

 

Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.

 

 

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.

 

 

15. člen

 

 

Nadzor opravijo člani nadzornega odbora oziroma izvedenec, ki ga na podlagi predloga nadzornega odbora imenuje občinski svet.

 

 

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.

 

 

16. člen

 

 

V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane stranke dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.

 

 

Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v roku petnajstih dni.

 

 

17. člen

 

 

Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor predlog poročila, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.

 

 

Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v naslednjih petnajstih dneh. Po odločitvi postane poročilo dokončno.

 

 

Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in javnosti.

 

 

18. člen

 

 

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

 

 

Hujše nepravilnosti predstavljajo vse kršitve predpisov pri katerih znesek nepravilnosti presega 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta, vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu štejejo za prekrške, vsa kazniva dejanja in vse nepravilnosti, ki jih člani NO opredelijo kot hujše po kontekstu.

 

 

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

 

 

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

 

 

19. člen

 

 

Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.

 

 

Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna protipredpisna dejanja in ravnanja. Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.

 

 

20. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

 

 

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora, ki o izločitvi izda poseben sklep, ki mora vsebovati odločbo o razrešitvi ter ime in priimek novega pooblaščenca nadzornega odbora za opravljanje nadzora.

 

 

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

 

 

21. člen

 

 

Nadzorni odbor enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

 

 

2. Način dela

 

 

22. člen

 

 

Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora:

 

 

1. na lastno pobudo,

 

 

2. na zahtevo večine članov nadzornega odbora,

 

 

3. na zahtevo občinskega sveta,

 

 

4. na zahtevo župana,

 

 

5. na zahtevo 5% volivcev občine.

 

 

23. člen

 

 

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča na seji.

 

 

Za izredno sejo se lahko predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

 

 

24. člen

 

 

Če predsednik po prejemu zahteve za sklic seje ne skliče v dvajsetih dneh redne in v petih dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi še treh članov nadzornega odbora.

 

 

25. člen

 

 

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom vsaj pet dni pred sejo članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, pa mora gradivo posredovati predsedniku nadzornega odbora vsaj petnajst dni pred sejo.

 

 

26. člen

 

 

Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Če sejo skliče vlagatelj zahteve iz 25. člena, jo tudi vodi.

 

 

27. člen

 

 

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih. Evidenco udeležbe članov vodi tajnik nadzornega odbora.

 

 

28. člen

 

 

Na seji nadzornega odbora so lahko tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali z njegovim soglasjem.

 

 

3. Potek seje

 

 

29. člen

 

 

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

 

 

30. člen

 

 

Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči da v obravnavo predlog dnevnega reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.

 

 

31. člen

 

 

Nadzorni odbor nato preide k potrjevanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb, ali je sprejet z dopolnitvijo.

 

 

32. člen

 

 

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj poda uvodno obrazložitev.

 

 

Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.

 

 

Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma po neuspešnem opominu vzame besedo.

 

 

O eventualnem ugovoru o odvzemu besede se odloča nadzorni odbor.

 

 

33. člen

 

 

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.

 

 

Če je potrebno za razpravo dodatno gradivo, se razprava nadaljuje po pridobitvi le tega.

 

 

34. člen

 

 

Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:

 

 

1. ni več mogoče zagotoviti sklepčnosti,

 

 

2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov,

 

 

3. tako sklene nadzorni odbor.

 

 

Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej.

 

 

Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

 

 

35. člen

 

 

Predsednik skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.

 

 

Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.

 

 

O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.

 

 

Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

 

 

4. Odločanje

 

 

36. člen

 

 

Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov. Po končani razpravi se o predlogu posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glasovanje.

 

 

Nadzorni odbor praviloma odloča z javnim glasovanjem z dvigom rok.

 

 

Nadzorni odbor lahko odloča tudi s tajnim glasovanjem, o čemer se odloči z večino glasov vseh članov.

 

 

Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se evidentira v zapisniku.

 

 

37. člen

 

 

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.

 

 

Ko je predlog, ki je bil dan na glasovanje, sprejet, je glasovanje končano.

 

 

38. člen

 

 

Če nadzorni odbor sklene, da bo odločal s tajnim glasovanjem, se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora, navedbo predlogov sklepov in vpisanima besedama »za« (na desni strani), »proti« (na levi strani).

 

 

Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži le ena izmed teh besed.

 

 

Tajno glasovanje vodita tajnik in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.

 

 

O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.

 

 

5. Zapisnik

 

 

39. člen

 

 

O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju na seji, mora pa vsebovati podatke o:

 

 

– udeležencih na seji,

 

 

– spremembah, dopolnitvah in sprejemu dnevnega reda,

 

 

– razpravljavcih in sprejetih sklepih,

 

 

– morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora,

 

 

– izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.

 

 

K zapisniku se priložijo gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji.

 

 

40. člen

 

 

Za zapisnik nadzornega odbora skrbi tajnik. Sprejeti sklepi na posameznih sejah se označijo z zaporednimi številkami v okviru celotnega mandata nadzornega odbora.

 

 

Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.

 

 

Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.

 

 

41. člen

 

 

Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.

 

 

Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.

 

 

V. JAVNOST DELA

 

 

42. člen

 

 

Delo nadzornega odbora je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora, z navzočnostjo občanov in občank ter predstavnikov javnih občil na sejah odbora.

 

 

Vabila z dnevnim redom za seje odbora in sklepi sej odbora so informacije javnega značaja, ki se objavijo na spletni strani Občine Kobarid.

 

 

Izjemoma je lahko seja odbora zaprta za javnost.

 

 

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so na podlagi predpisov opredeljeni za zaupna oziroma poslovna skrivnost.

 

 

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

43. člen

 

 

Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

 

 

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02, 80/03) in Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02).

 

 

44. člen

 

 

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 007-0003/2007

 

 

Kobarid, dne 19. aprila 2007

 

 

Predsednik

Nadzornega odbora

Občine Kobarid

Pavel Sivec l.r.