New Page 2

 

Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ter o urejanju pokopališč - ZPPDUP, (Uradni list SRS, št. 34/84 in 26/90), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00 in 23/01), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 4/98) in 20. člena statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99), je Občinski svet Občine Preddvor, na svoji 24. seji, dne 26.9.2001 sprejel

 

 

ODLOK

 

 

o pokopališkem redu v Občini Preddvor

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, kakor tudi urejanje pokopališč v  naselju Kokra in Preddvor na območju občine Preddvor.

 

 

2. člen

 

 

Urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost se opravljajo kot obvezna gospodarska javna služba.

 

 

Če to dejavnost opravlja koncesionar kot obvezno gospodarsko službo, jo opravlja na podlagi javnega razpisa in v skladu s koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet.

 

 

Koncesijski akt lahko obsega eno ali obe pokopališči.

 

 

Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se lahko izvaja tudi preko režijskega obrata v okviru občinske uprave.

 

 

Upravljalec je v skladu s tem odlokom izbrani koncesionar oziroma režijski obrat.

 

 

3. člen

 

 

Opravljanje pokopališke dejavnosti je:

 

 

-       opravljanje pokopaliških storitev

 

 

-       opravljanje pogrebne dejavnosti

 

 

-       urejanje pokopališč

 

 

S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.

 

 

4. člen

 

 

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.

 

 

Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.

 

 

5. člen

 

 

Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem naslednje dejavnosti:  urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalcem pokopališča, oz. so vsebovana v koncesijski pogodbi.

 

 

6. člen

 

 

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč oz. razširitev ali izgradnjo novih pokopališč in zajema predvsem naslednja dela: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega; odvoz odpadkov na odlagališče; košnja zelenic, vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališča.

 

 

II. NAČIN IN ČAS POKOPA

 

 

7. člen

 

 

Umrli praviloma leži v mrliški vežici. Izjemoma, če so podani upravičeni razlogi, o katerih odloča župan, je dovoljeno čuvanje umrlih do pogreba na domu umrlega.

 

 

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar oz. prevoznik po naročilu.

 

 

Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.

 

 

8. člen

 

 

Pokop umrlega se opravi na pokopališču, v skladu s krajevnimi običaji.

 

 

Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.

 

 

9. člen

 

 

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti  in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.

 

 

Po ugotovljeni smrti se pogreb prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.

 

 

10. člen

 

 

Če pokop in pogrebne svečanosti  organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrlega  pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.

 

 

Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.

 

 

11. člen

 

 

Umrlega se položi v krsto in se ga pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.

 

 

Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa in s soglasjem župana občine.

 

 

12. člen

 

 

Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.

 

 

13. člen

 

 

Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop, ali če jih ni mogoče takoj ugotoviti, začasno tisti, pri katerem je umrli bil pred svojo smrtjo.

 

 

V primeru, da poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

 

 

14. člen

 

 

Pokopi so vsak dan.

 

 

Uporabo mrliške veže in njen obratovalni čas določa upravljalec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljalca.

 

 

III. POGREBNE SVEČANOSTI

 

 

15. člen

 

 

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.

 

 

Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko opravi pokop v ožjem družinskem krogu.

 

 

16. člen

 

 

Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča oziroma izvajalec storitve dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.

 

 

O pokopu mora izvajalec pogrebnih storitev ali koncesionar obvestiti tudi občinski upravni organ.

 

 

17. člen

 

 

Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oz. žare z mrliškega odra.

 

 

Opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu oz. žare ter položitev krste oz. žare v jamo oz. pripravljeni prostor opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljalec oziroma koncesionar. Slednji pa mora upoštevati krajevne običaje, ki veljajo za ta opravila.

 

 

Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.

 

 

Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba najprej žalostinko, zatem zapojejo pevci izbrano eno ali več pesmi. Nato sledi govor.

 

 

18. člen

 

 

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice (ali izjemoma od pokojnikovega doma), s cerkve ali določenega mesta pred vhodom na pokopališče.

 

 

19. člen

 

 

Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja:

 

 

-       v primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna svečanost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika;

 

 

-       v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori.

 

 

-       za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev (ali vozilo z venci), godba, pevci, pogrebni voz s krsto, ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.

 

 

-       v primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom v cerkev.

 

 

20. člen

 

 

Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.

 

 

Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.

 

 

Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.

 

 

21. člen

 

 

Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci itd.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.

 

 

Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.

 

 

22. člen

 

 

Če se umrlega upepeli, se javna pogrebna svečanost opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.

 

 

IV. UREJANJE POKOPALIŠČ

 

 

23. člen

 

 

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.

 

 

Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodo rekreacijske površine in podobno.

 

 

Pokopališče mora imeti ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.

 

 

Pokopališče mora biti popolnoma odmaknjeno od drugih objektov.

 

 

24. člen

 

 

Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.

 

 

Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:

 

 

-       klasični grobovi (enojni, dvojni, otroški grobovi);

 

 

-       vrstni grobovi;

 

 

-       žarni grobovi;

 

 

-       prostor za anonimne pokope;

 

 

-       skupna grobišča;

 

 

-       prostor za raztrositev pepela

 

 

Grobnice niso dovoljene.

 

 

25. člen

 

 

Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.

 

 

Za izdelavo pokopališkega katastra  in načrta mora poskrbeti upravljalec pokopališča.

 

 

26. člen

 

 

Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddaja se jih v najem za določeno dobo.

 

 

27. člen

 

 

V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V enem žarnem grobu je  lahko shranjenih več žar.

 

 

Žare se lahko shranjujejo tudi na ostalih grobovih, klasičnih in vrstnih.

 

 

28. člen

 

 

Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.

 

 

V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov po preteku določene dobe.

 

 

29. člen

 

 

Globina klasičnih grobov je najmanj 1.80 m.Širina enojnega groba (E) je do 1,1 m, dolžina do 2,1 m. Širina dvojnega groba (družinski D) je do 1,8 m, dolžina do 2,1 m. Za otroške grobove določi upravljalec ustrezno manjše mere.

 

 

Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino smejo segati največ 1,5 m, izjemoma več. O tem odloča župan na obrazloženo prošnjo uporabnika o kateri je podal mnenje upravljalec.

 

 

Ne glede na dosedanjo razporeditev grobov, lahko upravljalec pokopališča na podlagi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve grobov. Ta načrt odobri župan na podlagi pridobljenega mnenja občinskega sveta.

 

 

Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m.

 

 

Globina vrstnih grobov je najmanj 1,8 m, širina do 1,0 m, dolžina pa do 2,1.m. Poglobitev vrstnih grobov je dovoljena in znaša 2,2 m.

 

 

30. člen

 

 

Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.

 

 

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči do zadnjega pokopa na istem mestu in na istem grobu.. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.

 

 

Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnem soglasju najemnika groba sicer pa le z dovoljenjem občinskega urada.

 

 

31. člen

 

 

Ekshumacije, ki so bile uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času.

 

 

Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.

 

 

V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM

 

 

32. člen

 

 

Prostore za grobove daje v najem upravljalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.

 

 

Najemna pogodba mora določati:

 

 

-       osebe najemnega razmerja;

 

 

-       čas najema oziroma uporabe groba;

 

 

-       vrsto, zaporedno številko in velikost groba;

 

 

-       višino letne najemnine in način plačevanja;

 

 

-       obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov;

 

 

-       ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.

 

 

33. člen

 

 

Prostor za grobove se daje v najem za določen čas do 10 let in se lahko najem po preteku te pogodbe podaljša.

 

 

Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.

 

 

Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe.

 

 

Če tega ne stori, stori to upravljalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda v najem drugemu.

 

 

V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.

 

 

Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljalec.

 

 

34. člen

 

 

Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku

 

 

35. člen

 

 

Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. O prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor. Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.

 

 

Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.

 

 

36. člen

 

 

Upravljalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:

 

 

-       če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za obdobje, ko bi moral plačati najemnino;

 

 

-       če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu;

 

 

-       ob opustitvi pokopališča;

 

 

-       kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.

 

 

37. člen

 

 

Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.

 

 

Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih za to dejavnost.

 

 

Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.

 

 

Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.

 

 

Koncesionar je dolžan koncedentu Občini Preddvor plačati koncesijo in je ta dajatev vključena v ceno, vendar se tako zbrana sredstva uporabijo za namene izboljšanja urejanja pokopališč.

 

 

Višino najemnine za grobove ter ceno storitev določa upravljalec v soglasju z županom občine.

 

 

VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

 

 

38. člen

 

 

V območju pokopališča ni dovoljeno:

 

 

-       nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;

 

 

-       odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora;

 

 

-       druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča;

 

 

-       poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča, ne glede na lastnino;

 

 

-       vodenje živali na pokopališče;

 

 

-       vožnja s kolesom ali motornim vozilom in ta vozila shranjevati na pokopališču;

 

 

-       odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča;

 

 

-       zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljalca;

 

 

-       v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene v času pogrebnih svečanosti   dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (na primer povzročanje hrupa, vpitja, moteči zvoki in podobno);

 

 

Upravljalec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred pričetkom pogrebnih svečanosti, če ima za to možnost.

 

 

39. člen

 

 

Upravljalec ima predvsem naslednje splošne pravice in obveznosti glede na obseg koncesije:

 

 

-       skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča;

 

 

       izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke  in grobove, (načrti morajo biti izdelani na strokoven neoporečen tehnični način);

 

 

-       oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb;

 

 

-       določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom;

 

 

-       organizira in opravlja pogrebe;

 

 

-       skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti;

 

 

-       vodi evidenco o grobovih in pokopih;

 

 

-       opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču;

 

 

-       skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici;

 

 

-       skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške veže, njenih funkcionalnih prostorov in funkcionalnega zemljišča;

 

 

-       pobira najemnino, vodi o tem pregledno in ažurno evidenco ter omogoča nadzor nad poslovanjem, v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo.

 

 

40. člen

 

 

Upravljalec je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:

 

 

-       odlagališče smeti in odpadkov;

 

 

-       ograje in poti v območju pokopališča;

 

 

-       vodovodne oskrbe oziroma naprav;

 

 

-       osvetlitev pokopališča (mrliška veža in objekt).

 

 

41. člen

 

 

Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.

 

 

Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljalec je dolžan v takem primer najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa koncesionar, skladno z določbami 4. odstavka 32. člena.

 

 

VII. KAZENSKE DOLOČBE

 

 

42. člen

 

 

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljalec ali izvajalec pogrebnih storitev, dejavnosti, če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka.

 

 

Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje, kdor krši določila iz 38. in prvega odstavka 41. člena tega odloka.

 

 

VIII. PREHODNE DOLOČBE

 

 

43. člen

 

 

Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora (občinska uprava) ter pristojne inšpekcijske službe.

 

 

44. člen

 

 

Upravljalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v skladu z določbami koncesijske pogodbe, ki je lahko razpisana in sklenjena za eno ali več dejavnosti po tem odloku.

 

 

45. člen

 

 

Doslej sklenjene najemne pogodbe in razmerja med dosedanjim upravljalcem in najemniki ostanejo v veljavi, v kolikor ne nasprotujejo določbam iz tega odloka.

 

 

Dosedanji upravljalec preda vso dokumentacijo novemu upravljalcu v roku 1 meseca po podpisu koncesijske pogodbe.

 

 

V kolikor so ta razmerja nasprotna določbam temu odloku, ji je treba uskladiti v roku 2 let od dneva njegove uveljavitve.

 

 

46. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju s tem odlokom.

 

 

47. člen

 

 

Ta odlok prične veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor.

 

 

Številka: odl 031/01

 

 

Datum:   26.09.2001

 

 

Župan Občine Preddvor: Miran Zadnikar