Na podlagi 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94), 16. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99), 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99 in 51/01), 16. člena statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99), 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/99) so občinski sveti Občine Ravne na Koroškem na 24. seji 25. 4. 2002, Občine Prevalje na 30. seji 28. 5. 2002, Občine Mežica na 33. seji 19. 9. 2002 in Občine Črna na Koroškem na 28. seji 27. 2. 2002 sprejeli

O D L O K

o ustanovitvi javnega zavoda Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem; Občina Prevalje, Trg 2a, Prevalje; Občina Mežica, Trg svobode 1, Mežica in Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem, urejajo javno službo na področju knjižnične dejavnosti, status javnega zavoda, razmerja med ustanoviteljicami in javnim zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, delovanja ter financiranja javnega zavoda (v nadaljevanju: knjižnica).

2. člen

Ustanoviteljice knjižnice so občine z naslednjimi deleži:

– Občina Ravne na Koroškem s 46,39% deležem;

– Občina Prevalje s 24,40% deležem;

– Občina Mežica s 15,19% deležem;

– Občina Črna na Koroškem s 14,02% deležem.

Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajajo občinski sveti.

II. IME, SEDEŽ IN PRAVNI STATUS KNJIŽNICE

3. člen

Ime knjižnice: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem.

Sedež in naslov knjižnice: Na gradu 1, Ravne na Koroškem.

Skrajšano ime knjižnice: Koroška osrednja knjižnica (KOK).

Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.

III. DEJAVNOST KNJIŽNICE

4. člen

Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, je: 0/92.511 – dejavnost knjižnic.

Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema:

– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;

– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;

– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;

– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;

– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;

– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;

– informacijsko opismenjevanje;

– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik;

– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo;

– zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva.

Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:

– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema;

– dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.

Dejavnost iz tega člena izvaja javni zavod. Njen obseg pa se določi s programom dela in finančnim načrtom.

Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, je: 91.011 – dejavnost knjižnic.

Zavod je ustanovljen in organiziran kot osrednja območna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje, ki ga odrejata Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03) in Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03).

Zavod izvaja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, ki skladno z zakonom zajema:

– zbiranje, nabavljanje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;

– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;

– izdelovanje in vodenje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;

– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;

– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;

– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;

– informacijsko opismenjevanje;

– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik;

– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Zavod kot splošna knjižnica skladno z zakonom tudi:

– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;

– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo;

– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;

– organizira in izvaja posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, v okviru tega tudi posebne dejavnosti za uporabnike v tretjem življenjskem obdobju;

– organizira in izvaja kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo;

– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja;

– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini;

– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave;

– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki;

– izvaja dejavnost  po posebnem programu osrednjih območnih knjižnic.

Zavod se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, zavod izvaja naloge osrednje območne knjižnice:

– zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij;

– nudi strokovno pomoč vsem zavodom s  svojega območja;

– koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje;

– usmerja izločeno knjižnično gradivo s svojega območja.

Zavod lahko v skladu z zakonom  in predpisi izvaja javno službo tudi za druge ustanove na podlagi pogodbenega razmerja.

Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:

– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema;

–  dostopnost elektronskih virov informacij v tem sistemu.

Razen nalog javne službe izvaja zavod še naslednje dejavnosti:

– prevaja, zalaga, izdaja ter prodaja publikacije v knjižni in neknjižni obliki s področja svojega delovanja;

–  opravlja prevoze knjižničnega gradiva;

– opravlja fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;

– nudi interesentom pogodbene storitve s področja svojega delovanja;

– opravlja druge naloge, določene z zakoni in predpisi.

Zavod opravlja dejavnost v obsegu in na način, ki je določen s strateškim načrtom, z letnim programom dela in s finančnim načrtom.

5. člen

Med dejavnosti javne službe sodijo tudi:

– O/92.512 – dejavnost arhivov;

– O/92.522 – varstvo kulturne dediščine;

– M/80.42 – drugo izobraževanje;

– K/72.40 – dejavnost, povezana z bazami podatkov;

– K/73.2 – raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistike;

– K/74.12 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, razen revizijske dejavnosti in davčnega svetovanja;

– K/74.81 – fotografska dejavnost;

– K/74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje;

– K/74.84 – druge poslovne dejavnosti;

– K/74.841 – prirejanje razstav, sejmov in kongresov;

– DE/22.11 – izdajanje knjig;

– DE/22.13 – izdajanje revij in periodike;

– DE/22.15 – drugo založništvo;

– H/52.488 – trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah;

– H/52.471 – dejavnost knjigarn;

– H/55.302 – dejavnost okrepčevalnic;

– O/92.310 – obratovanje objektov za kulturne prireditve.

V skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti SKD 2008 razvrščajo v naslednje podrazrede SKD:

– 18.130        Priprava za tisk in objavo

– 18.140        Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti

– 18.200        Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

– 47.610        Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami

– 47.621        Trgovina na drobno s časopisi in revijami

– 47.790        Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom

– 47.990        Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

– 56.102        Okrepčevalnice in podobni obrati

– 56.103        Slaščičarne in kavarne

– 58.110        Izdajanje knjig

– 58.140        Izdajanje revij in druge periodike

– 58.190        Drugo založništvo

– 61.100        Telekomunikacijske dejavnosti po vodih

– 61.900        Druge telekomunikacijske dejavnosti

– 63.110        Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

– 68.200        Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

– 69.200        Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje

– 72.200        Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

– 74.200        Fotografska dejavnost

– 77.3            Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup

– 77.400        Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del

– 82.190        Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

– 82.300        Organiziranje razstav, sejmov in srečanj

– 82.990        Drugje razvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje

– 85.              Izobraževanje

– 85.590        Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

– 90.0            Kulturne in razvedrilne dejavnosti     

– 90.020        Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

– 90.010        Umetniško uprizarjanje

– 90.040        Obratovanje objektov za kulturne prireditve

– 91.012        Dejavnosti arhivov

– 91.030        Varstvo kulturne dediščine  

– 91.011        Dejavnost knjižnic

V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka knjižnica:

– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;

– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;

– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;

– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;

– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo;

– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja;

– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini;

– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave;

– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.

Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

IV. ENOTE IN ODDELKI KNJIŽNICE

6. člen

V knjižnici se lahko organizirajo enote knjižnice za izvajanje registrirane dejavnosti na različnih lokacijah. Oddelki se organizirajo za lažje izvajanje registrirane dejavnosti. Statut knjižnice določi, kje in katere enote se organizirajo. Statut določi tudi organizacijo oddelkov knjižnice.

V. ORGANI KNJIŽNICE

7. člen

Organi knjižnice so:

– direktor,

– svet knjižnice,

– strokovni svet.

Pristojnosti in naloge direktorja knjižnice in strokovnega sveta določi svet knjižnice na podlagi zakona, zakonskih določil in akta o ustanovitvi.

a) Direktor

8. člen

Knjižnica ima direktorja, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice. Pristojnosti in naloge direktorja opredeljujeta zakon in statut knjižnice.

9. člen

Mandat direktorja traja 5 let.

Direktorja knjižnice imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa.

Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ki imajo v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža in mnenje občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti, ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.

Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno.

Soglasja in mnenja se nanašajo na kandidata oziroma kandidatko za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.

Če občine ustanoviteljice ali pogodbenice in strokovni delavci iz četrtega odstavka tega člena ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.

Po pridobitvi soglasij in mnenj svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.

Način in postopek imenovanja in razrešitve se podrobneje uredi s statutom.

Za direktorja je lahko imenovan, kdor:

– ima visoko izobrazbo ustrezne smeri;

– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke;

– 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti in

– vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti ter

– predloži program dela.

10. člen

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca oziroma vršilko dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Poleg razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih, se lahko direktorja zavoda predčasno razreši tudi zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo predčasno razrešitev iz ostalih razlogov.

V primeru prenosa soustanoviteljstva je predčasna razrešitev direktorja dopustna samo, če gre za prevzemnika, katerega delež presega polovico javnih sredstev, ki so potrebna za delovanje zavoda.

b) Svet knjižnice

11. člen

Knjižnico upravlja svet knjižnice, ki šteje dvanajst članov, od tega štiri predstavnike ustanoviteljev, in sicer: enega predstavnika Občine Ravne na Koroškem, enega predstavnika Občine Prevalje, enega predstavnika Občine Mežica, enega predstavnika Občine Črna na Koroškem, štiri predstavnike delavcev knjižnice in štiri predstavnike uporabnikov.

Predstavnike ustanoviteljev imenujejo občinski sveti Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem. Predstavnike uporabnikov na predlog direktorja knjižnice imenujejo občinski sveti Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem izmed aktivnih članov knjižnice.

Predstavnike delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je knjižnica ustanovljena, volijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate lahko predlagajo strokovni svet, reprezentativni sindikati in zbor delavcev.

Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenujejo ustanovitelji, in predstavniki delavcev zavoda.

Svet sestavlja devet članov, od tega osem predstavnikov ustanoviteljev in en predstavnik delavcev zavoda.

Predstavnike ustanoviteljev imenujejo občinski sveti Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, in sicer vsak občinski svet po dva člana. Predstavnika delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je  zavod ustanovljen, volijo delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate lahko predlagajo strokovni svet, reprezentativni sindikat in zbor delavcev.

Mandat članov sveta traja štiri leta oziroma v skladu s statutom posameznega ustanovitelja za obdobje mandata občinskega sveta.

Člana sveta zavoda lahko pred potekom mandata razreši ustanovitelj, ki ga je imenoval, na predlog sveta zavoda ali na predlog pristojnih organov občin ustanoviteljic.

V primeru, da do izteka mandata sveta še ni konstituiran novi svet, opravlja obstoječi svet naloge do konstituiranja novega sveta.

Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejme odločitve z večino glasov vseh članov.

Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.

12. člen

Člani sveta knjižnice so imenovani oziroma izvoljeni za pet let.

Svet knjižnice ima naslednje pristojnosti:

– razpisuje, imenuje in razrešuje direktorja knjižnice;

– sprejema statut in druge splošne akte, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi, statut ali drugi splošni akti knjižnice;

– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;

– sprejema program dela knjižnice in spremlja njegovo izvrševanje;

– razpisuje volitve članov v svet knjižnice;

– sprejema program razreševanja presežnih delavcev;

– odloča o varstvu pravic kot drugostopenjski organ;

– opravlja druge, z zakonom ali aktom o ustanovitvi in statutom ter drugimi splošnimi akti knjižnice določene naloge;

– sprejema finančni načrt in zaključni račun;

– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice.

Svet knjižnice ima naslednje pristojnosti:

– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice;

– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice;

– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja;

– ocenjuje delo direktorja;

– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje;

– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin;

– razpisuje, imenuje in razrešuje direktorja knjižnice;

– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem;

– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja;

– odloča o varstvu pravic kot drugostopenjski organ;

– sprejema statut in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali ta odlok,

– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice;

– opravlja druge, z zakonom ali aktom o ustanovitvi in statutom ter drugimi splošnimi akti knjižnice določene naloge.

c) Strokovni svet

13. člen

Strokovni svet knjižnice šteje pet članov, ki jih imenuje svet knjižnice, in sicer predsednika in dva člana izmed strokovnih delavcev knjižnice na predlog direktorja, dva člana pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.

Mandat članov strokovnega sveta traja pet let in so po izteku mandata lahko ponovno imenovani.

Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju ter svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.

Strokovni svet zavoda sestavljajo posamezniki, ki lahko s svojimi  strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami in javnim ugledom prispevajo k boljšemu delovanju zavoda. Strokovni svet zavoda  šteje  pet članov, in sicer:

– dva člana izvolijo zaposleni v zavodu na  seji delovne skupnosti z večino glasov vseh navzočih, pri čemer  enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti zavoda,

– enega člana predlaga društvo Zveza splošnih knjižnic,

– dva člana predlaga Društvo bibliotekarjev Koroške izmed članov, ki niso zaposleni v zavodu.

Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata članom strokovnega sveta.

Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oz. izvoljeni. Mandat strokovnemu svetu začne teči z dnem konstituiranja.

Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. 

Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet zavoda s poslovnikom.

13.a člen

Naloge strokovnega sveta so:

– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko  ustanoviteljev na področju knjižnične dejavnosti,

– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na poslanstvo zavoda,

– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda ter daje direktorju mnenja,predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,

– daje svetu predhodno mnenje k imenovanju in razreševanju direktorja zavoda,

– druge naloge, določene z zakoni in predpisi.

VI. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI KNJIŽNICE

14. člen

Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:

– iz proračuna občin ustanoviteljic;

– od prodaje storitev na trgu;

– iz državnega proračuna;

– od donacij, daril in drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom knjižnice.

15. člen

Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod, zagotavljajo ustanoviteljice in drugi pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. člena zakona o knjižničarstvu, h katerima so podali ustanovitelji oziroma soustanovitelji in pogodbeni partnerji soglasje.

16. člen

Med občinami ustanoviteljicami se finančna obveznost za skupne stroške razdeli skladno s kriteriji, navedenimi v sporazumu, potrjenem na občinskih svetih občin ustanoviteljic. Medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama.

Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v dvanajstinah v skladu s pravilnikom iz 36. člena zakona o knjižničarstvu.

Občine zagotavljajo sredstva za materialne stroške in nakup gradiva v skladu s sprejetim finančnim načrtom knjižnice.

Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.

Skupni stroški iz prvega odstavka tega člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in z delovanjem skupnih služb.

V dvomu, ali določeni stroški sodijo med skupne stroške, odloči minister, pristojen za kulturo.

17. člen

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja knjižnica za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti v soglasju z ustanoviteljicami.

Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, kljub 100% pokrivanju finančnih obveznosti občin ustanoviteljic skladno s 16. členom, se primanjkljaj pokriva v skladu z deleži iz sprejetega sporazuma. Če ustanoviteljice ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev sorazmerno z lastniškimi deleži ustanoviteljic v sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica.

V primeru, da primanjkljaj izhaja iz neporavnanih obveznosti posamezne občine ustanoviteljice, ga pokrije ta občina.

VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU

18. člen

Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

Knjižnica upravlja s premičnim premoženjem na način in po postopku, ki ga določa zakon, z nepremičninami pa samo s poprejšnjim soglasjem ustanovitelja, kjer nepremičnina leži.

19. člen

Nepremično premoženje knjižnice je last občine ustanoviteljice, kjer se premoženje nahaja.

Premično premoženje je last občin ustanoviteljic po kriteriju števila prebivalstva.

Premičnega premoženja, ki je namenjeno izvajanju dejavnosti in z njim upravlja knjižnica, ni mogoče fizično deliti.

20. člen

Ustanovitelji imajo do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:

– ugotavljajo skladnost programov in finančnih načrtov knjižnice s pogoji iz pravilnika po 36. členu zakona o knjižničarstvu;

– izdajajo soglasja k letnim programom dela in finančnim načrtom knjižnice;

– dajejo soglasja k statutu knjižnice, aktu o sistemizaciji delovnih mest in planu zaposlitev;

– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti;

– opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

21. člen

V primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tem odloku, mora knjižnica obvestiti ostale ustanoviteljice in ministrstvo, pristojno za kulturo.

22. člen

Knjižnica vsako leto pripravi program dela in finančni načrt, h kateremu dajo soglasje občine ustanoviteljice. Knjižnica je dolžna vsakoletno sporočati ustanoviteljem o izvrševanju letnega programa dela in razvoja knjižnice.

23. člen

Delo knjižnice je javno. O delu knjižnice obvešča javnost direktor knjižnice ali oseba, ki jo pooblasti.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

Svet knjižnice opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta knjižnice.

25. člen

Do sprejema novega sporazuma med občinami ustanoviteljicami se finančne obveznosti za skupne stroške razdelijo v skladu s sporazumom, podpisanim 15. 9. 1999.

26. člen

Knjižnica prične s postopkom za izvolitev oziroma imenovanje članov sveta neposredno po uveljavitvi tega odloka. Organi knjižnice se morajo v skladu z zakonom in tem odlokom konstituirati v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.

27. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/98.

28. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 022-01-01/02

Črna na Koroškem, dne 23. oktobra 2002.

Št. 022-101-1/02,

Mežica, dne 23. oktobra 2002.

Št. 02200-0013/2002-04,

Prevalje, dne 23. oktobra 2002.

Št. 022-9/02-11

Ravne na Koroškem, dne 22. oktobra 2002.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanoviti javnega zavoda Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

9. člen

(prehodne določbe)

Sestava sveta zavoda in strokovnega sveta se uskladi z določitvami tega odloka v roku devetdesetih dni po začetku veljavnosti odloka.

Svet knjižnice opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sestava sveta knjižnice.

10. člen

(pričetek veljavnosti odloka)

Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Odlok se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic - v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu slovenskih občin. Veljati začne petnajsti dan po zadnji objavi v uradnem glasilu posamezne občine.