Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je občinski svet Občine Markovci na 20. redni  seji dne, 28. 9. 2022, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA OBMOČJE MARKOVCI 2 – OBMOČJE OB GLAVNI CESTI (EUP MA02)

I.  Uvodne določbe

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/17 in 41/17 – obv.razl., 5/19 in 46/19 - v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Markovci 2 – območje ob glavni cesti (EUP MA02) - v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelala družba Geodetski zavod Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje, štev. proj. 02.90.16  v juliju 2022.

2. člen

(sestavni deli OPPN)

OPPN je sestavljen je iz naslednjih delov:

A BESEDILO 

1.  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

2.  Obrazložitev odloka

3  Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

B KARTOGRAFSKI DEL

1.  Izsek iz OPN občine Markovci  M  1: 2000

2.  Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem   M  1: 500

3.  Ureditvena  situacija   M  1: 500

4.  Urbanistični pogoji s karakterističnimi prerezi     M  1: 500

5.  Situacija prometne ureditve  M  1: 500

6.  Situacija komunalne in energetske infrastrukture    M  1: 500

7.  Načrt parcelacije   M  1: 500

C PRILOGE

·  smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

·  prikaz stanja prostora

·  izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov

·  idejno programska zasnova umestitve stanovanjskega naselja 

·  povzetek za javnost

·  sklep o pripravi OPPN

·  geodetski posnetek

II. Meja območja OPPN

3.člen

(območje OPPN)

(1) Območje urejanja OPPN se nahaja ob glavni cesti severno od šole.

(2) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območje cca. 2,50 ha.

(3) Območje načrtovanja je z Občinskim prostorskim načrtom Občine Markovci zajeto v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako MA02 Markovci – ob glavni cesti.

(4)  OPPN obsega zemljišče s parc. št. 479/1, 479/4-del, 479/8-del, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 480/6, 481/10, 481/11, 481/13, 481/14, 481/16, 481/17, 481/18, 481/23-del, 481/3-del, 481/4, 481/5, 481/8, 484/4, 811/1-del in 823/4-del, vse k.o. Markovci.

(5)  Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«.

(6) Ureditve obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

(1)  Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju podeželskega naselja.

(2) Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine SS (stanovanjske površine namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim).

III.  Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

5. člen

(opis prostorske ureditve)

V središču naselja Markovci je v enoti urejanja prostora EUP MA02  načrtovano stanovanjsko naselje individualnih hiš z vso potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)

(1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja, površine so pretežno namenjene bivanju ter spremljajočim dejavnostim, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·  gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,

·  tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,

·  odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

·  rekonstrukcija objektov in naprav,

·  funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

·  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·  spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.

(3) Vrste dopustnih objektov – nastanitveni in enostavni objekti v skladu z 8. členom tega odloka.

7.člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·  gradbena linija je črta, na katero se novozgrajeni objekti s fasado naslanjajo , dovoljeni so le manjši odmiki fasad;

·  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot  oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se običajna višina etaže bruto 3,00m;

·  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro,

·  FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo,

8.člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na karti »Ureditveno količbena situacija«, vertikalni gabariti pa iz karte »Karakteristični prerezi«.

(2) Območje se deli na tri sklope pozidave – osrednji del (parcele z oznako 1 – 16, severni del (parceli z oznako 17 in 18) in zahodni del (parcela z oznako 19 – otroško igrišče in parcela z oznako 20).

(3) Objekti ob glavni državni cesti in ob občinski lokalni cesti na vzhodu imajo dvokapne strehe, ostali imajo ravne strehe.

(4) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 1 do 3 in 9 do 11):

·  načrtovana je gradnja 6 individualnih stanovanjskih hiš;

·  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 17,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 7,00 x 13,90 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;

·  stavbe so pritlične (P);

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je ravna, intenzivno ozelenjena;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;

·  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(5) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 5 do 7 in 13 do 15):

·  načrtovana je gradnja 6 individualnih stanovanjskih hiš;

·  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 18,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,30 x 9,20 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;

·  stavbe so pritlične (P);

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je ravna, intenzivno ozelenjena;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;

·  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(6) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 4, 8, 12):

·  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 17,60 x13,90 m s prizidano garažo velikosti 13,90 x 7,00 m s tolerance največ +1,00m, objekt je lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;

·  etažnost je P+M, lahko je tudi nižja;

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je kombinirana dvokapna naklona 37 - 45° in ravna, intenzivno ozelenjena;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;

·  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(7) Enostanovanjski stavbi v severnem delu (parceli z oznako 17 in 18):

·  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je  18,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,20 x 9,30 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;

·  stavbe so etažnost (P+M), lahko so tudi nižje;

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je kombinirana dvokapna naklona 37 - 45° in ravna, intenzivno ozelenjena;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;

·  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(8) Enostanovanjska  stavba na parceli z oznako 16:

·  tlorisna velikost prostostoječe stavbe je 16,20 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,20 x 9,30 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;

·  stavba je etažnost (P+1), lahko je tudi nižja;

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je lahko kombinirana dvokapna naklona 37 - 45° in ravna ali samo ravna, intenzivno ozelenjena;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;

·  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(9) Vila blok v zahodnem delu (na parceli z oznako 20):

·  načrtovana je gradnja manjšega vila bloka z enoetažnimi ali duplex stanovanji;

·  tlorisna velikost je 34,50 x 14,80 m s tolerance največ +1,00m, object je lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;

·  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene linije in gradbene meje;

·  stavba je etažnosti (P+1+M), lahko je tudi nižja;

·  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;

·  streha je dvokapnica naklona 37 - 45°;

·  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;

·  parkiranje dveh osebnih vozil na stanovanjsko enoto je predvideno na lastni parcel;

·  najmanj 30% parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo, z drevjem ali grmovnicami;

·  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela posameznih stanovanjskih enot za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(10) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti pri enostanovanjskih stavbah:

·  majhna bivalna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – skladno z veljavno Uredbo o razvrstitvi objektov, lahko se postavi tudi izven greadbene meje (v soglasju z lastnikom sosednje parcele);

·  pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo;

·  ograja, pri čemer je lahko ulična ograja visoka največ 1,8 m, transparentna – ne kamnita ali betonska, cokel do višine 0,5 m,

·  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

·  pomožni komunalni objekt.

9. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(4) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice s tlakovanimi potmi.

(2) Na parceli z oznako 19 se uredi manjše otroško igrišče za igro manjših otrok od 3 do 6 let. Predvidena je ureditev peskovnika, gugalnice in klopi za starejše, ki spremljajo otroško igro.

(3) Med parkirnimi mesti na skupnem parkirišču v jugozahodnem delu območja se uredi min. 2m širok pas, ki se ozeleni in  zasadi najmanj 1 drevo na 4 parkirna mesta.

IV. Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

10. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.

(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi  komunalnimi vodi skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov.

(3) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Situacija prometne ureditve«.

(4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Situacija komunalne in energetske infrastrukture«.

(5) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih komunalnih in energetskih vodov in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini le-teh ter naročiti njihovo zakoličbo pri posameznih upravljavcih vodov.

11. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Območje OPPN je prometno dostopno preko podrejeno priključene ceste na severni strani iz glavne državne ceste in preko parkirišča na lokalno cesto na jugozahodni strani, kar je razvidno izz grafične priloge  št.5 – Situacija prometne ureditve.

(2) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki., ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin, za kar je možno uporabiti tudi prometna ogledala.

(3) Prečni profili predvidenih cest so določeni v odvisnosti od pomena teh cest v območju in prilagojeni predvideni zazidavi ob njih. Izbrana širina cest in dimenzije priključnih radijev (r = min. 8,00m) zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom – površine za gasilce ob zgradbah. Notranje ceste so označene s črkami A, B, C, D in E.

(4) Cesti A in E sta dvosmerni s profilom:

·  vozišče  5,50 m

·  zelenica  1,00 m

·  pešpot (pločnik)  1,20 m

(5) Cesti C in D sta dvosmerni s profilom:

·  vozišče  5,50 m

·  zelenica  1,00 m

·  pešpot (pločnik)  1,20 m

(6) Cesta B je  enosmerna s profilom:

·  vozišče  4,50 m

·  zelenica  1,00 m

·  pešpot (pločnik)  1,20 m

(7) Parkirne površine za potrebe stanovalcev so zagotovljene na lastnih parcelah – 2 parkirna mesta na stanovanjsko enoto. Parkirna mesta za obiskovalce – skupaj 22 PM – se uredijo na JZ delu območja. Prav tako je od teh potrebno urediti 5% parkirnih mest za osebe s posebnimi potrebami.

(8) Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami.

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na celotnem območju občine Markovci je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe.

(2) V skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo je potrebno zagotoviti oskrbo objektov s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo.

(3) Predvidena zazidava se naveže na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po glavni cesti. Potrebno je predvideti dograditev oz. obnovo (zamenjavo) vodovodnega cevovoda na območjih, kjer je prdvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture.

(4) Obvezno je upoštevanje določil veljavnega Odloka o opravljanju lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Markovci in veljavnega Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu.

(5) Dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, da se zagotovi tudi požarno varnost. Hidranti morajo biti podzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

13. člen

(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)

(1) Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod, na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti.

(2) Komunalne odpadne vode iz območja se navežejo na obstoječo komunalno kanalizacijo. Priključek se izvede v obstoječ revizijski jašek. Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Potrebna je izdelava načrtov kanalskih priključkov od posameznih objektov. Izdelati je hidravlično presojo možnosti priklopa na dani sistem.

(4) Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija.

(5) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh in morebitnih nadstrešnic ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(6) Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodonepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode speljal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(8) Pred izvedbo posameznih objektov je potrebno izvesti sistem javne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod in ločeno za odvajanje padavinskih vod iz javnih površin, ki bo znotraj celotnega obravnavanega območja zagotovil ustrezno odvajanje odpadnih vod. Izvesti se mora omrežje kot je predvideno končno stanje javne kanalizacije po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo gradili objekti.

(9) Obvezno je upoštevanje veljavnega Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Markovci in veljavne Koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Markovci,.

14. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Za napajanje območja z električno energijo se zgradi nov nizkonapetostni kabelski izvod iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV T-794 Markovci-šola (t-794) do predvidenih novih razdelilnih mest.

(2) Potrebno je zgraditi nove NN kabelske priključke od predvidenih novih razdelilnih omar do predvidenih posameznih prostostoječih priključno merilnih omar. Mesto postavitve novih PS priključno merilnih in razdelilnih omar se določi na licu mesta skupaj z OE Ptuj.

(3) Potrebno je skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov.

(4) Predhodno je potrebna izdelava projektne rešitve napajanja objektov v območju OPPN in pridobitev ustrezne upravne in projektne dokumentacije.

(5) Za osvetlitev območja se v okviru izgradnje ulic v območju OPPN zgradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljalca bodoče javne komunalne infrastrukture. Elementi in objekti javne razsvetljave se morajo izvesti v skladu z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

15. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) Predvidena zazidava se priključi na obstoječe omrežje. Pri izgradnji se predvidi položitev ustrezne cevne kanalizacije in priključkov do posameznih objektov.

(2) Na celotnem območju OPPN je dopustno vzpostavljati maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju.

(3) Potrebno je upoštevati zahteve, ki jih veljavni zakon o elektronskih komunikacijah nalaga investitorjem v javna komunikacijska in druga elektronsko komunikacijska omrežja ter pripadajočo infrastrukturo.

16. člen

(ogrevanje)

(1) Objekti bodo zasnovani kot sodobne energijsko varčne hiše, zato je predvideno centralno ogrevanje s sodobnim načinom ogrevanja.

(2) Za ogrevanje in hlajenje objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici.

(3) Ogrevanje objektov je dovoljeno z geotermalno energijo ali drugimi alternativnimi viri.

(4) Površine streh objektov se naj v čim večji meri orientira tako, da bodo primerne za namestitev panelov za sončne elektrarne ali kolektorje za ogrevanje tople vode.

V.  Merila in pogoji za parcelacijo

17. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom komasacije in parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 -  Načrt parcelacije.

(2) Nove parcelne meje in lokacija objektov so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije.

(3) Tolerance pri parcelaciji so možne ±1,0 m, glede na natančnost zemljiškega katastra ob ohranitvi širine in funkcionalnosti cest.

VI. Varovanje kulturne dediščine

18. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine. Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine, vendar meji na vplivno območje kulturnega spomenika Markovci – cerkev sv. Marka (EŠD 3166). Zaradi vedute cerkve s širšega Ptujskega polja iz južne smeri, je potrebno upoštevati omejitve glede višine objektov.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.  Varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

19. člen

(varstvo narave)

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

20. člen

(zrak)

(1) Varovanje pred onesnaženjem zraka se izvaja skladno z določili veljavnega odloka o načrtu za kakovost zraka na območju občine Markovci. Stavbe je treba ogrevati na okoljsko neoporečne energente in spodbujati razvoj trajnostnih oblik mobilnosti.

(2) Za ogrevanje in hlajenje naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa – po možnosti v skupni kotlovnici.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Med gradnjo je potrebno:

·  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·  prekrivanje deponij in transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala,

·  protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(3) Skladno s sprejetim občinskim programom varstva okolja se priporoča izvedba t.i. zelenih in hladnih streh kot izravnalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilance zelenih površin. Strehe objektov omogočajo namestitev panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode.

21. člen

(tla)

Med gradnjo se:

·  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;

·  z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

·  za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporablja obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;

·  posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

·  na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo);

·  na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa tehnično brezhibni gradbene stroji in ostala mehanizacija;

·  z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter  primerno urediti površine.

22. člen

(ravnanje z odpadki)

Zagotovi se deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Markovci. Za zbiranje odpadkov je predvidena obstoječa zbiralnica ločenih frakcij v neposredni bližini.

23. člen

(varstvo voda)

(1) Območje se nahaja izven vodovarstvenega območja varovanja podtalnice.

(2) Predvidena je izgradnja ločenega kanalizacijskega omrežja za meteorne (padavinske) in komunalne odpadne vode.

(3) Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so:

·  padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin in

·  komunalne odpadne vode.

(4) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:

·  komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo;

·  padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;

·  odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;

·  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·  v primeru gradnje kleti mora biti dno izkopa izvedeno min. 2m nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije, pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo;

·  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

·  vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

·  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja, redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, dovoljenje za raziskavo podzemnih voda kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje) izda Direkcija RS za vode, projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja;

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde), dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge;

·  pred gradnjo objektov na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti;

(5) Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

24. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Na območju ni dovoljeno umeščanje dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak in hrupa v okolje.

(3) Stavbe z varovanimi prostori, ki so predvidene neposredno ob glavni cesti, je treba na območje umestiti v primerni oddaljenosti od ceste, kjer vplivno območje zaradi hrupa prometa po tej cesti ne preseže mejnih vrednosti za III. SVPH, te stavbe pa razvrsti v III.SVPH. Za stavbe, ki so locirane  neposredno ob glavni cesti je predvidena protihrupna zaščita.

(4) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave je potrebno umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa za nočni čas.

25. člen

(varstvo človekovega zdravja)

(1) Na območju OPPN in v sosednjih območjih se za stavbe za varovanimi prostori zagotavlja minimalni čas osončenja bivalnih prostorov.

(2) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.

26. člen

(svetlobno onesnaženje)

Javno razsvetljavo  in zunanjo razsvetljavo objektov na območju OPPN je potrebno prilagoditi zahtevam  veljavne  Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.  Potrebno se je izogibati osvetljevanju gradbišča po 20. uri.

VIII.  Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

27. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V območju načrtovanega OPPN ni naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena.

(2) Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,100 g, ki ga  je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 1000 prebivalci se v objektih določenimi s predpisi, gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

(3) Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju nizko, saj je območje ravninsko in ni erozivno ali plazovito, zato izdelava elaborata ni potrebna.

(4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(5) Območje ni poplavno, vendar mora biti dno izkopa vsaj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zaradi možnosti razlitja nevarnih snovi se morajo na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescenčnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo. Po veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja  se obravnavano območje OPPN nahaja izven vodovarstvenega območja varovanja podtalnice.

(6) Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika.

28. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu pred požarom.

(2) Območje načrtovanega OPPN  se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(3) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(4) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

(5) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(6) Ukrepi za preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001.2019 – Požarna varnost v stavbah. Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, se dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljujejo v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za dostavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090 – julij 1999.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

29. člen

(etapnost)

Območje OPPN je možno graditi etapno v več zaporednih fazah. Najprej se zgradi prometna, komunalna in energetska infrastruktura. 

Zatem se lahko fazno gradijo posamezna območja (severno, zahodno in osrednje) ali vsa območja hkrati. Vsako območje mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

X.  Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

30. člen

(tolerance glede oblikovanja objektov)

(1) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven dopustne gradbene linjije ali gradbene meje za 1,00 m zaradi izzidkov in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

(2) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(3) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

31. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

32. člen

(obveznosti investitorjev)

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Investitorji so dolžni plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu, po katerem občina zaračunava komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo.

(3) Investitorji so dolžni na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN.

33. člen

(obveznosti v času gradnje)

(1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.

(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal.

(3) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.

(4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

·  na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in

·  po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.

(5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XII.  Končne določbe

34. člen

(vpogled OPPN)

OPPN je v času uradnih ur na vpogled v občini Markovci, deloma na spletni strani občine Markovci in pri Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj.

35. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

36. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0004/2018

Datum: 28. 9. 2022