|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 18.
redni seji dne 19. 12. 2012 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
|
Občinskega sveta
Občine Braslovče |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. |
|
3. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega
telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
|
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
|
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
|
Žig sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
7. člen |
|
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
|
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
2. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
|
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
|
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
|
5. Poročilo mandatne
komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
|
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor z naslednjo vsebino: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost
opravljal v skladu z pravnim redom Republike Slovenije in Občine
Braslovče. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno
v korist in za blaginjo občanov in občank.« |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
|
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
|
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
Član sveta, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
|
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
S prenehanjem mandata
članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov Komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
|
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
Član sveta ima
pravico: |
|
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
|
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
–
glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati amandmaje teh predlogov; |
|
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov njegovih sej; |
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
|
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu
sveta. |
|
Svet lahko odloči, da
imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
|
16. člen |
|
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
|
17. člen |
|
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
|
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten
župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal
na vprašanja in pobude. |
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan odgovori na naslednji seji. |
|
Župan lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno. Pisno mora
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
|
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
|
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži redne seje sveta, ali seje delovnega telesa, ne pripada sejnina.
|
|
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
|
Svet dela in odloča
na sejah. |
|
Seje sveta sklicuje
župan. |
|
Župan sklicuje seje sveta na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
21. člen |
|
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki
je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
|
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, ta pa v skladu z vsebino določi
poročevalce oziroma udeležence s strani občinske uprave. Vabilo se
pošlje tudi krajevnim odborom, vodjem političnih strank in list,
zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev in se objavi na spletni
strani občine. |
|
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju in po elektronski pošti.
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki
na papirju ali po elektronski pošti. |
|
22. člen |
|
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
|
V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem
primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
|
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
23. člen |
|
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi v
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje. |
|
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi člani
sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed članov sveta
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta, ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta, oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
|
Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan. |
|
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
25. člen |
|
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
|
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
|
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo, oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
26. člen |
|
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
|
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
|
Seje sveta so javne.
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
|
|
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči svet. |
|
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa odredi, da se ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
|
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost, oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
|
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
30. člen |
|
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
|
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
|
Mandatne zadeve imajo
prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj
za točko »potrditev zapisnika«. |
|
Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik, oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
32. člen |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
|
33. člen |
|
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali po njegovem pooblastilu
podžupan, oziroma direktor občinske uprave, mnenje k obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot 15 minut. |
|
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati.Replika mora biti konkretna in se nanašati na razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. |
|
34. člen |
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
|
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
36. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred, oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor, ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
39. člen |
|
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
– opomin |
|
– odvzem besede
|
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji, oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
43. člen |
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru, oziroma prekinitvi. |
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
na način, kot velja za glasovanje.
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
45. člen |
|
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
46. člen |
|
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
|
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju.
Obrazložen predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član
sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
|
|
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
K glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
48. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na obrazložen
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave
ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave.
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
50. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
– datumu in številki
seje sveta, |
|
– predmetu
glasovanja, |
|
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
– številu razdeljenih
glasovnic, |
|
– številu oddanih
glasovnic, |
|
– številu neveljavnih
glasovnic, |
|
– številu veljavnih
glasovnic, |
|
– številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih,
|
|
– številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
|
– ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
|
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
51. člen |
|
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje
sveta |
|
52. člen |
|
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
|
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih komisije za normativne akte o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
53. člen |
|
Če se seja zvočno snema, se naredi dobesedni zapis oziroma magnetogram
zvočnega zapisa poteka seje. |
|
Magnetogram
seje se hrani v sejnem spisu skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
Član sveta in drug
udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
|
|
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja,
ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v
kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
54. člen |
|
Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje zapisnika seje
sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
|
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave, oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
|
|
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
|
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta
se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta
z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
55. člen |
|
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
|
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
|
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
|
Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
|
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
7. Delovna telesa
sveta |
|
58. člen |
|
Svet ima Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta,
ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
– svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
– opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
– svetu ali županu
daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so
v pristojnosti sveta, |
|
– pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
59. člen |
|
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in
odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
|
Stalna delovna telesa
sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije:
|
|
– odbor za družbene
dejavnosti, |
|
– odbor za
gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje, |
|
– odbor za okolje in
prostor ter gospodarsko infrastrukturo, |
|
– odbor za kmetijstvo
in razvoj podeželja, |
|
– odbor za
razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, |
|
– komisija za
normativne akte, |
|
– komisija za
celostno podobo občine, |
|
– svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu. |
|
61. člen |
|
Odbor za družbene
dejavnosti ima 7 članov. |
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
|
Odbor za družbene
dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
62. člen |
|
Odbor za gospodarske
dejavnosti in občinsko premoženje ima 7 članov. |
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva, malega gospodarstva in obrti ter gospodarskih javnih služb
in gospodarjenja z nepremičnim premoženjem občine, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
|
Odbor za gospodarske
dejavnosti in občinsko premoženje lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
63. člen |
|
Odbor za okolje in
prostor ter gospodarsko infrastrukturo ima 7 članov. |
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
|
Odbor za okolje in
prostor ter gospodarsko infrastrukturo lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
64. člen |
|
Odbor za kmetijstvo
in razvoj podeželja ima 7 članov. |
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
kmetijstva in razvoja podeželja, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
|
Odbor za kmetijstvo
in razvoj podeželja lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
65. člen |
|
Komisija za
normativne akte ima 7 članov. |
|
Komisija obravnava
predlog statuta občine, poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, predloge odlokov ter drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. |
|
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
|
|
Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, ta komisija
razlaga poslovnik sveta. |
|
66. člen |
|
Komisija za celostno
podobo Občine Braslovče ima 7 članov. |
|
Komisija pripravlja
predloge o celostni podobi občine in predlaga svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njene pristojnosti na svojem področju dela. |
|
67. člen |
|
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ima 3 člane. |
|
Obravnava vprašanja s
področja preventive, varnosti in vzgoje v cestnem prometu. V zvezi s
temi vprašanji podaja svetu pobude in predloge in predlaga sprejem ali
spremembe splošnih aktov s tega področja. |
|
68. člen |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
|
69. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
Predsednika odbora
oziroma komisije imenuje svet izmed svojih članov. |
|
Prvo sejo odbora ali
komisije skliče župan. |
|
Članstvo v komisiji
ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
|
|
71. člen |
|
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
|
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj tri delovne dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
|
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
|
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
72. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
73. člen |
|
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
– poslovnik o delu
sveta, |
|
– proračun občine in
zaključni račun, |
|
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
– odloke,
|
|
– odredbe,
|
|
– pravilnike,
|
|
– navodila,
|
|
– sklepe.
|
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
74. člen |
|
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali v tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
|
|
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
75. člen |
|
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
|
Izvirnike aktov sveta
se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
76. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
77. člen |
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
|
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
78. člen |
|
Predlog odloka se
pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. |
|
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
79. člen |
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
|
Po končani obravnavi
svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in
predloge o odloku. |
|
Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
80. člen |
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
81. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
|
|
Če amandma ni
predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
|
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
82. člen |
|
Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta,
ki glasujejo. |
|
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
83. člen |
|
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
|
84. člen |
|
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
Postopki sprejemanja
aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne
nadaljujejo, razen: |
|
– če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
– če predlagateljstvo
v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen,
prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
|
Evidenco o
nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
85. člen |
|
V primeru izrednega stanja ali naravnih nesreč, lahko svet sprejme odlok
po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
Hitri
postopek lahko z obrazložitvijo predlaga vsak predlagatelj odloka. O
uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. |
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
86. člen |
|
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre: |
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
|
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
– prečiščena besedila
aktov. |
|
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
87. člen |
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu občine, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti
dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu občine se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
odloči svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
88. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
Proračun se sprejme
za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
|
89. člen |
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
|
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, 14 dni pred
sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena
splošna razprava. |
|
V okviru predstavitve
predstavi svetu župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave:
|
|
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
– načrtovane politike
občine, |
|
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
– načrt razvojnih
programov, |
|
– načrt nabav.
|
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
90. člen |
|
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 20 dni. |
|
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o
javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
|
|
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
91. člen |
|
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, krajevni odbori ter
zainteresirana javnost. |
|
Pripombe in predlogi
k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
Predsedniki delovnih
teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
92. člen |
|
Najkasneje v 15 dneh
po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni
odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta
obravnavala. |
|
Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
|
Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
93. člen |
|
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
|
V nadaljevanju župan
poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o
proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
94. člen |
|
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
Svet glasuje najprej
o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v
celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
|
Nov predlog proračuna
občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
95. člen |
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
96. člen |
|
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
|
Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
97. člen |
|
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
|
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
|
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
|
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava Komisija za normativne akte, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
|
|
Svet sprejema obvezno
razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za
sprejem odloka. |
|
Sprejeta obvezna
razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
|
Če je občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
100. člen |
|
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi Komisija za normativne akte uradno
prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo
statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in
dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
|
Uradno prečiščeno besedilo sprejme svet po skrajšanem postopku, brez
možnosti dajanja amandmajev in brez razprave. |
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
101. člen |
|
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
102. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
|
|
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
Če svet na obrazložen predlog odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
103. člen |
|
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
104. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine, oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
105. člen |
|
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov
vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog
kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana
sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
106. člen |
|
Če župan, ki mu je
predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh podžupanov bo
začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
|
O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
|
Kandidat je imenovan,
če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
107. člen |
|
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
|
108. člen |
|
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
|
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
|
109. člen |
|
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
|
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
110. člen |
|
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
|
Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja
statut. |
|
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
Nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
Izjava o odstopu,
razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni
obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
111. člen |
|
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih uslužbencev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
112. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
Če župan sklepa sveta
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
113. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
114. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
115. člen |
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
|
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
116. člen |
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
117. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži Komisiji za normativne akte, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
Kadar svet ne zaseda,
razlaga poslovnik Komisija za normativne akte. |
|
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Komisija za normativne
akte, odloči svet. |
|
XI.
KONČNA DOLOČBA |
|
118. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 20/00). |
|
119. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 032/02/2012 |
|
Braslovče, dne 19.
decembra 2012 |
|
Župan |
|
Občine Braslovče
|
|
Branimir Strojanšek
l.r. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine
Braslovče
(Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2017) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
25. člen |
|
Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Sprememba Poslovnika
Občinskega sveta Občine Braslovče (Uradni list Republike Slovenije, št.
11/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen |
|
Ta sprememba poslovnika začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|