|
Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US,
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga,
9/96 –odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odl.
US, 70/00, 51/02, 108/03 – odl. US in 72/05) ter 88. in 101. člena
Poslovnika občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik
Zasavja, št. 13/03 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine
Zagorje ob Savi na 24. redni seji dne 24. 11. 2005 sprejel uradno
prečiščeno besedilo Statuta Občine Zagorje ob Savi, ki obsega: |
|
|
– Statut Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja,
št. 6/99) |
|
|
– Spremembo Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik
Zasavja, št. 15/00) |
|
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni vestnik Zasavja, št. 8/03) |
|
|
– Statut Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja,
št. 13/03 – uradno prečiščeno besedilo) |
|
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni vestnik Zasavja, št. 24/03) |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Zagorje ob Savi |
|
|
(uradno prečiščeno besedilo) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Občina Zagorje ob Savi je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: |
|
|
Blodnik, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri Podkumu,
Brezje, Breznik, Briše, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dolenja vas,
Dolgo Brdo pri Mlinšah, Družina, Golče, Gorenja vas, Hrastnik pri
Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Jesenovo, Kandrše –
del, Kisovec, Kolk, Kolovrat, Konjšica – del, Kostrevnica, Kotredež, Log
pri Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Mošenik,
Orehovica, Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica,
Polšina, Potoška vas, Požarje, Prapreče – del, Ravenska vas, Ravne pri
Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče,
Ržiše, Sopota, Selo pri Zagorju, Senožeti, Šemnik, Šentgotard,
Šentlambert, Šklendrovec, Tirna, Vidrga, Vine, Vrh, Vrhe – del, Vrh pri
Mlinšah, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Savi, Zavine, Zgornji Prhovec,
Znojile, Žvarulje. |
|
|
(2) Sedež občine je v Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta 5. |
|
|
3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Na območju Občine Zagorje ob Savi so ustanovljeni ožji
deli občine – krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine – krajevnih skupnosti, so določeni s
tem statutom in odlokom občine. |
|
|
(2) Na območju Občine Zagorje ob Savi so ustanovljene
naslednje krajevne skupnosti: |
|
|
– Krajevna skupnost Jože Marn |
|
|
– Krajevna skupnost Rudnik-Toplice |
|
|
– Krajevna skupnost Podkum |
|
|
– Krajevna skupnost Ravenska vas |
|
|
– Krajevna skupnost Franc Farčnik |
|
|
– Krajevna skupnost Kotredež |
|
|
– Krajevna skupnost Čemšenik |
|
|
– Krajevna skupnost Šentgotard |
|
|
– Krajevna skupnost Izlake |
|
|
– Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat |
|
|
– Krajevna skupnost Kisovec-Loke |
|
|
– Krajevna skupnost Senožeti-Tirna. |
|
|
(3) Območja krajevnih skupnosti urejuje Odlok o območjih
Krajevnih skupnosti Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št.
1/83). |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: občina) v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve
lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z
zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče,
so občani. |
|
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih
oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom. |
|
|
(2) Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Zagorje ob Savi, v
notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb
občine. |
|
|
(3) Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan
s svojim aktom. |
|
|
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanja lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalne, zdravstvene zavode in
zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe. |
|
|
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z
zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v
skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne
naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi
stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
|
(2) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje 25 članov. |
|
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja mandat tudi v
primerih iz drugega odstavka 41. člena zakona o lokalni samoupravi. |
|
|
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri
je potrjena več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v
20 dneh po izvolitvi. |
|
|
(6) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se
opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
|
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske akte in druge akte razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno
opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne
določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je
razrešen, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen
župan, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in plačil predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev skupnih javnih zavodov, agencij in javnih
skladov, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje soglasje oziroma mnenja k cenam storitev javnih
služb, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in
strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove
seje župan. |
|
|
(2) Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
|
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. |
|
|
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni
po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki
so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena
točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo članom
občinskega sveta, županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se
obvestijo javna občila. |
|
|
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta
ureja zakon. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta
se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila
o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za
prenehanje mandata. |
|
|
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji
po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in
imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima 9 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za okolje in prostor, |
|
|
– odbor za šolstvo, šport, kulturo in tehnično kulturo, |
|
|
– odbor za zdravstvo in socialne zadeve, |
|
|
– odbor za kmetijstvo, |
|
|
– statutarno pravna komisija, |
|
|
– komisija za vloge in pritožbe, |
|
|
– komisija za odlikovanja. |
|
|
(2) Odbori in komisije štejejo od 5 do 7 članov. Delovno
področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta
se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
(3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
(3) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj petine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih
let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti
mandat novoizvoljeni župan. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet
na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
|
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače in je pristojen za oddajanje stvarnega
premoženja v najem, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje
notranjih organizacijskih enot in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– sodeluje in soodloča z župani občin, s katerimi je
Občina Zagorje ob Savi skupaj ustanovila javni zavod ali javno podjetje,
v skupnem organu, |
|
|
– izdaja soglasje k povečani delovni uspešnosti zaposlenih
v javnih zavodih in k enkratni letni nagradi za uspešno poslovanje
direktorjev javnih zavodov, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če
meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim
aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki
je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
najmanj enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje
in razrešuje župan. |
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti
podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan. V
času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana
in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana začasno opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev.
Če ima občina več podžupanov, župan določi kateri podžupan bo začasno
opravljal funkcijo župana. Če župan ne določi, kateri podžupan bo
začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je župan razrešen, odloči
občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to
funkcijo. |
|
|
(5) Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
(6) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da
bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa
kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana je
določeno z zakonom. |
|
|
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za
prenehanje mandata. |
|
|
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana
občinskega sveta. |
|
|
(6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan
razreši, in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine,
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
|
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Zagorje ob
Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
|
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj pečat. |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki
vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju do
konca meseca novembra koledarskega leta oziroma najkasneje do obravnave
proračuna za naslednje proračunsko obdobje predloži županu in občinskemu
svetu. |
|
|
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti
nadzor: |
|
|
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov
občine (krajevnih skupnosti), |
|
|
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih), |
|
|
– razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim
premoženjem. |
|
|
(3) V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge
nadzore. Poleg zadev iz letnega nadzornega programa mora nadzorni odbor
obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet in
župan. |
|
|
(4) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je
tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti
nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in
občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa.
Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
|
(5) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o
svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja
koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
(6) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim
svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
(7) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega
odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog
proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor
lahko opravlja neposredni nadzor. |
|
|
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
|
|
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana
in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
|
|
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega
odstavka, če: |
|
|
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska
skupnost prenehala, |
|
|
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v
postopku, ki je predmet nadzora, |
|
|
– če je član upravljanja javnega zavoda ali podjetja
nadzorovane osebe ali če je v obdobju enega let, računano od datuma
pregleda za nazaj za nadzorovano osebo opravljal delo po pogodbi. |
|
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega
odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh
dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
|
|
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji.
Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še
predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme
predlog poročila o nadzoru. |
|
|
(4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan
nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev.
Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru
dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega
odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog
poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o
nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v
petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
|
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po
odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi
minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za
lokalno samoupravo. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče. |
|
|
(2) Za hujše kršitve se štejejo vse tiste kršitve, ki se
nanašajo na nezakonito razpolaganje s premoženjem občine in povzročijo
materialno škodo. Lažje kršitve pa so vse prekoračitve pooblastil in
kršitve predpisov, ki ne povzročijo materialne škode. |
|
|
(3) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na
javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt
o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o
ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je
občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
|
|
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora
na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti
pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto
poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s
področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
|
|
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je
pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in
drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in
urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni
uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki,
notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za
nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje
zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega
programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev
župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu z aktom, ki ga je sprejel občinski
svet. |
|
|
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki
se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Če
gre za vrednost pogodbe nad zneskom, ki je določen v poslovniku
nadzornega odbora, je potrebno pridobiti poprejšnje soglasje občinskega
sveta. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o
tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom,
ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Upravne naloge izvaja občinska uprava. Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim
določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
|
|
(2) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo
občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in
razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja
položaj javnih uslužbencev. |
|
|
(3) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na
predlog direktorja občinske uprave določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z
drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov
skupne občinske uprave. |
|
|
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se
določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v
primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če
je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred
sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in
ožje dele občine. |
|
|
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa
tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
|
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. Občinska inšpekcija |
|
|
64. člen |
|
|
(1) Za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska
inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski
inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v
skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor. |
|
|
(2) S posebnim odlokom se določi delovno področje in
organizacija inšpekcijskega nadzora v Občini Zagorje ob Savi ter tudi
pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno
področje inšpekcijskega nadzora. |
|
|
8. Drugi organi občine |
|
|
65. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
66. člen |
|
|
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine,
ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov
na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti. |
|
|
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali 25 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način,
ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. |
|
|
68. člen |
|
|
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. V
zunanjem krogu na zgornji polovici je napis »OBČINA ZAGORJE OB SAVI«, v
notranjem krogu spodaj pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (IME KS). V sredini
žiga je grb občine. |
|
|
69. člen |
|
|
Krajevne skupnosti samostojno opravljajo naloge, ki jih
določa ta statut. V krajevnih skupnostih se za zadovoljevanje potreb
njenih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge: |
|
|
1. S področja normativne dejavnosti: |
|
|
– sprejemanje statuta KS, poslovnika sveta KS ter drugih
splošnih aktov KS, |
|
|
– obravnava in sprejem finančnega načrta in zaključnega
računa KS, |
|
|
– obravnavanje vseh vprašanj, pomembnih za delo in
življenje krajanov ter oblikovanje stališč, pobud in mnenj v zvezi s
temi vprašanji. |
|
|
2. S področja lokalnih javnih služb in prometa: |
|
|
– dajanje predlogov za pripravo letnih programov na
področju javne infrastrukture na območju KS, |
|
|
– sodelovanje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč
za razna komunalna in druga dela s področja javnih služb, |
|
|
– sodelovanje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo
in zaščite vodnih virov pitne vode, financiranje ureditve in vzdrževanje
javnih vodnjakov, javne razsvetljave, igrišč in drugih športnih
objektov, parkov in javnih zelenic ter drugih javnih površin, ki so dane
v upravljanje KS, |
|
|
– upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav za
izvajanje javnih služb, ki so dane v upravljanje KS, |
|
|
– izvajanje zimske službena površinah, ki jih ima KS v
upravljanju, če le-ta ni dana v izvajanje javnemu komunalnemu podjetju, |
|
|
– dajanje pobud za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– predlaganje programov javnih del, ki bi se izvajala v
okviru KS, |
|
|
– razpisovanje, izvajanje ter nadzor nad deli iz programa
KS, ki se financirajo s sredstvi, s katerimi KS razpolaga. |
|
|
3. S področja urejanja prostora in varstva okolja: |
|
|
– sodelovanje in dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo področje KS, |
|
|
– oblikovanje pobud za spremembe prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov v skladu z zakonom, |
|
|
– seznanjanje pristojnih organov občine s problemi in
potrebami prebivalcev KS na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
– evidentiranje in dajanje predlogov za sanacijo divjih
odlagališč in konkretna sanacija le-teh, če krajevna skupnost razpolaga
s potrebnimi sredstvi, |
|
|
– dajanje predlogov, sodelovanje ali izvajanje olepševanja
krajevne skupnosti (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.). |
|
|
4. S področja družbenih dejavnosti: |
|
|
– spodbujanje in organizacija kulturnih, športnih,
humanitarnih in drugih prireditev ter sodelovanje pri teh prireditvah,
kadar je organizator občina, |
|
|
– spremljanje socialne problematike na svojem področju,
sodelovanje s Centrom za socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči
socialno ogroženim in starejšim osebam, |
|
|
– sodelovanje z javnimi zavodi in drugimi institucijami,
organiziranimi na področju družbenih dejavnosti (Center za socialno
delo, Dom starejših občanov, Rdeči križ, Karitas, idr.). |
|
|
5. S področja gospodarstva in kmetijstva: |
|
|
– dajanje mnenj glede spremembe namembnosti prostora v
krajevni skupnosti glede gradenj proizvodnih in drugih gospodarskih
objektov, |
|
|
– dajanje mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskih
zemljišč in za posege v kmetijski prostor, zaradi katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov. |
|
|
6. S področja zaščite in reševanja: |
|
|
– spremljanje varnosti na območju KS in obveščanje
občinskega štaba za civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalcev
krajevnih skupnosti, |
|
|
– sodelovanje z občinskim štabom za civilno zaščito pri
nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike
občine na tem področju, |
|
|
– izvajanje posameznih nalog na področju zaščite in
reševanja, ki jih določi občinski štab, na podlagi zakona in tega
statuta, |
|
|
– izvajanje skupnih občinskih nalog s področja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– odelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot
nosilci sistema zaščite in reševanja v krajevni skupnosti. |
|
|
7. S področja upravljanja in razpolaganja s premoženjem: |
|
|
– upravljanje s premoženjem občine, ki je dano krajevni
skupnosti v uporabo, |
|
|
– razpolaganje s svojimi lastnimi sredstvi, |
|
|
– sodelovanje z občino pri ohranjanju naravnih lepot ter
zgodovinskih in ambientalnih spomenikov na svojem območju. |
|
|
Krajevne skupnosti lahko opravljajo tudi druge naloge, ki
jih občina prenese na krajevno skupnost z odlokom. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v
okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. |
|
|
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem
prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za
svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi
razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
|
|
(3) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, katerih vrednost
presega 1.000.000 tolarjev, so veljavni le ob predhodnem pisnem soglasju
župana. |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo
krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa zakon. |
|
|
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s
katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in
konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Funkcija člana sveta je združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, ni pa združljiva s funkcijo župana, podžupana in s
članstvom v nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki
urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
(6) Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
|
|
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in
predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni
posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega
sveta, katerih vrednost presega 1.000.000 tolarjev, so veljavni le ob
pisnem soglasju župan. |
|
|
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
|
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih |
|
|
(5) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
(6) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
|
|
(7) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v
skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo, ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
|
|
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni
občinski svet, župan ali občinska uprava, in jih ne zavezujejo, razen če
ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo
zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi
je urejen zbor občanov. |
|
|
(4) Svet krajevne skupnosti lahko za izvajanje posameznih
nalog pri izgradnji lokalne infrastrukture v posameznih naseljih oziroma
zaselkih imenuje komisije in odbore. Komisije in odbori opravljajo
naloge, za katere so ustanovljeni, samostojno in v skladu s pooblastili,
ki jim jih naložijo krajani na določenem območju. Komisije in odbori so
za svoje delo odgovorni svetu KS. Finančno in materialno poslovanje
komisij in odborov se mora voditi preko krajevne skupnosti v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
|
74. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
|
|
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji
preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na občino. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
|
|
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti
zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne
načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna, sprejme svet
krajevne skupnosti. |
|
|
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
|
|
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je
odgovoren predsednik sveta. |
|
|
(7) Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske
račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda svet
krajevne skupnosti. |
|
|
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti
se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe
in določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora
občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše
predčasne volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
|
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega
proračuna, uporabljajo nenamensko. |
|
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
78. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, |
|
|
– imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, |
|
|
– energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih
stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali
več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
(2) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
(3) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katero
se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki
so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
85. člen |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 5%
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika
in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če
pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem
nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. Rok za zbiranje podpisov ne sme biti krajši
od 45 dni in ne daljši od 60 dni. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena,
če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma
njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega
vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo
obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s
tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
89. člen |
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za
njen del. |
|
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami
tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih
in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je
zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Najmanj tri odstotke volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem
za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
94. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega
in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno
osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon, |
|
|
– izgradnja plinovodnega omrežja in oskrba naselij z
zemeljskim plinom. |
|
|
99. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
100. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne
službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
|
|
101. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi skupno
pravno osebo javnega prava v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov
skupaj z drugimi občinami. |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih
pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več
občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki
ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
103. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. Letni program prodaje občinskega finančnega in
stvarnega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski
svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet
na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje. |
|
|
(4) O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine
odloča župan. Za brezplačno pridobitev premoženja je treba predhodno
pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila
večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko
povzročili obveznosti za občino. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega
premoženja v lasti občine se izvede po postopku in na način, kot ga
določa zakon. |
|
|
(2) Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava
občinskega finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občina je upravičena do sredstev finančne izravnave
pod pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
(2) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del
in načrt razvojnih programov. |
|
|
(3) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
|
|
(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti
razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
108. člen |
|
|
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
109. člen |
|
|
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v
roku, ki ga določa zakon. |
|
|
110. člen |
|
|
(1) Župan mora predložiti občinskemu svetu: |
|
|
– predlog proračuna z obrazložitvami, |
|
|
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja z obrazložitvami, |
|
|
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij,
katerih ustanovitelj je občina z obrazložitvami, |
|
|
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev
proračuna. |
|
|
(2) Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrt
delovnih mest občinske uprave in načrt nabav z obrazložitvami. |
|
|
111. člen |
|
|
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
|
112. člen |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča
uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
113. člen |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati
predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih
izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme
proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
|
114. člen |
|
|
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za vse iste programe
kot v preteklem letu. |
|
|
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ
tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega
sveta. |
|
|
115. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu
občine. |
|
|
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna. |
|
|
(3) V odloku o proračunu se določijo tudi obseg
zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev občine in drugi
elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu pri
izvrševanju proračuna. |
|
|
116. člen |
|
|
(1) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati le za
namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati
obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za
posamezne namene. |
|
|
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji. |
|
|
117. člen |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne
delavce v občinski upravi ali podžupana. |
|
|
118. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
119. člen |
|
|
(1) Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za delovanje uporabnika. |
|
|
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in
njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
120. člen |
|
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen
pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
|
|
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno
poročati občinskemu svetu. |
|
|
121. člen |
|
|
(1) Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna
le ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu
rebalans proračuna. |
|
|
(2) Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
|
122. člen |
|
|
(1) Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo
občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. |
|
|
(2) Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih
določa zakon. |
|
|
123. člen |
|
|
(1) V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva
za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
|
|
(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem
primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v
drugih primerih pa občinski svet. |
|
|
124. člen |
|
|
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in
uresničevanja posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben
proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
|
125. člen |
|
|
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora
proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance. |
|
|
126. člen |
|
|
(1) Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za
preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
127. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
128. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati za investicije le ob
soglasju občine. O soglasju do zneska, določenega z odlokom o proračunu,
odloča župan. |
|
|
(2) Župan odloča tudi do zneska, določenega z odlokom o
proračunu, o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
|
|
129. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni
skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
130. člen |
|
|
Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
131. člen |
|
|
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
132. člen |
|
|
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan
za sprejem odloka. |
|
|
133. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela
občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta. |
|
|
134. člen |
|
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
135. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
136. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
137. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
138. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
139. člen |
|
|
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
140. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
141. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
142. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
143. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
144. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
145. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
146. člen |
|
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
|
|
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
147. člen |
|
|
Prečiščeno besedilo statuta začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 012-1/99 |
|
|
Zagorje, dne 24. novembra 2005 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Zagorje ob Savi |
|
|
Matjaž Švagan l.r. |
|