Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 24. redni seji dne 24. 4. 2006 sprejel

O D L O K

o lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Boldirev na Pragerskem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za občinski lokacijski načrt)

S tem odlokom se ob upoštevanju določb Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o dolgoročnem planu – prostorski del občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 dopolnjen 1991, 1992, 1994, 1996, 1998 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99, 59/03 in 131/04) in določb srednjeročnega družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 27/85, 25/87) sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko zazidavo Boldirev na Pragerskem, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica pod št. projekta 31/2005 v marcu 2005, dopolnjen aprila 2006.

Sestavni del odloka je projekt, ki vsebuje: tekstualni in grafični del ter smernice in mnenja.

2. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, tolerance, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(obseg ureditvenega načrta)

Lokacijski načrt obravnava ureditveno območje, ki se nahaja na zahodnem delu naselja Pragersko. Parcele na vzhodni strani so skoraj v celoti pozidane z individualnimi stanovanjskimi in pomožnimi objekti, na zahodni strani so kmetijske površine, na severni strani je glavna cesta.

Ureditveno območje lokacijskega načrta meri cca 11.881 m2 in v celoti obsega parcelo št. 979/45 v k.o. Spodnja Polskava.

4. člen

(funkcija ureditvenega območja)

Celotno območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji z možnostjo ureditve mirne obrtne, storitvene ali poslovno uslužnostne dejavnosti.

Ureditveno območje je funkcionalno razdeljeno na dva sklopa. Severni in osrednji del območja je namenjen večjemu trgovskemu centru s pripadajočimi parkirnimi prostori in nepozidanim prostorom za skladiščenje blaga. Južni del ureditvenega območja je namenjen gradnji manjšega naselja nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš.

5. člen

(vplivno območje)

Vplivno območje lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo samo zemljišče znotraj ureditvenega območja (p.št. 979/45, k.o. Spodnja Polskava), po izgradnji bo vplivno območje obsegalo ista zemljišča.

Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:

– vse parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja.

Vplivno območje v času uporabe obsega:

– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja,

– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.

Prikaz skupnega vplivnega območja je razviden iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500.

Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN.

Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).

III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)

Obravnavana gradnja stanovanjskih objektov ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo v širšem območju. V bližini območja se nahajajo vse dejavnosti potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije.

Obravnavana gradnja ne bo imela posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolje. V območju je prisoten hrup z glavne ceste.

Predvidena namembnosti za stanovanjsko gradnjo z možnostjo ureditve mirne obrtne, storitvene ali poslovno uslužnostne dejavnosti je primerna za obrobje naselja in predstavlja zapolnitev prazne površine med pozidanimi površinami in odvodnim jarkom.

7. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

Območje je razdeljeno na 12 gradbenih parcel velikosti od 783 m2 do 1097 m2, na katerih smo prostorsko umestili stanovanjske objekte dim. 11 m x 13 m, z možnostjo prizidave garaž ali nadstrešnic za parkiranje osebnih avtomobilov širine od 3–6m. Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 50. Variantno se lahko pri zadnji najjužnejši parceli izravnajo meje. Parcele ob glavni cesti so večje zaradi zagotovitve preglednosti na notranji strani cestne krivine.

Območje je razdeljeno na 8 gradbenih parcel, velikosti od 403,00 m2 do 7339,00 m2, na katerih so umeščeni na severu in osrednjem delu večji trgovski center dimenzije ca. 30,00 x 60,00 m, s pripadajočimi parkirnimi prostori in nepozidanim prostorom za skladiščenje blaga ter zadrževalno razbremenilnim objektom. Južni del območja predvidenih 6 nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš.

Glavna stanovanjska ulica poteka med obema vrstama parcel. Obračališče za interventna vozila bo začasno urejeno na koncu ulice oziroma na mestu predvidenega križišča s stransko ulico. S tako rešitvijo ima vsaka od predvidenih parcel zagotovljen dostop na javno cesto, rezerviran pa je koridor za bodočo ureditev križišča z Levstikovo ulico.

Ureditev okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dohodi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo. Zaradi varovanja objektov in posesti je možno parcele ograditi z ograjami.

8. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Stanovanjski objekti so zasnovani ob novih stanovanjskih ulicah. Vsi objekti so locirani več kot 6,00 m od predvidenih cest in več kot 4,00 m od tujih parcelnih mej, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Odmik od glavne ceste bo najmanj 10,00 m. Možni so pomiki objektov iz zakoličbene situacije v pasu +- 2,00 m v razpoložljivih smereh, vendar mora biti ulični niz ohranjen, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad. Dovoljena je gradnja enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov. Na funkcionalnem zemljišču zgrajenega objekta so dovoljene dozidave, nadzidave in prizidava, ki morajo biti zasnovane tako, da z osnovnim objektom tvorijo oblikovno celoto.

Oblikovanje objektov je individualno.

Tloris objektov: podolgovat tloris, lahko tudi v obliki črke »L« ali »T«, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Zunanji gabarit stanovanjskih objektov je 11,0 m x 13,0 m s toleranco +- 2,0 m v razpoložljivih smereh. Garaže so lahko v objektu ali kot prizidek, ki podaljšuje tlorisno zasnovo objekta. Pri postavitvi garaž je potrebno upoštevati predpisane odmike od parcelnih mej in javnih poti. Namesto garaž so lahko tudi nadstrešnice.

Višina objektov: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,60 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja. Možna je gradnja kletnih etaž, v kolikor to dopuščajo hidrološki in geološki pogoji. Kletna etaža je lahko nad urejenim terenom dvignjena max. 60 cm.

Etažnost objektov: Objekti bodo etažnosti P + M ali P+N.

Strehe: simetrične dvokapnice z naklonom 35°–45°, po možnosti s čopi. Smer glavnega slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin. Kritina mora biti temne ali opečne barve (žgana opeka)

Fasade: Obdelava in barva fasad mora biti prilagojena bližnjim objektom. Barve fasad naj bodo pastelne.

Objekti bodo grajeni klasično ali montažno, z leseno strešno konstrukcijo. Okna za osvetlitev mansardnih prostorov bodo vertikalna ali v strešini. Stavbno pohištvo bo leseno, iz PVC ali Al materialov.

(1) Dimenzije in umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah.

Prikazano je območje pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcelnih mej, odmika od ceste. Območje objektov v kartografski prilogi je načelno. Gradbena linija na cestno stran je fiksna, odstopanja so možna zgolj na dvoriščno stran.

(2) Trgovski center je zasnovan kot pritličen objekt, tlorisno nepravilne oblike, okvirnega tlorisnega gabarita 30,00 x 60,00 m in višinskega gabarita maks. 8,00 m + 1,00 m. Objekt ima pretežno ravno streho, le na vzhodnem robu se le-ta prelevi v strmo zeleno naklonsko streho, ki se pri tleh spoji z okoliškim terenom (zvezni prehod). Območje vhoda v trgovski objekt ter terasa kavarnice so pokriti z nadstrešnico. Trgovski center je oblikovan sorazmerno sodobno, a se z uporabo naravnih materialov, kot je les na fasadi (ob vhodnem delu objekta/severna stran) ter izvedbo ekstenzivno zazelenjene ravne strehe sonaravno vključuje v obstoječe okolje.

Pogoji za urejanje zelenih površin: Ureditev vseh površin mora omogočati neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam. Tlakovane površine ob objektu naj bodo nivojsko izenačene s površinami parkirišča ali v obliki dvignjenega obhodnega pločnika okoli objekta. Površine parkirišča je priporočeno izvajati v asfaltu zaradi kontroliranega odvajanja meteornih vod. V skladu s predpisi mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest vključno z zadostnim številom parkirnih mest za invalide. Do prostora za zbiranje odpadkov mora biti omogočen dostop za prevzemanje in odvoz odpadkov s strani za to pooblaščene organizacije. Območje naj vključuje številne zelene površine in načrtovano zasaditev dreves. Vzpostavljen mora biti zeleni rob trgovskega centra na južni strani ter poudarjena zasaditev dreves vzdolž nove prometnice ob stanovanjskih objektih. Ozelenitev površin naj se izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Drevesa naj bodo posajena v smiselnem številu glede na izbrano vrsto dreves in njihovo predvideno rast.

Na severovzhodnem, vzhodnem in jugovzhodnem robu ureditvenega območja OLN se predvidi in izvede daljša hribina, ki vzpostavlja vizualno in akustično bariero.

(3) Stanovanjski objekti povzemajo tradicionalno podobo individualnih stanovanjskih hiš v širšem območju. Etažnost stanovanjskih enot je P+M. Načrtovana sta dva tipa stanovanjskih enot, večji (vključuje dodaten prostor v pritličju in teraso v nadstropju) ter manjši. Objekti so zasnovani racionalno in kompaktno, zlasti iz vidika energijske varčnosti. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 38° (kritina temne barve). Posamezna stanovanjska enota se z večjimi steklenimi površinami odpira na jug, s čimer koristi solarne pribitke, obenem je popolnoma zaprta proti severni strani, kjer so sicer toplotne izgube največje. Severna fasada je obložena z oblogo iz lesa in vzpostavlja močan element oblikovanja območja. Vse preostale stranice objekta so izvedene s fasadnim ometom, barva fasade pastelnih odtenkov. Parkirna mesta so nadstrešena z enostavnimi nadstrešnicami iz lesene skeletne konstrukcije.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

9. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Območje obdelave tangira asfaltirana glavna cesta – Ptujska cesta. V zazidalnem načrtu iz leta 1991 je cestno omrežje nastavljeno in delno že odmerjeno. Do območja obdelanega v lokacijskem načrtu sega Levstikova ulica.

Ureditev glavne ceste: Za zagotovitev prometne varnosti na predmetnem odseku glavne ceste se predvidi izvedba dodatnega levozavijalnega pasu širine 2,75 m za priključek dovozne ceste k predvidenemu stanovanjskemu naselju. Ob glavni cesti bo izveden pločnik za pešce širine 2,00 m in na novo urejena vertikalna in horizontalna prometna signalizacija glavne ceste.

Ureditev dovoznih cest: Za napajanje novih stanovanjskih objektov je treba urediti stransko dovozno ulico za štiri parcele in glavno stanovanjsko ulico z začasnim obračališčem na mestu predvidenega križišča z Levstikovo ulico. Gabarit stranske dovozne ulice je predviden v širini 3,50 m (utrjenega vozišča) + 2 x 0,75 bankin. Gabarit glavne stanovanjske ulice je predviden v širini 2 x 2,50 m (vozišča – asfalta) + 2 x 1,00 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas. Uvozni priključni radij iz glavne ceste na stanovanjsko je 7,00 m, izvozni iz le – te na glavno cesto je 9,00 m. Obračališče je primerno za obračanje interventnih, gasilskih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).

Ureditev dovoznih cest: Za napajanje novih stanovanjskih objektov je treba urediti stranski dovozni ulici za šest parcel in glavno dovozno ulico z začasnim obračališčem na mestu predvidenega križišča z Levstikovo ulico. Gabarit stranske dovozne ulice je predviden v širini 3,5 m (utrjenega vozišča) + 2 x 2,75 m bankin. V območju predvidenem za stanovanjsko gradnjo se uvedejo ukrepi za umirjanje prometa, in sicer z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, ter s segmentnim dvigom nivoja vozišča na nivo pločnikov.

Gabarit glavne dovozne ulice tako do stanovanjskih objektov kot trgovskega objekta je predviden v širini 2 x 2,50 m (vozišča – asfalt) + 2 x 1,00 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas. Uvozni priključni radij iz glavne regionalne ceste na dovozno cesto območja je 8,00 m, izvozni iz le-te na glavno cesto je 10,00 m. Obračališče je primerno za obračanje interventnih, gasilskih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).

Dostop in dovoz do objektov: Interni priključki so pravokotni na bodoče stanovanjske ulice. Priključki so širine 3,00 m s priključnimi radiji od 3,00 m – 4,00 m.

Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih, za vsako stanovanjsko enoto dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah.

Odvodnjavanje cestnih površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s peskolovi in z iztokom na predvideno kanalizacijo. Priključek glavne stanovanjske ulice na Ptujsko cesto je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo. Ravno tako se opremi priključek stranske ulice na glavno stanovanjsko ulico.

10. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi komunalni in energetski vodi so v Levstikovi ulici in ob Ptujski cesti.

Vsi objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo in telefonskim omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo. Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.

11. člen

(Vodovod in hidrantno omrežje)

Obstoječi javni vodovod O140 mm poteka ob Ptujski cesti in ob vzhodni parcelni meji. Za napajanje območja je potrebno zgraditi dva odcepa s PEHD cevmi dim. O63 mm in O90 mm do predvidenega nadzemnega hidranta. Priklop posameznih objektov je predviden z internimi priključki na ulični vod s PEHD cevmi s premerom 32 mm. Sistem vodovoda je zasnovan kot obročast sistem in delno kot vejičast (za nadaljevanje pozidave po ZN). Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3m na vsako stran križanja. V naselju je urejeno hidrantno omrežje, za obravnavano stanovanjsko območje smo predvideli gradnjo enega novega nadzemnega hidranta NH 80. Gasilski dom Pragersko je oddaljen cca 500 m.

Obstoječi javni vodovod Ø140 mm poteka ob Ptujski cesti in ob vzhodni parcelni meji. Za potrebe napajanja je potrebna zamenjava obstoječega cevovoda s cevmi iz duktilne litine DN 150 mm, na mestih prevezav je potrebno postaviti betonske jaške s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem. V jaške se vgradijo zaporni elementi.

Za območje pozidave se izvede priključek na zamenjan cevovod iz duktilne litine DN 150 mm, na mestu priključitve je potrebno izvesti betonski jašek s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem.

Napajalni cevovod za predvidene objekte se izvede s cevmi iz duktilne litine DN 100 mm. Predvideni objekti se priključijo na nov cevovod iz duktilne litine DN 100 mm (vsak objekt posebej) preko navrtnega zasuna DN 100 mm, istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice in obbetonirane ventilske kape 125 mm. Od navrtnih zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm. PVC vodomerni jaški s PVC ali LŽ pokrovom (za vsak objekt posebej), se postavijo na zemljišču investitorja, in sicer čim bližje parcelni meji z vedno zagotovljenim dostopom upravljavcu vodovodnega sistema. V jaške se vgradijo vodomeri opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo vode za posamezno stanovanjsko enoto.

Za potrebe trgovskega centra se v betonski vodomerni jašek s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem, vgradi kombiniran vodomer z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabljeno vodo (dimenzije določi projektant).

V naselju je urejeno hidratno omrežje, za obravnavano pozidavo je predvidena gradnja enega novega nadzemnega hidranta NH 80. Gasilski dom Pragersko je oddaljen ca. 500 m.

Prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedba priključkov in vgradnjo vodomerov lahko opravi le upravljavec vodovodnega sistema. Investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali podzemnih objektov, saditi dreves ali drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov. Zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali cevovodi in priključki. Izvesti je potrebno geodetski posnetek vseh prestavljenih in novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati upravljavcu sistema.

12. člen

(Meteorna in fekalna kanalizacija)

Na obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Predvidena kanalizacija v območju bo navezana na obstoječi revizijski jašek na javni kanalizaciji, ki poteka ob Levstikovi ulici. V koridorju nove stanovanjske ulice bo položena ulična kanalizacija O25–30 cm, nanjo se bo v revizijskih jaških ali direktno priklapljal iztok iz greznic. Dokler centralna čistilna naprava ne bo zgrajena je za odvodnjavanje fekalnih vod potrebno zgraditi za vsak posamezni objekt triprekatno vodonepropustno pretočno greznico ustrezne velikosti, po izgradnji ČN je potrebno urediti povezavo odtočne kanalizacije mimo greznic. Meteorno kanalizacijo s cestnih površin in dovozov je potrebno speljati preko požiralnikov opremljenih s peskolovi in z lovilci olja in bencina z iztokom na predvideno meteorno kanalizacijo. Meteorne vode z objektov in okolja ter drenažne vode je potrebno speljati preko peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo z iztokom v odvodni jarek.

Na obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod.

Odvajanja fekalne kanalizacije

Fekalno kanalizacijo se priključuje na vakuumski jašek fekalne kanalizacije, ki se nahaja na parcelni meji. Od predvidenih stavb do fekalnega vakuumskega jaška na parcelni meji z oznako RJ 228A (KT=251,40; KD=250,39) se izvede gravitacijski priključek – interna kanalizacija za celotno področje zazidave, z vsemi potrebnimi nastavki, ki jih pred izvedbo del od izvajalca javne službe pridobi izvajalec del (potrebno pridobiti projektne pogoje).

Kolikor se gradnja predvidene zazidave zaključi pred izgradnjo vakuumske kanalizacije in čistilne naprave Pragersko, se fekalna odpadna voda odvaja in očisti na interni MKČN zazidave, ki je lahko skupna za vse objekte ali pa se gradi za vsak objekt posamezno.

Po izgradnji javne kanalizacije je priključitev na javni sistem obvezna in se MKČN zazidave opustijo.

Očiščene odpadne vode iz MKČN se lahko odvajajo v meteorno kanalizacijo, vendar je v tem primeru potrebno že v fazi gradnje izvesti tudi interno kanalizacijo z direktnimi odvodi iz stavb, ki se bo navezala na fekalni jašek vakuumske kanalizacije.

Odvajanje odpadnih meteornih voda

Padavinske vode so ločene na meteorne vode s strešin in cest ter na meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč. Odpadne meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko požiralnikov z usedalnikom v lovilec olja in nato v skupno meteorno kanalizacijo. Odpadna meteorna voda se s celotnega področja zazidave odvaja v zadrževalno razbremenilni objekt odgovarjajočih dimenzij, in se navezuje na meteorno – mešano kanalizacijo v Levstikovi ulici in delno v skladu s soglasjem upravljalca v meloriacijski jarek.

Pred izvedbo projektiranja zadrževalnega objekta je potrebno preveriti dimenzije in ustreznost odvajanja obstoječega mešanega kanala v Levstikovi ulici, ki ga je potrebno ustrezno rekonstruirati, kolikor je ugotovljeno, da se meteorno vode preko zadrževalnika ne zagotavljajo poplavne varnosti.

Za vse eventualne prestavitve obstoječih javnih in ostalih kanalizacijskih vodov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca. Zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali kanalizacijski vodi. Opraviti je potrebno geodetski posnetek iz katerega mora biti razvidno: kota dna jaška, kota pokrova jaška, kota vtokov in iztokov, presek cevi, material cevi, tip kanalizacije (fekalna, meteorna).

13. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno zgraditi nizkonapetostni kabelski priključek iz transformatorske postaje TP Pragersko Petrol (t-387) do prostostoječe razdelilne nizkonapetostne omare in nizkonapetostni razvod od prostostoječe razdelilne nizkonapetostne omare do posameznih stanovanjski hiš. V TP Pragersko Petrol preurediti oziroma po potrebi zamenjati nizkonapetostni stikalni blok. Vse nove električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah. Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja.

Za napajanje predvidenih objektov in naprav z električno energijo bo potrebno:

– zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči (TP TSN 6/24M),

– zgraditi zemeljski kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje v OP 12 D-015,

– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do obravnavanih objektov,

– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje in njeno vključitev v 20 kV in 0,4 kV omrežje,

– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda za napajanje obravnavanih objektov,

– urediti služnostne pogodbe za zemljišče, po katerih bo potekal 20 kV in 0,4 kV kablovod.

Vse nove električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah dovozne ceste in stanovanjskih ulic. Kabelske prosto stoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah.

Pred pričetkom projektiranja je potrebno s strani Elektra Maribor pridobiti podatke o točni lokaciji obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, pridobiti soglasje za priključitev na omrežje in v skladu z njim pripraviti projektno dokumetacijo za TP, kabelski razvod in NN kabelske priključke skladno s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, tehničnimi predpisi in standardi. Projektna dokumentacija mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektro energetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav, mora biti zagotovljen nadzor s strani OE Slovenska Bistrica.

Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja. Pri načrtovanju in izgradnji zunanje razsvetljave objekta, cest in javnih površin, je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Na območju OLN naj se ne namešča reflektorjev – razsvetljava naj preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez prepuščanja svetlobe navzgor). Svetilke naj bodo enotne tipske oblike, neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Svetilke naj bodo nizke (do 3.5 m), zasenčene in usmerjene tako, da je vpliv oddane svetlobe na okolico nebistven. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali zvečer, varen in pravilen potek prometa, vendar s časovno omejitvijo osvetljevanja, in sicer od 6.00 do 22.00 ure.

14. člen

(Telekomunikacijsko omrežje)

Za predvideno stanovanjsko cono je potrebno pri Telekom Slovenije naročiti projekt za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Obstoječe omrežje poteka ob Ptujski cesti. Vse nove vode je potrebno kablirati. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci.

Obstoječe omrežje poteka ob Ptujski cesti. Priključna točka za predvideno zazidavo je ob cesti Pragersko–Slovenska Bistrica, v bližini hiše Zidanškova ulica 8.

Obstoječe TK omrežje je glede na zazidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora, krije investitor gradnje. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

Za predvideno zazidavo na območju OLN, je potrebno pri Telekom Slovenije naročiti izdelavo projekta za izvebo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. V fazi PGD, PZI je potrebno predvideti izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb (poslovnih in stanovanjskih) po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradit TK kabelska kanalizacija:

– po glavni ulici vsaj dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški,

– do posameznih objektov pa uvodni kabelski jašek in cev Ø 110 za poslovne stavbe ali Ø 50 do stanovanjskih stavb.

Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati, da investitor objekte kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350x400x120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.

Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci.

Pogoji za križanje TK voda s posameznimi drugimi vodi:

– križanje TK kabla s cevmi vodovoda in kanalizacije se izvede v oddaljenosti 0,5–0,6 m, v primeru priključnega cevovoda. Pri vzporednem poteku TK kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.

– križanje TK kabla in energetskega kabla 1 kV mora biti izvedeno na navpični oddaljenosti 0,5 m. Kot križanja mora biti praviloma 90°, ne sme pa biti manjši od 45°. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno energetski kabel položiti v železno cev 159 mm, dolžine 2–3 m, telekomunikacijski kabel pa v telekomunikacijsko zaščiteno cev PE-HD Ø 160 iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0,3 m. Pri vzporednem vodenju telekomunikacijskega kabla in energetskega kabla 1 kV mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5 m.

– paralelno vodenje kablov ob temeljnih ali zidov zgradb, mora biti na razdalji 0,3 m ali več.

15. člen

(Ogrevanje)

Objekti bodo ogrevani z individualnimi kurišči na drva, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje, toplotno črpalko. V kolikor bo posamezen objekt ogrevan na kurilno olje, je potrebno predvideti dvoplaščno vkopano cisterno ali enoplaščno cisterno z lovilno skledo v primerno urejeni kotlovnici.

Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah, vendar so možni tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.

Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.

Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

16. člen

(Odvoz smeti)

Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Sl. Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov je možna v bližini obračališča na koncu glavne stanovanjske ulice.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

17. člen

(varovanje okolje)

Ukrepi za varovanje okolje bodo določeni v izrisih iz lokacijskega načrta v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezni objekt.

18. člen

(Varstvo naravne in kulturne dediščine)

Obravnavano zemljišče se nahaja v območju, ki ni posebej varovano glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij ter glede varovanja kulturne dediščine.

Na ureditvenem območju niso bile izvedene predhodne arheološke raziskave.

Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

V primeru odkritja arheološke ostaline velja skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

19. člen

(Usmeritve za izboljšave človekovega okolja)

Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolja, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, eventualno dopolnjenih z okolju neškodljivo dopolnilno dejavnostjo, ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki niso hrupne in prometno obremenjujoče, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.

20. člen

(Varstvo pred hrupom)

Hrup iz okolja je na tem območju občasno prisoten zaradi bližine glavne ceste. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti. Za zaščito bivalnega okolja pred prekomernim hrupom med gradnjo in v času uporabe objektov upoštevati mejne in kritične vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

21. člen

(Varstvo voda)

Pred izpustom je potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno do izgradnje centralne čistilne naprave odvajati v ustrezno dimenzionirane vodotesne večprekatne greznice z iztokom na novozgrajeno kanalizacijo, ki bo navezana na obstoječo javno kanalizacijo v Levstikovi ulici, nato pa mimo greznic.

Do izgradnje centralne čistilne naprave je za odvodnjavanje odpadnih fekalnih voda potrebno za vsak posamezni objekt zgraditi MKČN ustrezne velikosti, z odtokom v predvideno kanalizacijo za padavinske vode. Po izgradnji CČN je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje.

Pri uporabi kurilnega olja za ogrevanje, je potrebno predvideti dvoplaščno vkopano cisterno ali enoplaščno cisterno z lovilno skledo v primerno urejeni kotlovnici.

Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.

22. člen

(Varstvo zraka)

Kot energetski vir je predvideno lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, drva ali toplotna črpalka. Škodljivih emisij v zrak zaradi načrtovane gradnje v prostoru ni pričakovati, v neposredni bližini tudi ni onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.

23. člen

(Varstvo plodne zemlje in vegetacije)

Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov. Območje načrtovane pozidave je danes travniška površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru ureditve okolice objektov vrtno obdelane.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

24. člen

(Varstvo pred požarom)

V območju obdelave bo po izgradnji cca 50 prebivalcev, v naselju Pragersko z Gajem je sedaj cca 1780 prebivalcev, zato upoštevamo za izračun potrebne količine vode za gašenje požarov v naselju mestnega značaja število prebivalcev manj kot 5000, računsko število istočasnih požarov je ena, najmanjša potrebna količina vode je 10 l/s na en požar, ne glede na odpornost objekta proti požaru.

Primarni vodovod v bližini novega stanovanjskega območja je izveden kot obročast sistem, za novo stanovanjsko območje smo predvideli obročast sistem vodovoda.

Iz podatkov Komunalnega podjetja, ki je upravljalec vodovoda, je razvidno, da je dimenzija cevi primarnega vodovodnega omrežja, na katerega se priključujemo O140 mm, pritisk v primarnem vodovodu je garantirano najmanj 3,0–3,5 bare, pretok pa min. 10 l/s. Najbližji obstoječi nadzemni hidrant je ob Ptujski cesti, oddaljen cca 100 m. Gasilski dom je oddaljen cca 500 m.

Zato smo za novo območje predvideli gradnjo enega novega nadzemnega hidranta NH 80, razdalja hidranta do najbolj oddaljenih hiš v obravnavanem območju bo cca 75 m.

Dovozi do objektov so urejeni tako, da omogočajo dovoz, postavitev in obračanje gasilskih avtomobilov in izpolnjujejo pogoje za varen umik. Odmiki med predvidenimi in obstoječimi objekti zagotavljajo požarno varnost. Požarna voda je zagotovljena iz obstoječih in predvidenih nadzemnih hidrantov v naselju.

Požarna varnost se z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte zagotavlja tudi z ustreznimi protipožarnimi ločitvami.

25. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici, oziroma za projektni pospešek tal v (g) 0,125. Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja.

26. člen

(Stabilnost terena, mehanska odpornost in stabilnost objektov)

Graditelji na območju morajo upoštevati pogoje iz predhodnega geotehničnega poročila.

Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo ne bodo povzročili: porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, deformacij večjih od dopustnih ravni, škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali škode, nastale zaradi nekega dogodka, katerega obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

VII. NAČRT PARCELACIJE

27. člen

(načrt parcelacije)

Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije v dveh variantah, ki se razlikujeta samo v izravnavi parcelnih mej med gradbeno parcelo z oznako A7 in sosednjo gradbeno parcelo, ki je zunaj mej obravnavanega območja.

V območju obravnave je predvidena parcelacija na 13 novih parcel, od tega je 12 parcel predvidenih za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov z možnostjo ureditve mirne obrtne, storitvene ali poslovno uslužnostne dejavnosti. Ena parcela je predvidena za cestne površine in komunalne koridor.

Natančna velikost parcel bo določena z geodetsko odmero.

Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem koordinatnem sistemu.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE

28. člen

(etapnost izvedbe)

Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje. Površine, ki ne bodo realizirane v predvideni fazi, morajo biti vizualno urejene.

V prvi fazi gradnje bo urejeno cestno omrežje in zgrajena komunalna infrastruktura.

V drugi fazi gradnje lahko izvajanje individualnih gradenj poteka časovno neodvisno od dejavnosti na drugih gradbenih parcelah.

V tretji fazi gradnje bo zgrajen levozavijalni pas na glavni cesti in zgrajen pločnik za pešce ob glavni cesti (Ptujska ulica).

IX. TOLERANCE

29. člen

(dovoljena odstopanja)

1. Tolerance pri parcelaciji

Dovoljeno je lastniško razdruževanje in združevanje več parcel in prilagoditev gabaritov objektov znotraj opredeljenega zazidljivega območja.

2. Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo

V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti.

Kot tolerance so dovoljene:

– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu +- 2,00 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen

– odmiki objektov od parcelnih mej znašajo minimalno 4 m, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje sosedov

– vertikalni gabariti ne smejo presegati P + 1

– gradnja garaže, kot pritlični prizidek k osnovnemu objektu se šteje kot dopustno odstopanje od osnovnih gabaritov objektov.

3. Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju

Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

30. člen

(splošne obveznosti)

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati vse smernice, mnenja in projektne pogoje, ki so sestavni del lokacijskega načrta.

Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.

Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih. Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.

Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.

31. člen

(posebne obveznosti)

Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo, zagotovijo finančna sredstva za izgradnjo in jo izgradijo, pridobijo uporabno dovoljenje, izvedejo odmero in komunalno infrastrukturo brezplačno prenesejo v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

Investitorji posameznih gradenj v območju lokacijskega načrta si interne priključke za opremo stavbnega zemljišča na parceli zagotavljajo sami.

Pred izvedbo II. in III. faze oziroma etape je potrebno izdelati in sprejeti program opremljanja stavbnih zemljišč za območje in sprejeti odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za območje zazidave.

XI. NADZOR

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

XII. KONČNE DOLOČBE

33. člen

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

34. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 032-22/2006-24-8

Slovenska Bistrica, dne 24. aprila 2006

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo »Boldirev« na Pragerskem (Uradni list Republike Slovenije, št. 104/2013) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

VIII. KONČNE DOLOČBE

18. člen

(ostali pogoji odloka)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka o lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Boldirev na Pragerskem.

19. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OLN stanovanjske zazidave Boldirev na Pragerskem, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Slovenska Bistrica med uradnimi urami.

20. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Slovenska Bistrica in pristojne inšpekcijske službe.

21. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.