|
Na
podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021
(Uradni list RS, št. 75/19 in 61/20), prve in tretje alineje 41. člena
ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US),
218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d
člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US)
in
Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 112/07, 94/14 in 75/15) je Občinski svet Občine
Cerkno na 20. redni seji dne 8. 12. 2020 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkno |
|
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(predmet odloka) |
|
|
|
S
tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: |
|
– za
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, |
|
– lego stavbnega zemljišča, |
|
– namembnost stavbnega zemljišča, |
|
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave, |
|
– merila za oprostitev plačevanja nadomestila. |
|
|
|
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(zazidana in nezazidana stavbna
zemljišča) |
|
|
|
(1) Za
zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
|
(2) Kot zazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele
ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali
gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne
infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z
določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. V kolikor je bilo
gradbeno dovoljenje za poseg pridobljeno, vpis v geodetske evidence pa
še ni izveden, se pri odmeri nadomestila upoštevajo površine iz
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena. |
|
(3) Če zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še
niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele
oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno
odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z veljavno zakonodajo s področja
gradnje objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za
objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno. |
|
Do
pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega
dovoljenja, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje
odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt,
ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem
1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo,
če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo
tudi pogoje za določitev nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
(4) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera
je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna
gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške
parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na
njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka, če
je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje
odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo
znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila,
da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
(6) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz petega odstavka tega člena
zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na
katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za
območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega
odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za
njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do
javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na
javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
|
(7) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena se štejejo za
nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z
lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje
mineralnih surovin: |
|
1. če je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po
opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za
gradnjo; |
|
2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar
se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; |
|
3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja
izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na
njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni
izvedena. |
|
(8) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri tudi za
nelegalne gradnje ter za objekte, ki so zgrajeni na nestavbnih
zemljiščih, ne glede na to ali gre za legalno ali nelegalno gradnjo. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
|
|
(1) Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto
tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega
dela stanovanjskega namena, od katere se odšteje površina odprte terase,
odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za
osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
|
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
|
(3) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se
štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot
spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so
predvsem nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in
podobno. |
|
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – za
gradbeno inženirske objekte, ki niso objekti GJI, se določi kot tlorisna
projekcija površine objekta na zemljišču, ki se uporablja za opravljanje
poslovne dejavnosti, med katere sodijo npr. počivališča, parkirišča,
skladišča na prostem, objekti na smučiščih, sončne elektrarne, obrambni
objekti, pokopališča, ribogojnice, športna igrišča, deponije in podobno. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(določitev površine nezazidanega
stavbnega zemljišča) |
|
|
|
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev
2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega
akta. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(podatki za odmero nadomestila) |
|
|
|
(1) Podatke
za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz
Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra. Osnovo za
določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register
Slovenije. |
|
(2) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča
predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb ter vsakokratni
občinski prostorski akti. |
|
(3) Občina vzpostavi lastno evidenco zazidanih in nezazidanih stavbnih
zemljišč. |
|
|
|
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE
NADOMESTILA |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(območja odmere nadomestila) |
|
|
|
(1) Nadomestilo
se plačuje na celotnem območju občine. |
|
(2) Območje občine je razdeljeno na dve območji: |
|
– 1.
območje: naselje Cerkno |
|
– 2.
območje: ostala območja v občini. |
|
(3) Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na pregledni karti
v merilu 1:80000, ki je kot Priloga 1 sestavni del odloka in je na
vpogled tudi v prostorih Občine Cerkno ter na spletni strani občine. |
|
|
|
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(merila za določitev nadomestila) |
|
|
|
Za
določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča
se upoštevajo naslednja merila: |
|
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
|
– lega (območje) stavbnega zemljišča, |
|
– namen stavbnega zemljišča. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
|
|
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Opremljenost
|
Število točk |
Urejeno cestišče (asfalt)
|
25 |
Neurejeno cestišče (makadam)
|
15 |
Vodovod
|
25 |
Kanalizacija
|
25 |
Električno omrežje
|
15 |
Javna razsvetljava
|
10 |
(2) Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega
zemljišča za takšno komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska
možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(opremljenost
stavbnega zemljišča) |
|
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Gospodarska javna infrastruktura |
Opremljenost stavbnega zemljišča |
Število točk |
Cesta |
Vsa stavbna zemljišča |
15 |
Vodovod |
Stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti |
25 |
Kanalizacija |
Stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti |
25 |
Električno omrežje |
Stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti |
15 |
Javna razsvetljava |
Vsa stavbna zemljišča, ki ležijo v razdalji do 100 m od
svetilke |
10 |
Za določitev točk se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc gospodarske
javne infrastrukture. |
|
|
|
|
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(lega in namen stavbnega zemljišča) |
|
|
|
(1) Zazidana
stavbna zemljišča se glede na lego in namembnost ovrednotijo z
naslednjimi točkami: |
|
Namen |
Območje |
1.
območje |
2.
območje |
A – stanovanjski namen |
30 |
15 |
B – storitveni in trgovski namen |
300 |
150 |
C – proizvodni namen |
200 |
100 |
D – družbeni namen |
100 |
50 |
(2) Razvrstitev zazidanih stavbnih zemljišč v skupine iz tabele iz
prvega odstavka tega člena je razvidna iz Priloge 2 tega odloka. |
|
(3) Namen za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba po
uradnih evidencah iz 5. člena tega odloka se razlikuje od dejanske rabe
v naravi, se lahko opredeli drugače, če se ugotovi, da se del stavbe
uporablja za drugačen namen, ki je naveden v tabeli iz prvega odstavka
tega člena. V tem primeru se določijo točke glede na dejansko ugotovljen
namen uporabe iz zgornje tabele.
(3) V primerih, če podatek o površini stavbe, namenu oziroma dejavnosti
v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi oziroma obstaja dvom o
njegovi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila ter izvedene
javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega postopka,
lahko določi pristojen organ za odmero nadomestila. Ugotovitveni
postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje
nepremičnin, prostorsko načrtovanje in graditev ter v skladu s predpisi,
ki urejajo upravni postopek. |
|
(4) Nezazidana stavbna zemljišča se glede na lego in namensko rabo
območja, kot jo določa veljavni prostorski akt, ovrednoti z naslednjimi
točkami: |
|
Namen
|
Območje |
1.
območje |
2.
območje |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb
|
30 |
15 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb
|
300 |
150 |
|
|
Namembnost zemljišča |
Območje |
1. območje |
2. območje |
Stavbna zemljišča za stanovanjski namen |
30 |
15 |
Stavbna zemljišča za poslovne namene |
300 |
150 |
|
|
(5) Za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva namembnost, ki je
določena v prostorskih aktih občine. V primeru mešano določene
namembnosti se upošteva namembnost, ki je ovrednotena z najnižjim
številom točk. |
|
|
|
V. ODMERA NADOMESTILA |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(določitev višine nadomestila) |
|
|
|
(1) Letna
višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk iz 8. in
9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega
zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za
odmero nadomestila. |
|
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota
točk iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino
nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 4. člena tega odloka in
faktorjem 0,2 ter z letno višino točke za odmero nadomestila. |
|
(3) Letna višina nadomestila za zunanje površine iz tretjega odstavka
3. člena tega odloka se določi kot vsota točk iz 8. in 9. člena tega
odloka, ki se pomnožijo s površino, ki se uporablja za ta namen, z letno
višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,5. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(vrednost točke) |
|
|
|
(1) Vrednost
točke za odmero nadomestila leto 2021 je 0,0041472 EUR. |
|
(2) Vrednost točke se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira
s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti
cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v
kolikor je količnik večji od ena. Sklep se objavi v … uradnem glasilu…
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v
prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine
Cerkno, na predlog župana. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
(zavezanec) |
|
|
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni
uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,
imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
|
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(sporočanje podatkov za odmero
nadomestila) |
|
|
|
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse
spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku
petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne
sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in na
podlagi ustreznih postopkov. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(spremembe in sporočanje podatkov za odmero nadomestila) |
|
|
|
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan v uradnih evidencah urediti
vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila. |
|
Občinska uprava pridobiva podatke o nepremičninah in zavezancih iz
uradnih evidenc. |
|
Zavezanec za plačilo nadomestila lahko občinski upravi po nastanku
spremembe sporoči vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero
nadomestila in jih ni možno pridobiti iz uradnih evidenc. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(pobiranje nadomestila) |
|
|
|
(1) Nadomestilo
se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo izda krajevno
pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije. |
|
(2) Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo,
odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z
nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja področje davkov. |
|
(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi
podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih
posreduje občinska uprava Občine Cerkno. |
|
|
|
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
|
|
(1) Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
|
– za
stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in
zaščite RS, |
|
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
|
– za
objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
|
– za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
|
(2) Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko
hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev
plačevanja nadomestila traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva
vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo. |
|
(3) Plačila nadomestila je oproščen tudi zavezanec, ki predloži dokazilo
centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna
ogroženost (mnenje, odločba), največ za eno leto in jo lahko zavezanec
po poteku tega roka ponovno zahteva. |
|
(4) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo
zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti pri
občinski upravi Občine Cerkno. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
|
|
(1) Nadomestilo se ne plačuje v primerih, določenih z zakonom. |
|
(2) Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko
hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev
plačevanja nadomestila traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva
vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo. |
|
(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi zavezanci, ki so prejemniki
denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, največ za eno leto in
jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. |
|
(4) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo
zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti pri
občinski upravi Občine Cerkno. |
|
|
|
VII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(kazenske določbe) |
|
|
|
(1) Z
globo 250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če: |
|
a)
ne sporoči podatkov za plačilo nadomestila skladno s tem odlokom ali
vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po
nastanku obveznosti oziroma sprememb, |
|
b)
na poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne
posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali |
|
c)
sporoči lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
|
(2)
Z globo 100 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik
ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka. |
|
(3)
Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja Medobčinski
inšpektorat občin Idrija in Cerkno. |
|
|
|
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega
odloka) |
|
|
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 42/85, 126/03, 65/18). |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(uveljavitev odloka) |
|
|
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. |
|
|
|
Št. 900-0013/2020 |
|
Cerkno, dne 9. decembra
2020 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Cerkno |
|
Gašper Uršič |
|
|
|
Priloga 1: Pregledna
karta območij odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča |
|
Priloga 2: Razvrstitev
zazidanih stavbnih zemljišč |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Cerkno (Uradni list Republike Slovenije,
št. 209/2021) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
|
|
|
|
12. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. |