Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 12. redni seji dne 27. 6. 2016 sprejel

O D L O K 

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OPPN – ZS 33 – Šikovec v Zagorju ob Savi

SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(podlaga načrta) 

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje OPPN – ZS 33 – Šikovec v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN Šikovec je pod številko projekta 01/13 izdelalo podjetje ARHIS d.o.o. Zagorje ob Savi.

2. člen 

(sestavni deli OPPN) 

Občinski podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta.

OPIS PROSTORSKE UREDITVE 

3. člen 

(predmet načrta) 

(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem pobočju vzhodnega obrobja mesta Zagorje ob Savi. Na severovzhodni strani mej na lokalno cesto LC 480101 Zagorje–Ravenska vas in se navezuje na obstoječo pozidavo.

(2) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi, (Uradni list RS, št. 65/11) je enota urejanja z oznako ZS 33 – Šikovec opredeljena kot območje za stanovanja.

(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so:

– individualna stanovanjska gradnja,

– gospodarska javna infrastruktura.

OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA 

4. člen 

(območje načrta) 

(1) Območje načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1125/6, 1496/4, 1157, 1155/3, 1155/2, 1155/1, 1155/5, 1155/4-del, 1481/5-del in 1153/1-del, vse v k.o. 2641-Zagorje. Površina območja meri 11.575 m².

(2) Za izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(3) Na območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov.

UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 

5. člen 

(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 

(1) Območje je na severu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. V okolici so nepozidana in gozdna zemljišča. Lokacija narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko dejavnost. Zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave. Načrtovana ureditev z obstoječo pozidavo na obeh straneh lokalno cesto LC 480101 Zagorje–Ravenska tvori zaključeno ureditev, zato so v nadaljevanju podani pogoji za umestitev in oblikovanje objektov.

(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko novih dovoznih priključkov na lokalno cesto LC 480101 Zagorje–Ravenska. Gradbiščna cesta poteka na relaciji od državne ceste do mesta gradnje (Cesta 9. Avgusta, Trboveljska cesta in Selo pri Zagorju).

(3) Predvidene so tudi površine za širitev lokalne ceste LC 480101 Zagorje–Ravenska.

6. člen 

(namembnost območja) 

(1) Načrt ureja površine na obrobju mesta, ki z dovoznimi priključki na lokalno cesto predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin.

(2) Na ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje novo naselje 5 individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Do posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in dovozi ter zadostno število parkirnih prostorov. Območje bo opremljeno z vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo.

(3) Na območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje le naslednjih dejavnosti:

– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve

– 68 Poslovanje z nepremičninami

– 69 Pravne in računovodske dejavnosti

– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje

– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga

– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti

– 82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti

– 86 Zdravstvo: samo 86.23, 86.9, 86.901, 86.909

– 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910

– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030

– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti

– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo

– 96 Druge storitvene dejavnosti.

7. člen 

(vrste gradenj) 

Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:

– gradnja novih objektov,

– dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom,

– vzdrževanje objekta in redno vzdrževanje,

– rekonstrukcija objektov,

– odstranitve objektov,

– gradnja gospodarske infrastrukture,

– urejanje utrjenih zunanjih površin,

– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

8. člen 

(gradbene meje) 

Razmestitev objektov je določena z gradbeno mejo. Načrtovani objekti gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali so odmaknjeni v notranjost zemljišča.

9. člen 

(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) 

(1) Vsi objekti so sodobno oblikovani, orientirani z vzdolžno-daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekti so sodobno zasnovani, z dvokapnimi ali večkapnimi strehami. Strehe so v naklonu 15–35 stopinj, z možnostjo frčad in čopov. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.

(2) Objekti so etažnosti P+N, izvedba kleti je mogoča, vendar v nepropustni kesonski izvedbi. Kleti so lahko v celoti vkopane do kote pritličja objekta.

(3) Gabariti objektov:

(1) Geološke razmere in geotehnične karakteristike:

– Obravnavano območje v podlagi tvorijo oligocenske plasti meljastega laporovca in preperina laporovca, ki z inženirsko geotehničnega vidika predstavljajo slabo nosilna tla. Na slabo nosilnih tleh v območju oligocenskih plasti, bo gradnja možna, seveda bo potrebno izvajati dodatne ukrepe. Dopustne obremenitve tal znašajo med 100 in 150 kPa. Temeljenje se bo izvedlo na pasovnih temeljih ali na temeljni plošči. V skrajnem primeru bo potrebno za zagotovitev ustrezne nosilnosti izvesti tamponsko nasut je pod temelji.

– Za objekta B in C locirana na parc. št. 1155/3 in 1157 obe v k.o. 2641-Zagorje sta bila izkopa na dva sondažna jaška.

– Objekti in oporni zidovi bodo temeljeni v raščeni hribini. Izkopi se izvajajo s stopničenjem terena v kampadah po 4 m. Pri izkopu je potrebno zaščititi razgaljene površine. Začasne brežine se oblikuje v naklonu 60°.

– Geotehnične terenske raziskave so opravljene le v osrednjem delu območja ZS 33 – Šikovec, menimo, da se podobne geološko geotehnične razmere, kot so opisane v elaboratu, pojavljajo tako v spodnjem kot v zgornjem delu predmetnega področja, seveda je za potrebe projektiranja potrebno na prej omenjenih področjih izvesti dodatne geotehnične raziskave.

(2) Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo ali drugi sodobni obložni materiali z poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.

(3) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasade.

(4) Odmiki regulacijskih linij:

– odmik med objekti min. 8,00 m

– odmik od parcelnih mej min. 4,00 m

– odmik od meje vodnega zemljišča 5,0 m

– odmik od gozdnega roba (tudi varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom), za eno drevesno višino odraslega sestoja oziroma od 20 m do 30 m

– odmik od roba parcele občinske ceste (pločnik, bankina, mulda, jarek …) min. 4,00 m

– objekti za lastne potrebe morajo biti od roba parcele občinske ceste (pločnik, bankina mulda, jarek ...) oddaljeni najmanj 1,5 m.

10. člen 

(pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) 

(1) Na zemljiških parcelah za gradnjo je dovoljeno postaviti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.

(2) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...) se izvedejo v lesu. Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah.

(3) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.

(4) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.

(5) Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(6) Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti, svetilke, itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno poenotena.

11. člen 

(zunanja ureditev) 

(1) Dostopi in dovozi do objektov so predvideni iz strani lokalne ceste, kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine.

(2) Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Vhodi in dostopi do objektov se primerno tlakujejo.

(3) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo.

(4) Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.

(5) Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(6) V območju nivojskega križišča občinskih cest ali v območju zasebnih cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

(7) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, plotovi, korita, dvoriščna vrata, zidci…, ki so urejeni ob pločniku občinske ceste ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost pločnika in morajo biti od roba pločnika odmaknjeni najmanj 0,5 m.

(8) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo biti nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.

(9) Parkirišče, ki je urejeno v varovalnem pasu občinske ceste mora biti urejeno in grajeno tako, da so preprečene morebitne poškodbe vozil na parkirišču zaradi javnega prometa, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del na občinski cesti ali zimske službe (pluženje, posipanje ...).

(10) Izvoz iz zasebnih parkirnih mest direktno na občinsko javno cesto ni dovoljen, zato je potrebno izvoze iz teh parkirnih mest urediti oziroma navezati preko glavnega zasebnega priključka na cesto.

(11) Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m.

12. člen 

(zelene površine) 

(1) V predelu območja OPPN je zelena površina z oznako 6 kjer se lahko uredi npr. park, sadovnjak, travniška površina ali otroško igrišče z urejenimi potmi. V to območje se zasadi več avtohtonih vrst dreves in grmičevja.

(2) Krajinska ureditev in zasaditev v območju OPPN morata ohranjati prvine obstoječe krajine oziroma z ureditvami še izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone vrste.

POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 

13. člen 

(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 

(1) Vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno, ter elektroenergetsko omrežje.

(2) Ker je na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko objekti posamezno priključijo na komunalno infrastrukturo z ustreznimi tehničnimi rešitvami skladno s soglasjem pristojnega upravljavca.

(3) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.

(4) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

(5) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.

(6) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.

(7) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po njeni izgradnji.

(8) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

(9) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(10) V koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.

(11) Koridorji in varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture so podrobneje opredeljeni v tekstualnem delu OPPN.

14. člen 

(cestno omrežje) 

(1) Območje OPPN – ZS 33-Šikovec se preko novih dovoznih priključkov prometno navezuje na lokalno cesto LC 480101 Zagorje–Ravenska vas.

(2) Minimalna širina dovoza do enostanovanjskih stavb je 3,5 m. Priključki se izvajajo na podlagi soglasja upravljavca ceste.

(3) Ob lokalni cesti LC 480101 je načrtovana izgradnja pločnika in sicer v minimalni širini 1,5 m od roba sedanjega vozišča, razširitev vozišča ni potrebna; pločnik mora biti višinsko ločen od zunanjega roba vozišča z robnikom minimalne višine 12 cm, imeti mora utrjeno asfaltno površino s prečnim naklonom 2,0 % in 0,50 m široko bankino; pločnik se predvidi ob desni strani vozišča v smeri Ravenske vasi, v zgornjem delu se smiselno zaključi na priključku ceste JP 980771, v spodnjem delu pa se ga zaključi na mestu, ki je varno in pregledno za pešce.

(4) Pločnik in njegova bankina morata biti parcelirana kot sestavni del parcele občinske ceste.

(5) Obstoječa prometna signalizacija in cestna oprema (tudi vsa cestna ogledala) se mora ohraniti in smiselno predvideti na nadomestnih lokacijah območja OPPN.

(6) Javne ceste, javni objekti in javne površine morajo biti urejeni brez arhitektonskih ovir za invalidne osebe.

(7) Zbirni cestni priključki na občinsko cestno mrežo morajo biti opremljeni z ustrezno prometno signalizacijo – prometni znak in prečna ustavitvena črta.

(8) Hitrost na lokalni cesti na območju OPPN mora biti omejena na 40 km/h.

(9) Stojna mesta posod za odpadke ali ločeno zbiranje odpadkov morajo biti locirana izven bankin ali pločnika občinske ceste.

(10) Vsi posegi morajo biti urejeni in grajeni tako, da ne ovirajo izvedbe kasnejših posegov na občinskih cestah – vzdrževanje, rekonstrukcije, modernizacije.

15. člen 

(parkiranje) 

(1) Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.

(2) Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m² neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.

16. člen 

(vodovodno omrežje) 

(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na nov vodovod. Območje OPPN ZS 33-Šikovec, je zaradi kote predvidene pozidave priključeno na visoko cono vodooskrbe javnega vodovodnega sistema Zagorje-Ravenska vas-Selo.

(2) Priključitev novega sekundarnega javnega vodovoda iz PE 100 DN 110 se izvede za regulatorjem tlaka na cevovod za naselje selo VC preko LTŽ zapornega zasuna PE 100 (na vzhodnem delu območja OPPN ZS Šikovec). Potek sekundarnega vodovoda je po predvidenem hodniku za pešce in se zaključi v naselju Selo na obstoječem javnem vodovodu Selo VC pri nadzemnem hidrantu PE 80 (SZ del OPPN ZS Šikovec) tako, da je vzpostavljena krožna zanka. Ta del krožne zanke se loči z LTŽ zapornim zasunom PE 100.

(3) Število in lokacija nadtalnih hidrantov je določena skladno z veljavnim Pravilnikom o zunanjih hidrantnih omrežjih in so prikazani v grafični prilogi.

(4) Hišni priključki so izvedeni v tipski izvedbi, tj. z navrtnim zasunom, teleskopskim nastavkom in LTŽ cestno kapo, priključnim cevovodom iz PE 32 in tipskim vodomernim jaškom iz PE 50 cm z vso potrebno vodovodno armaturo, postavljenim na lahko dostopnem mestu, na nepovoznih površinah čim bližje javnim površinam.

(5) Za funkcioniranje javnega vodovodnega omrežja in s tem možnost priklopa posameznih objektov na le-tega je potrebno zgraditi celotno mrežo javnega vodovodnega omrežja.

17. člen 

(kanalizacija) 

(1) Na območju OPPN se predvidi sistem ločenega odvajanja odpadnih in meteornih voda.

(2) Meteorne vode iz strešnih površin je priporočljivo zbirati v zbiralnikih deževnice. Višek le-te pa se odvede v priključno kanalizacijo javnega kanalizacijskega sistema.

(3) Odpadne sanitarne vode iz objektov A, B, C, D in E se odvedejo preko revizijskih jaškov na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po novem hodniku za pešce s priključitvijo na javno kanalizacijo, ki je predvidena za priključitev na CČN Zagorje (mesto priključka je na SZ delu območja OPPN).

(4) V projektni dokumentaciji za opremljanje komunalne infrastrukture je potrebno predvideti kanalizacijske cevi in revizijske jaške iz armiranega poliestra, povozne LTŽ pokrove na zaklep, medtem ko so cevi hišne priključne kanalizacije iz PVC materiala.

(5) Onesnažene padavinske vode iz javnih površin, zemljišč, dvorišč, parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in lovilci olj).

(6) Zasebni cestni priključki morajo biti urejeni tako, da voda s priključka ne teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje: prečna kanaleta z rešetko, robna rešetka za odtok vode ali podobno.

(7) Morebitne vode, ki se s cestišča občinske ceste prelivajo na zemljišče predvideno za gradnjo ali cestni priključek morajo biti zajete in speljane v naprave za odvodnjavanje občinskih cest glede na odlok o občinskih cestah.

(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

18. člen 

(električno omrežje) 

(1) Na območju urejanja OPPN je prisotna elektroenergetska infrastruktura, in sicer je zgrajen nizkonapetostni (NN) kabelski (KB) priključek za vodni zbiralnik črpališče Selo.

(2) Za potrebe napajanja omenjenega območja z električno energijo je potrebno zgraditi novo NN KB omrežje. Novozgrajeni del omrežja se vključiti v obstoječo PMO za vodni zbiralnik črpališče Selo. Predvideno NN KB omrežje mora biti zgrajeno z NN KB E-A Y2Y-(J) 4x70+1,5 mm².

(3) Priključki za stanovanjske hiše bodo priključeni v omenjeno PMO.

(4) NN omrežje (NNO) bo tako sestavljeno iz novozgrajenega NN KB in novih PMO. Vsa merilna mesta oziroma vse merilne garniture morajo biti vgrajene v nove PMO. Odvodi iz PMO do posamezne stanovanjske hiše bodo sekundami in del inštalacije posamezne hiše.

(5) Nova PMO pri objektu E (na parceli oziroma 5) mora omogočati vgradnjo dveh merilnih garnitur oziroma mora biti dimenzionirana za možnost vgradnje dveh merilnih mest (tudi za potrebe zelenih površin na parceli oziroma 6).

(6) Na delih, kjer bo trasa potekala pod voznimi površinami, je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo. Na delih, kjer bo trasa potekala pod trajno urejenimi površinami (asfaltiranje in podobno), je potrebno kabel vleči v cevi. V obeh primerih je treba uporabiti plastične cevi, rdeče barve, premera vsaj 125 mm. Lokacije novih PMO so predvidena ob parcelnih mejah, da je mogoče odčitavanje porabljene energije brez dostopa na zasebno zemljišče.

(7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

(8) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni Iist RS, št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni Iist RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

19. člen 

(TK omrežje) 

(1) Na območju urejanja poteka obstoječe nadzemno in podzemno TK omrežje.

(2) Glede na novo pozidavo oziroma komunalno ureditev je potrebno dele trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.

(3) Za vse nove stanovanjske hiše so predvideni priključki na obstoječe podzemno TK omrežje, ki poteka ob občinski cesti.

(4) Za nove TK odcepe do stanovanjskih hiš se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 2x110 mm in pomožni jaški.

20. člen 

(kks omrežje) 

(1) Na omenjenem ureditvenem območju (OPPN) ni pokopanih kablov kks omrežja razen kabla za hišni priključek na objektu Selo pri Zagorju 38.

(2) V grafični prilogi je prikazano že zgrajeno najbližje kks omrežje in možnost nadaljevanja tega do novo zgrajenih objektov. Od KKS obstoječe omarice se pokoplje nova kanalizacija z stigmaflex cevmi z vmesnimi jaški, ter ustreznimi LŽ pokrovi. Jaški so lahko iz bet. cevi fi-600 mm in globine 500 mm. Jaški so med seboj povezani z stigmaflex fi-110 mm. Vsi odcepi iz jaškov do novih objektov pa s fi-63 mm, ki se prav tako zaključijo v jašku pred novim objektom. Predvidijo se tudi cevi izven meja urejanja zaradi možnosti nadaljevanja KKS kanalizacije.

21. člen 

(javna razsvetljava) 

(1) Obstoječa javna razsvetljava poteka ob občinski cesti LC 480101 (izven območja OPPN) in bo zagotavljala tudi primerno osvetlitev ob novih objektih znotraj območja OPPN.

(2) Za primerno osvetlitev nove zelene površine oziroma 6, se postavita dva nova drogova s priključitvijo na obstoječe omrežje JR.

22. člen 

(ogrevanje) 

(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd).

(2) Kot vir ogrevanja je možno uporabljati tudi kurilno olje, les ipd. vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo navedeno v 24. členu tega odloka.

REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 

23. člen 

(kulturna dediščina) 

(1) Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine, zato ni posebnih dodatnih usmeritev.

(2) Pri pripravi prostorskega akta je potrebno upoštevati Strokovne zasnove, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99): Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Zagorje ob Savi, ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008.

(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto.

REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 

24. člen 

(varovanje okolja) 

(1) Varstvo narave: Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2 v nadaljevanju ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.

(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.

(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).

(4) Varovanje tal: Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(5) Varstvo gozdov: Območje OPPN meji na gozd, ki porašča strmo pobočje in ima močno poudarjeno varovalno vlogo v prostoru. Gradnjo novih stavb je potrebno širiti na zemljišča, ki niso ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč (23. člen Uredbe o prostorskem redu Slovenije), zato se pri načrtovanju objektov ob gozdnih površinah priporoča, da se zagotovi zadostno varnostno razdaljo, in sicer najmanj v dolžini ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja.

(6) Do gozdnih zemljišč v zaledju je treba zagotoviti neoviran dostop za gozdarsko mehanizacijo. V primeru urejanja cestne infrastrukture naj se upošteva minimalne tehnične zahteve za gradnjo gozdnih cest, ki so navedene v 9. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/09).

(7) Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno (18. člen ZG).

(8) Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve ob objektih naj se upošteva izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1, Uradni list RS, št. 62/07 – UPB2, 36/10).

(9) Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem: Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(10) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem: Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07).

25. člen 

(odpadki) 

(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Najbližji obstoječi ekološki otok je v bližini Selo pri Zagorju št. 22. V območju OPPN je predviden zeleni pas z urejenimi potmi, otroško igrišče in nov otok za ekološko zbiranje odpadkov.

(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter embalažnina-plastenke in pločevinke) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.

(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo, objekta je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).

(4) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.

26. člen 

(vodnogospodarski ukrepi) 

(1) Ob južnem robu obravnavanega območje teče potok, ki se na zahodnem delu obravnavanega OPPN razširi v manjši zbiralnik iz katerega se voda preko obstoječe zacevitve odvaja naprej v strugo.

(2) Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda (vodotok znotraj OPPN) 5,0 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. in 201. členu Zakona o vodah. Pas priobalnega zemljišča mora biti natančno prikazan (tako na odprtih delih struge kot tudi na zacevljenem delu).

(3) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh). Prekrivanje struge na daljšem odseku ni dovoljeno.

(4) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1).

(5) Ker se obravnavano območje nahaja na plazljivem območju, kjer se verjetnost pojavljanja plazov povečuje od srednje verjetnosti do velike verjetnosti, je potrebno v celoti upoštevati določbe 88. člena Zakona o vodah.

(6) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi geološko- geotehnično poročilo, na podlagi katerega je potrebno izbrati ustrezno zavarovanje in temeljenje novih objektov, in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bi sproščalo gibanje hribin ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 

27. člen 

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 

(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje MSC lestvici.

(2) Po karti potresne nevarnosti na kateri je ozemlje Republike Slovenije razdeljeno v cone z različnimi stopnjami projektnega pospeška tal spada obravnavano ozemlje v cono z ag=0,175 % g.

(3) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplavnosti ter visoke podtalnice.

(4) V začetni fazi izvedbe OPPN (gradnja objektov) prestavlja potencialni vir onesnaženja vod in tal, možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja predstavlja tudi vsako vozilo rednega prometa ali kmetijska mehanizacija.

28. člen 

(varstvo pred požarom) 

(1) V OPPN so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:

– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,

– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radij.

– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in zunanjim hidrantnim omrežjem skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

– na vodovodnem omrežju bo na predpisani razdalji nameščeno zadostno število nadzemnih hidrantov,

– vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.

(2) Za zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.

(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.

(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

29. člen 

(erozivna in plazovita ogroženost) 

(1) Za območje OPPN – Šikovec je izdelan Geološko geomehanski elaborat, ki je kot priloga, sestavni del tega prostorskega akta.

(2) Za potrebe projektiranja bo potrebno izvesti dodatne geotehnične raziskave.

(3) Kjer se na obravnavanem območju verjetnost pojavljanja plazov povečuje od srednje verjetnosti do velike verjetnosti je potrebno v celoti upoštevati določbe Zakona o vodah, ki se na to nanašajo.

(4) V območju OPPN generalno ni sledi erozijskih žarišč, vendar se jih ob posegih v teren ne morejo izključiti. Pri vseh posegih v teren je potrebno dosledno izvajati protierozijsko zaščito izkopnih brežin v zemljini. Neposredno ob južni meji območja OPPN poteka manjši vodotok, kjer imamo opraviti z bočno erozijo potoka, vendar v območje OPPN vpliv ne seže.

30. člen 

(poplavna ogroženost) 

(1) Za določitev območij ogroženih zaradi poplav je bil izdelan Hidrološko-hidravlični elaborat. Glede na izračune iz elaborata je obsega poplavno območje mestoma le manjši predel izven struge na levem bregu potoka in ne sega izven območja, ki je na geodetskem načrtu predstavljeno kot »jarek z nestalno vodo«. Na desnem bregu, kjer je predvidena pozidava ni poplavne nevarnosti.

31. člen 

(načrt parcelacije) 

(1) Na ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.

(2) Površine načrta se delijo na:

– parcele namenjene pozidavi stanovanjskih hiš z oznakami objektov A, B, C, D, in E;

– parcele namenjene gospodarski javni infrastrukturi z oznako 8;

– ostalo namenjeno zelenim površinam z oznakami 6, 7 in 11;

– obstoječa parcela namenjena vodnemu zbiralniku – črpališče Selo z oznako 9;

32. člen 

(etapnost prostorske ureditve) 

(1) Pred izgradnjo se zemljišče komunalno opremi.

(2) Objekti se lahko gradijo posamezno.

DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 

33. člen 

(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.

(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:

– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 

34. člen 

(dopustna odstopanja) 

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

(2) Dopustna so tudi odstopanja:

– tlorisni in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo do +- 15 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti, regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej;

– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju veljavnih predpisov;

– od tras vodov gospodarske infrastrukture kolikor ta zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 

35. člen 

(vpogled) 

OPPN je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

36. člen 

(nadzor) 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in inšpekcijske službe.

37. člen 

(veljavnost odloka) 

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-1/2013

Zagorje ob Savi, dne 27. junija 2016