Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO), 122. in 159. člena Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje,
(Uradni list RS, št. 8/13) ter 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 12.
redni seji dne 26. oktobra 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grosupeljščica 2 |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13 in 59/15; v nadaljevanju: OPN)
sprejme občinski podrobni prostorski načrt Grosupeljščica 2 (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 07/06-13 –
OPPN v oktobru 2016. |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN in njegovih prilog) |
OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog: |
A1.
TEKSTUALNI DEL (ODLOK) |
A2.
GRAFIČNI DEL |
1 Izsek iz
grafičnih prilog izvedbenega dela OPN Občine Grosuplje s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000 |
2.1 Prikaz
območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:10000 |
2.2
Pregledna situacija (DOF), M 1:5000 |
3 Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000 |
4 Priloga
1: Karta razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje, M 1:5000 |
5 Prikaz
obstoječega parcelnega stanja, M 1:2000 |
6.1
Ureditvene enote, M 1:2000 |
6.2.1
Ureditvena situacija, M 1:1000 |
6.2.2
Ureditvena situacija, M 1:1000 |
6.3 Prikaz
območja urejanja na karti javnih površin, M 1:2000 |
6.4
Karakteristični prečni prerezi vzdolž območja, M 1:2000 |
7.1 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000 |
7.2 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000 |
8 Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave s prikazom ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
M 1:2000 |
8.1
Priloga 2: Karta razredov poplavne nevarnosti – po izvedenih ukrepih, M
1:5000 |
B.
POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI
UREDITVI |
C. PRILOGE |
1. Planska
podlaga za OPPN |
2. Prikaz
stanja prostora |
3. Seznam
strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve OPPN |
4. Smernice nosilcev urejanja prostora |
5. Mnenja
nosilcev urejanja prostora |
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
7. Povzetek za javnost |
8. Odločba
Ministrstva za okolje in prostor (prej MKO) glede CPVO. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Celostna
protipoplavna ureditev potoka Grosupeljščica zajema tri etape, in sicer
izgradnjo zadrževalnika Veliki potok, protipoplavne ureditve v sklopu
OPPN Grosupeljščica 1 ter protipoplavne ureditve v sklopu OPPN
Grosupeljščica 2. Zadrževalnik mora biti izveden pred vsemi ostalimi
ukrepi – I. faza. V II. fazi se začnejo izvajati ukrepi v sklopu OPPN
Grosupeljščica I, prioritetno s posegi dolvodno in nato po posameznih
odsekih gorvodno. V III. fazi se izvedejo ukrepi iz OPPN Grosupeljščica
2. Izgradnja ukrepov je lahko tudi sočasna. Če se pokaže potreba ali
interes za izvedbo posameznega ukrepa, ki odstopa od vrstnega reda, ga
je možno izvesti predhodno, pri čemer pa morajo biti s hidrološko
hidravličnim izračunom preverjene posledice na ostalem delu območja
OPPN. Le-te pa ne smejo poslabšati stanja gor ali dolvodno. Morebitni
dodatni ukrepi ne smejo poslabšati celostni koncept urejanja
protipoplavnih ureditev. |
(2) Zadrževalnik Veliki potok je lociran na Velikem potoku gorvodno od
ceste Grosuplje–Polica. Z zadrževanjem visokih voda izven naselja se
pretočne količine precej zmanjšajo. Za protipoplavno ureditev Grosuplja
so poleg zadrževalnika potrebni še protipoplavni ukrepi v sklopu OPPN
Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2. |
(3) OPPN
Grosupeljščica 1 je poseben OPPN, ki določa protipoplavne ukrepe južnega
dela Grosupeljščice. |
(4) Predmet tega OPPN je OPPN Grosupeljščica 2. Območje urejanja OPPN je
zaokroženo območje, ki zajema območje severnega dela potoka
Grosupeljščice (v nadaljevanju besedila tudi Grosupeljščica) z obvodno
vegetacijo ter zemljišči namenjenimi za izvedbo protipoplavnih ukrepov,
vključno z razlivnim območjem na zahodu (osrednji del) in skrajnem
severovzhodu OPPN. OPPN Grosupeljščica 2 je izdelan skladno s projekti: |
– HH
elaborat: Analiza poplavnosti na območju ureditve Grosupeljščice (OPPN
Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2), št. 05a-S/16; |
– Idejni
projekt: Ureditev Grosupeljščice v območju OPPN Grosupeljščica 2, št.
načrta 05.2-S/16, IDP, junij 2016. |
(5) Protipoplavni ukrepi so ukrepi katerih izvedba zmanjša poplavno
nevarnost in tako omogočajo prostorske ureditve (gradnja objektov s
spremljajočimi ureditvami, izvajanje dejavnosti skladno s tem odlokom)
kot tudi ureditve na območjih v neposredni bližini. Vsi protipoplavni
ukrepi v območju OPPN se izvedejo za varnost pred 100-letno visoko vodo. |
(6) Razlivna površina: je večja površina, izven gosto poseljenega dela
naselja, namenjena razlivu in zadrževanju visokih voda Grosupeljščice.
Razlivna površina se ohranja v primarni rabi, na njej pa je možno
postaviti objekte, skladno z določbami podrobnejših prostorsko
izvedbenih pogojev za posamezno podrobno namensko rabo, določenih v
planskih aktih občine, vendar le tiste vrste objektov, ki jih v skladu z
razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s
področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda na
podlagi tabel iz priloge 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list
RS, št. 89/08 (v nadaljevanju tudi: Uredba). |
(7) Ureditev odvoda notranjih voda v naselju: Odvod padavinske vode, ki
so v času večjih padavin ne stečejo v meteorno kanalizacijo), se rešuje
z umeščanjem retenzijskih površin s prepusti s protipovratnimi
zaklopkami ali s prečrpavanjem oziroma kombinacijo obeh skladno s
projektom: Odvodnja notranjih voda iz območja Grosuplja ob
Grosupeljščici, št. načrta 68-S/15, IDZ, junij 2016. |
(8) Ureditvena enota je sklop zemljiških parcel oziroma gradbenih parcel
s skupnimi značilnostmi glede pogojev za gradnjo objektov in ostalih
ureditev. Ureditveni enoti sta prikazani v grafičnem delu odloka, list
6.1 Ureditvene enote. |
(9) Podenota je del ureditvene enote s posebnimi značilnostmi, za katero
veljajo tudi določila in pogoji za načrtovanje v sklopu ureditvene
enote, katere del je. Podenota je prikazana v grafičnem delu odloka,
list 6.1 Ureditvene enote. |
|
II.
OBMOČJE UREJANJA |
|
4. člen |
(umestitev
OPPN v prostor in opis stanja) |
(1) OPPN
zajema severni del potoka Grosupeljščice, ki vključno z njenim obrežjem
in razlivnimi površinami predstavlja linearni element vzhodnega dela
naselja Grosuplja. Območje urejanja poteka od avtoceste, odsek
Grosuplje–Ivančna Gorica na severu do stanovanjske soseske ob Bevkovi
cesti na jugu. |
(2) Območje OPPN je deloma že urejeno, večinoma bolj naključno kot
namensko. Grosupeljščica predstavlja tehnično urejen vodotok pri čemer
pa je spremenjena njena naravna struktura. Brežine so deloma uzurpirane
in mestoma ni javnega dostopa do potoka. Teren okoli Grosupeljščice je
pretežno raven, brežine ob potoku so porasle z obvodno vegetacijo.
Pešpot, ki je delno asfaltirana in delno makadamska je vzpostavljena po
celotnem osrednjem in južnem delu OPPN. |
(3) Grosupeljščica (severni del – območje OPPN) poteka na severu skozi
nepozidane zelene površine (travnike, gozd in kmetijske površine), nato
teče mimo gospodarske cone TOC III. V osrednjem in južnem delu OPPN
poteka skozi gosto stanovanjsko pozidavo enodružinskih hiš ter manjših
blokov, nadaljuje mimo zelenih površin za šport in rekreacijo, Osnovne
šole Brinje ter manjših zelenih površin, ki se nahajajo v stanovanjski
soseski ob Bevkovi cesti. Potok seka kar nekaj prometnic, prehodi pa so
urejeni z dvema mostovoma in dvema brvema. |
|
5. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
(1) Ureditveno območje OPPN, ki je prikazano v grafičnem delu odloka, je
na severu definirano z razlivnim območjem pod avtocesto, na jugu pa z
OPPN Grosupeljščica 1, na lokaciji večstanovanjske pozidave na Bevkovi
ulici (Preska). |
(2) Območje predvidenega OPPN je določeno v Občinskem prostorskem načrtu
Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13), in sicer kot površine
namenjene za območja: drugih kmetijskih zemljišč (K2), gozdov (G),
zelenih površin – parki (ZP), prometnih površin – cest (PC), območja
stanovanj – za eno- ali dvostanovanjske objekte (Sse). V območje OPPN so
zajete sledeče ureditvene enote: K2: GR163, GR164; G: GR79; ZP: GR275,
GR271; PC: GR177; Sse: GR209. |
(3) V
območje OPPN, ki obsega površino velikosti približno 13 ha, so vključena
naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: |
k.o.
Grosuplje – naselje: |
879/4,
879/2, 2135/18, 879/3, 2135/20, 849/1, 879/6, 849/2, 886/7, 886/3,
885/3, 884/2, 2135/4, 885/2, 886/2, 842/2, 628/4, 627/3, 628/3, 627/5,
627/2, 624/2, 2134/7, 596/3, 2134/6, 623/2, 597/2, 608/4, 622/2, 609/3,
608/3, 606/3, 2134/5, 610/3, 211/1, 612/2, 613/5, 2211/3, 156/2, 157/5,
157/3, 157/6, 156/1, 157/4, 155, 157/2, 2134/2, 153, 152, 151, 147/9,
150, 147/10, 146, 144/1, 143/1, 141/1, 142, 163/2, 163/3, 143/2, 141/2,
164/1, 164/2, 166/3, 2133, 134, 133, 167/1, 127/3, 127/4, 166/1, 2132,
126/1, 126/2, 2134/1, 128, 129, 130, 131, 132, 2208/2, 1201/3, 140,
135/1, 135/4, 135/2, 136/1, 2209/2. |
k.o.
Grosuplje: |
1189/1,
1694/2, 1188, 1187/6, 1189/2, 1725, 1190/1, 1201/4, 1201/5, 1201/6,
1201/7, 1203/1, 1201/3, 187/5, 1725, 1189/3. |
k.o. Stara
vas: |
268/2,
1498, 268/1, 267/1, 1504, 269/3, 269/2, 269/9, 1000/2, 1490, 269/4,
1000/3, 272/1, 272/2, 275, 273. |
(4) Parcele v območju OPPN so povzete iz geodetskega načrta GN, št.
RTL-32/2013, Geodetski biro RTL, Peter Rejec s.p., december 2013. V
primeru, da znotraj območja OPPN pride do zemljiško-lastniških sprememb,
se parcelacija smiselno nadomesti z novimi parcelami, ob upoštevanju
meje OPPN. |
|
III.
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
6. člen |
(prostorske ureditve) |
Ureditve
ob Grosupeljščici so v prvi vrsti namenjene izvedbi protipoplavnih
ukrepov pri čemer se upošteva tudi krajinski in
arhitekturno-urbanistični vidik skozi celotno območje s kontinuirano
vzpostavitvijo pešpoti ob potoku. |
|
7. člen |
(ureditvene enote) |
Območje
urejanja je določeno z eno ureditveno enoto UE1-območje ureditev ob
Grosupeljščici in vključuje podenoto UE1a-območje razlivnih površin. |
|
IV.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
8. člen |
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji) |
(1) Grosupeljščica, ki poteka skozi celotno naselje Grosuplja,
predstavlja enkratno kvaliteto v prostoru in nase veže območja različnih
ambientalnih kvalitet. Grosupeljščica na severu poteka skozi odprte
naravne zelene površine, kjer naravno zaledje vsekakor vpliva na boljšo
kakovost vode in na njeno neokrnjenost. V osrednjem in južnem delu pa
teče skozi urbanizirano območje mesta. |
(2) Grosupeljščica, kot potok, ki občasno poplavlja, predstavlja
omejitev v prostoru. Gosta pozidava ob vodi (objekti in površine ter
lastništvo le-teh) v osrednjem in južnem delu pa omejujejo ureditev
potoka in njegove obvodne vegetacije. Še posebej je potrebno poudariti
naslednje probleme oziroma konflikte v prostoru: novogradnje v osrednjem
in južnem delu so postavljene preblizu vode, veliko število izpustov v
Grosupeljščico, preozko korito oziroma premajhni prepusti vode zaradi
brvi in mostov. S tem je na določenih delih zmanjšana biotska, estetska
in rekreacijska vrednost potoka. |
(3) Potok
Grosupeljščica seka kar nekaj prometnic na katerih so izvedeni prehodi
(mostovi/brvi), in sicer: makadamsko cesto (slepa cesta do stanovanjskih
hiš ob avtocesti), Cesto ob Grosupeljščici, Erjavčevo cesto ter zopet
Cesto ob Grosupeljščici. Na prometnicah so čez potok urejeni prehodi
(mostovi/brvi), ki pa oblikovno niso poenoteni in po večini tehnično
neustrezni. Pešpot ob Grosupeljščici, ki je delno asfaltirana in delno
makadamska, je vzpostavljena v osrednjem in južnem delu in se navezuje
na širše območje Grosupljega. Redko je urejena z drobno urbano opremo,
deloma le z javno razsvetljavo in koši za smeti. Pot je potrebno
vzpostaviti tudi v severnem delu in kontinuirano speljati vzdolž
celotnega območja. |
(4) Območje OPPN je danes v celoti poplavno. Po izvedbi načrtovanih
protipoplavnih ukrepov bo znotraj OPPN in v njegovi neposredni bližini
možno izvajati prostorske ureditve skladno z določili tega odloka. Ob
izvedbi posameznega protipoplavne ureditve kjerkoli na celotni dolžini
potoka je potrebno preveriti posledice na ostalem območju OPPN, kot tudi
posledice na celotnem vplivnem območju gorvodno in dolvodno izven OPPN. |
(5) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom,
zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Vplivno
območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega
območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo
prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi
prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno obstoječe infrastrukturno
omrežje. |
|
V.
LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV |
|
9. člen |
(vrste
gradenj) |
V območju
urejanja so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih
objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna
dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter
odstranitve objektov. Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je
dopustna na vseh ureditvenih enotah, če ni v nasprotju z režimi varstva
ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in
narave ter vodnogospodarskimi ureditvami. |
|
10. člen |
(vrste
objektov) |
(1) V
območju urejanja OPPN so dovoljeni vodni objekti, namenjeni zmanjševanju
poplavne ogroženosti in izvajanju celovitih ukrepov stanja voda. |
(2) V
posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in
manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov
in objektih državnega pomena Uradni list RS, št. 109/11). |
V
UE1-območje ureditev ob Grosupeljščici: |
1 /
Stavbe: |
– 127
druge nestanovanjske stavbe: le 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje: javne sanitarije, vodnjaki in podobno. |
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
21 /
Objekti prometne infrastrukture: |
– 211
Ceste, |
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade; razen 2151
Pristanišča in plovni kanali. |
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
24 / Drugi
gradbeni inženirski objekti: |
– 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti; le 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje; 24122 Drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
(2) Gradnja objektov znotraj OPPN na območjih, ki so poplavno ogrožena,
ni dovoljena dokler niso izvedeni ukrepi v taki meri, da je zmanjšana
poplavna ogroženost, oziroma je dovoljena skladno z Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, Uradni list RS, št. 89/90 ter skladno z določbami podrobnejših
prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno podrobno namensko rabo (G,
K2, ZP), določenih v planskih aktih občine. |
(3) Poleg
objektov iz prve in druge alineje so za namen predvidenih posegov in
dejavnosti po tem OPPN v območju urejanja, kjer je dovolj
razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in
enostavnih objektov na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi
z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje skladno s
podrobnejšo namensko rabo površin, določenih v planskih aktih občine. |
|
11. člen |
(vrste
dejavnosti) |
(1) Območje
UE1-območje ureditev ob Grosupeljščici je namenjeno protipoplavnim
ureditvam, hkrati pa se dopuščajo tudi dejavnosti za prosti čas. |
(2) Območje
UE1a-območje razlivnih površin se ohrani v primarni rabi in je
namenjeno razlivu in zadrževanju visokih voda Grosupeljščice. Hkrati pa
se na njih dopuščajo dejavnosti, ki so skladno s podrobno namensko rabo,
predvidene z OPN, če le-te niso v nasprotju s protipoplavnimi ureditvami
in ne ovirajo poplavne varnosti, in sicer: |
– K2:
Kmetijska dejavnost |
– ZP:
Dejavnosti za prosti čas |
– G:
Gozdarska dejavnost. |
|
12. člen |
(vrste
ureditev) |
V območju
OPPN so v vseh ureditvenih enotah dovoljene naslednje ureditve, če niso
v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij okolja in narave: |
– protipoplavne/vodnogospodarske ureditve, |
– izravnave terena skladno s celostnimi rešitvami protipoplavnih
ukrepov, |
– krajinske ureditve (kot je npr. urejanje odprtih površin kot so
zelenice, parki, sprehajalne poti, otroška igrišča, pešpoti in trgi
oziroma ploščadi in podobno), |
– parterne
ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih
stopnic ipd.). |
|
13. člen |
(protipoplavni ukrepi oziroma ureditve v OPPN) |
(1) Z
ureditvami Grosupeljščice se načrtujejo protipoplavni ukrepi ter
arhitekturne, krajinske in ekološke ureditve vode in obvodnega prostora.
Gre za kompromis med varstvenim in oblikovalskim pristopom na način, da
se predvideni hidrotehnični posegi prilagodijo arhitekturno-krajinskemu
jeziku (ureditev brežin, poenotenost vodnih objektov (mostovi, brvi,
zidov ipd.), kontinuirana vzpostavitev sprehajalne poti ter urbane
opreme ob poti, povečanje kakovosti vode s samočistilnimi procesi itn.). |
(2) Vsi
protipoplavni ukrepi v območju OPPN se izvedejo za varnost pred
100-letno visoko vodo skladno s strokovnimi rešitvami: HH elaborat:
Analiza poplavnosti na območju ureditve Grosupeljščice (OPPN
Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2), št. 05a-S/16; Idejni
projekt: Ureditev Grosupeljščice v območju OPPN Grosupeljščica 2, št.
načrta 05.2-S/16, IDP, junij 2016. |
(3)
Splošna določila za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki veljajo za
celotno območje OPPN, ob upoštevanju konkretnih ukrepov določenih pod
točko tri: |
– vzdolž
celotne trase se izravna niveleta dna; |
– minimalne lokalne razširitve struge so predvidene le zaradi obstoječih
zožitev; |
– kjer se
izkaže potreba po stabilizaciji dna, se umeščajo talni pragovi, nekateri
se obložijo s kamni na način, da se teren razgiba kar je primerno za
ribe, tok vode pa se umiri; |
– premostitve čez potok (mostovi, brvi), ki zmanjšujejo odtočnost
visokih voda se, kjer je to potrebno, odstranijo oziroma dvignejo na
ustrezno višino; |
– prestavitev obstoječe infrastrukture, kjer je tangirana z načrtovanimi
ureditvami, se izvede pod pogoji upravljavca; |
– Ukrepi
se praviloma izvajajo od juga proti severu oziroma najprej dolvodno,
nato postopoma gorvodno ali pa sočasno po celotni potezi. Če se pokaže
potreba ali interes za izvedbo posameznega ukrepa, ki odstopa od
vrstnega reda, ga je možno izvesti predhodno, pri čemer pa morajo biti s
hidrološko hidravličnim izračunom preverjene posledice na ostalem delu
območju OPPN. Le-te pa ne smejo poslabšati stanja gor ali dolvodno.
Preveritev vpliva ukrepa je potrebna vedno tudi, kadar ni predvidena
izvedba celovite rešitve. Pri tem se izvede ponoven matematični model, v
katerem mora biti z izračunom podkrepljeno, da ni poslabšanja od
obstoječega stanja dolvodno ali gorvodno. |
(4) Območje urejanja je razdeljeno na dve območji, znotraj katerih so
opisani posamezni ukrepi, ki so detajlneje opredeljeni v grafičnem delu,
list št. 6.2.1 in 6.2.2 Ureditvena situacija ter v nadaljevanju opisani
gorvodno tj. od juga proti severu vključno s prikazom premostitev (most
ali brv). |
Območje 1:
Južna točka OPPN / stanovanjska soseska ob Bevkovi – območje TOC III /
Jerova vas |
Odsek A
med profiloma PG84 in PG124: |
– Predvidena je le izravnava nivelete dna in pri obstoječih zožitvah
razširitev struge, in sicer med profiloma PG84 in PG86, v profilu PG109,
med profiloma PG117 in PG120; |
– obstoječa brv (P«a«) v profilu PG88 se odstrani in nadomesti, pri
čemer se dvigne na ustrezno višino; |
– obstoječa brv (P«b«) v profilu PG100 se odstrani in nadomesti, pri
čemer se dvigne na ustrezno višino; |
– Dodatni
ukrepi, razen prej omenjenih, na tem odseku niso potrebni, visoke vode
se rešujejo z zadrževalnikom. |
Območje 2:
Območje TOC III / Jerova vas – severna točka OPPN |
Odsek B
med profiloma PG124 in PG144: |
– Predvidena je le izravnava nivelete dna in pri obstoječih zožitvah
razširitev struge, in sicer med profiloma PG138 in PG140 ter med
profiloma PG140 in PG144; |
– obstoječi most (P«c«) v profilu PG124 se ohranja; |
– razlivno
območje (levo in desno), ki se ohranja v primarni rabi; |
– nova
premostitev (brv) se izvede v profilu PG137, zaradi izvedbe oziroma
povezanosti pešpoti. |
Odsek C
med profiloma PG144 in PG149: |
– predvidena je izravnava nivelete dna ter razširitev struge pri
obstoječih zožitvah, in sicer med profiloma PG145 in PG149; |
– predviden lokalen dvig terena med profiloma PG145 in PG149; |
– manjše
razlivno območje, ki se ohranja v primarni rabi (levo in desno); |
– obstoječi most (P«d«) v profilu PG145 se ohranja; |
– Pešpot
se spelje na obstoječ most in se zaključi. |
Odsek D
med profiloma PG149 in PG176: |
– predvideno nadvišanje obstoječe poljske poti; |
– večje
razlivno območje, ki se ohranja v primarni rabi. |
14. člen |
(pogoji za
umestitev in oblikovanje protipoplavnih elementov v območju OPPN) |
(1) Elementi
urejanja, kot so oblike nasipov, zaščita bregov in profila struge, vrste
zasaditev, talnih ureditev, oblikovanje premostitev in urbana oprema se
načrtujejo skladno z značilnostmi posameznih območij, ki jih
Grosupeljščica prečka. Elementi ureditve in njihovo oblikovanje naj bo
enostavno tako, da niso izpostavljeni v prostoru oziroma da učinkujejo
lahkotno ter ne ovirajo naravnih tokov. |
(2) Za
umeščanje in oblikovanje protipoplavnih elementov v prostor je eno od
izhodišč, da prostor ob Grosupeljščici ostane sprehajališče. |
(3) Grosupeljščica predstavlja življenjski in migracijski koridor
zavarovani živalski vrsti vidri, zato je pri načrtovanju in izvedbi
protipoplavnih ureditev potrebno upoštevati sledeče naravovarstvene
usmeritve: |
– protipoplavne ureditve na vodotoku in njegovih premostitvah naj se
izvede na način, da bodo vidri zagotovljene vsaj enake aktivnosti kot
jih ima v sedanjih razmerah (prehajanje vzdolž vodotoka in dostopanje na
in z brežine vodotoka, prehranjevanje, označevanje teritorija idr.); |
– protipoplavne ureditve pod mostovi in brvmi naj se načrtujejo, tako da
bo omogočen varen prehod vidre pod mostovi in brvmi tudi ob višjem
vodostaju (suhe brežine ali police); |
– nove
mostne opornike naj se postavi dovolj narazen, da bo omogočen prehod
vidri po suhi brežini oziroma v kolikor to ni mogoče, naj se pod mostom
zgradijo suhe police (vsaj enostransko) za prehod vidre, ki morajo biti
sestavni del PGD; |
– ob
cestnih mostovih naj se vidri prepreči dostop do ceste; |
– pri
pripravi projektne dokumentacije za izvedbo konkretnih ukrepov v okviru
PGD naj sodeluje strokovnjak za vidre; |
– večja,
starejša drevesa na brežinah vodotoka naj se prednostno ohrani; |
– za
preprečitev razrasti invazivnih tujerodnih vrst, kot so topinambur,
japonski dresnik, kanadska zlata rozga in žvrklja, naj se na območje ne
dovaža in nasipa neavtohtone prsti, ki bi lahko vsebovala dele navedenih
in drugih tujerodnih rastlinskih vrst. |
(4) Ostale
usmeritve pri oblikovanju: |
– Pri
urejanju in utrjevanju brežin naj se v čim večji meri uporabi naravne
materiale (les, kamen, vrba in kombinacija). |
– Pri
izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v
neporavnani obliki. |
– Dno
struge naj ne bo poravnano po celotni širini struge, ostane naj naravno
in se naj ne oblaga s kamnom v betonu. |
– Morebitni talni pragovi namenjeni stabilizaciji struge morajo imeti
znižana prelivna polja. |
– Brežine
ob Grosupeljščici so načrtovane na način, da preprečujejo razlivanje
vode na cesto in so ustrezno zavarovane. |
|
15. člen |
(pogoji za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
Za
določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov na območju urejanja OPPN se uporabljajo določila
predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila
veljavnega občinskega prostorskega načrta o nezahtevnih in enostavnih
objektih skladno s podrobno namensko rabo. |
|
16. člen |
(rušitve
objektov) |
Za gradnjo
protipoplavnih ukrepov se odstranita brvi P«a« v profilu PG88 in in P«b«
v profilu PG100 na zemljiščih s parc. št. 627/5 in 879/6, obe k.o.
Grosuplje – naselje. |
|
17. člen |
(usmeritve
za ureditev zelenih površin) |
(1) Zelene
površine v območju urejanja sestavljajo obstoječe zelene površine ob
Grosupeljščici (obvodna vegetacija) v UE1 ter območja odprte površine v
UE1a. |
(2) Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni
meri; sečnja naj bo selektivna. Odstranjena zarast naj se nadomesti z
avtohtono drevesno in grmovno zarastjo. |
(3) Pri
novih zasaditvah v sklopu ekološke ureditve oziroma sanacije vodotoka
naj bo upoštevan izbor avtohtonih pionirskih dreves in grmovnih vrst, ki
so glede rastiščnih pogojev nezahtevne in imajo obenem veliko
življenjsko moč. Ob tem je potrebno upoštevati omejitev vnosa rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko
prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin. |
(4) Znotraj OPPN se ob Grosupeljščici in javnih površinah lahko predvidi
linijska zasaditev drevesne vegetacije kot dopolnitev ali nadaljevanje
obstoječe. Na odprtih zelenih površinah pa se skladno z bodočim namenom
območja predvidijo zasaditve bodisi kot parkovne ureditve, bodisi kot
dopolnitev obstoječe vegetacije. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira
v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva
vegetacijsko podobo v okolici. |
(5) Zaradi
ohranjanja obstoječih prostorskih kvalitet in funkcij gozda na sosednjih
zemljiščih je treba ohraniti vegetacijo obstoječega gozdnega roba na
severnem delu OPPN ob skrajni meji območja urejanja. |
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
18. člen |
(pogoji za
izvedbo prometnega omrežja) |
(1) Območje
Grosupeljščice tangira obstoječo prometno infrastrukturo na katerih so
potrebne rušitve oziroma nadvišanja in zamenjave obstoječih (danes
poddimenzioniranih) premostitev (most, brv), in sicer: |
– obstoječa brv (P«a«) se odstrani in nadomesti, pri čemer se dvigne na
ustrezno višino; |
– obstoječa brv (P«b«) se odstrani in nadomesti, pri čemer se dvigne na
ustrezno višino; |
– obstoječi most se ohranja (P«c«); |
– obstoječi most se ohranja (P«d«). |
Mostova se
po potrebi obnovita, brvi pa se oblikovno poenotita skladno z brvmi po
celotni potezi Grosupeljščice, pri čemer naj izhajajo iz oblikovanja
»brv ljubezni«. |
(2) Predvidene prometne ureditve in premostitveni objekti se predvidijo
na kotah, ki bodo določene z Idejnim projektom, pri čemer je potrebno
zagotoviti situativno in niveletno prilagoditev na obstoječe stanje
tangiranih občinskih cest. Prometne površine znotraj OPPN je potrebno
opremiti s predpisano vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo
in opremo skladno z določili o prometni signalizaciji in prometni opremi
na javnih cestah. |
(3) Tehnični pogoji za gradnjo mostov na območju OPPN: |
– Investitor ne sme z nobenimi posegi posegati v vodotok, v kolikor bi
imeli le-ti za posledico zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega
profila oziroma zmanjševanje pretočne prevodnosti. |
– Za
prevodnost mostnih konstrukcij je potrebno priložiti hidravlično
hidrološko študijo, iz katere bo razvidna dejanska prevodnost svetle
odprtine mostne konstrukcije in ki mora prevajati 100 letne vode z
varnostno višino. |
– Širina
pretočnega profila se v območju mostu ne sme bistveno spreminjati glede
na širino struge gor in dol vodno. Prav tako se mora niveleta struge v
območju mostu smiselno priključiti na niveleto struge gor in dol vodno
od mostne konstrukcije. |
– Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt varen v vseh
hidroloških pogojih. |
– Zavarovanje oziroma stabilizacija dna struge v območju mostu mora
zagotavljati stabilnost struge. Niveleta struge mora biti zaključena z
dol in gor vodnim pragom. |
– Projekt
mora vsebovati tudi: natančen prikaz premostitvene konstrukcije glede na
strugo vodotoka (prikaz v situaciji, ki mora biti odraz dejanskega
stanja v naravi oziroma predvidenega – projektiranega stanja na odseku
vodotoka, ki se ureja). |
(4) Peš
pot, ki je mestoma hkrati tudi kolesarska steza, je speljana ob
Grosupeljščici. Nanjo se lahko navežemo kjerkoli in omogoča kontinuirano
prehodnost OPPN pri čemer povezuje različna programska območja ob
Grosupeljščici. Sprehajalno pot ob Grosupeljščici je potrebno na
določenih mestih (ob in severno od TOC III) na novo vzpostaviti ter jo
po celotni potezi urediti s poenoteno urbano opremo. |
|
19. člen |
(splošni
pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje) |
(1) Vzdolž
območja urejanja poteka obstoječa infrastruktura, ki jo je v času
izvedbe protipoplavnih ukrepov potrebno ustrezno ščititi oziroma
prestaviti. Vse zaščite in prestavitve morajo biti v nadaljnjih fazah
projektno obdelane in izvedene v skladu s pogoji pristojnih služb. |
(2) Pred
pričetkom posega v prostor je potrebno pristojnemu upravljavcu naročiti
morebitno zakoličbo, umike in ustrezno mahansko zaščito infrastrukturnih
vodov in naprav, kjer je to potrebno, skladno s tehničnimi normativi in
standardi pod pogoji upravljavca. |
|
20. člen |
(vodovod) |
Pri
projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o
odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o
tehnični izvedbi in uporabo objektov in naprav javnih in zasebnih
vodovodov. |
|
21. člen |
(kanalizacija) |
(1) V
Grosupljem je v večini zgrajen mešan kanalizacijski sistem, zato v času
intenzivnejših padavin Grosupeljščica predstavlja odvodnik prelivnih
odpadnih in predvsem padavinskih vod. Izbere naj se take rešitve
pretočnosti Grosupeljščice, ki ne bodo predvidevale dviga kritičnih
nivojev (širitev struge, dodatne možne poglobitve itn.). Pri načrtovanju
protipoplavne ureditve Grosupeljščice je potrebno upoštevati obstoječe
kanalizacijske jaške ter jih višinsko prilagoditi novim ureditvam.
Velikost in oblika se predvidi v kasnejših fazah. |
(2) Preveriti je potrebno vse izpuste v Grosupeljščico in javne
površine, ki so uzurpirane s strani fizičnih oseb oziroma varstvene
pasove ob vodotoku. |
(3) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati
horizontalne in vertikalne odmike skladno z določili tehničnega
pravilnika o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Grosuplje. |
|
22. člen |
(električno omrežje) |
(1) V
območju OPPN potekajo vzdolž brežine Grosupeljščice SN zemeljski vodi,
ki na dveh lokacijah prečkajo predmetno strugo in se zaključujejo v
nadzemni vod. Poleg SN prečka območje tudi nizkonapetostni vod, namenjen
oskrbi objekta. Preko območja OPPN severovzhodno od gospodarske cone, ob
izvozu na AC pa poteka SN nadzemni vod. |
(2) Predvideni posegi znotraj varovalnega pasu obstoječih
elektroenergetskih vodov so možni pod pogoji, da se zagotovi ustrezna
električna in mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov skladno
s tehničnimi normativi in standardi. Posebno pozornost je potrebno
posvetiti mehanskim zaščitam zemeljskih vodov na odsekih, ki bodo
potekali pod povoznimi in vodnimi površinami. |
(3) Na
poplavno ogroženih območjih in območjih, ki so namenjeni regulaciji
vodostaja, preko katerih potekajo SN nadzemni vodi, bo potrebno
preveriti stopnjo ogroženosti statične stabilnosti obstoječih oporišč
elektroenergetskih vodov in objektov v času visokih voda ter predvideti
tudi višinske kote visokih voda v neposredni bližini obstoječih vodov. V
primeru ogroženosti pred udarom električnega toka zaradi visokih voda,
bo potrebna prestavitev vodov na ustrezno lokacijo poplavne ogroženosti
oziroma pokablitev le-teh. |
(4) Na
območju urejanja se izvede klasična javna in cestna razsvetljava.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Višina
kandelabrov in tipi svetilk naj bodo skladni z namembnostjo površin pri
čemer mora biti izgled svetilk usklajen z obstoječo razsvetljavo v
prostoru. Kable naj se vodi ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski
kanalizaciji. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne
povzročajo t. i. svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Pri ureditvi
cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati
Priporočila SDR – Cestna razsvetljava PR 5/2 – 2000 (Slovensko društvo
za razsvetljavo, Maribor 2000). |
|
23. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) |
Obtoječe
TK omrežje je glede na predvidene ureditve potrebno ustrezno zaščititi
ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je
potrebno upoštevati tudi izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne
točke KK in kablov. |
|
24. člen |
(odpadki) |
(1) V času
izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in
jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. |
(2) Odlaganje
morebitnih viškov odkopane zemljine, gradbenih odpadkov in gradbenega
materiala v gozdu ni dovoljeno. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
25. člen |
(kulturna
dediščina) |
Obravnavano območje ne posega na območje registriranih enot kulturne
dediščine, vendar je skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine potrebno omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega konservatorskega arheološkega
nadzora nad posegi. Lastnik zemljišč/investitor mora najmanj 10 dni pred
začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Ljubljana. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
26. člen |
(varovanje
pred prekomernim hrupom) |
Z izvedbo
protipoplavnih ukrepov na Grosupeljščici ne bo preseženih dovoljenih
vrednosti kazalcev hrupa v okolju. |
|
27. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem zraka) |
Z izvedbo
protipoplavnih ukrepov na Grosupeljščici ne bo preseženih dovoljenih
koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih snovi v zraku. |
|
28. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem voda) |
(1) Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo morajo biti, skladno z določili zakonodaje o
vodah, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba
brežine potoka Grosupeljščica, najmanj 5 m. |
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo
izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom
v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo. |
(3) Vsi
posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov
s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Na vodna in
priobalna zemljišča se ne odlaga odpadkov, gradbenega materiala ipd.
Začasne deponije morajo biti urejene na način, da je preprečeno
onesnaževanje voda. |
|
29. člen |
(varovanje
krajinskih značilnosti) |
(1) Z
ureditvami Grosupeljščice se načrtujejo protipoplavni ukrepi ter
arhitekturne, krajinske in ekološke ureditve vode in obvodnega prostora.
Gre za kompromis med varstvenim in oblikovalskim pristopom na način, da
se predvideni hidrotehnični posegi, kolikor je to mogoče, prilagodijo
krajinskemu jeziku (ureditev brežin, poenotenost vodnih objektov
(mostovi, brvi, zidov ipd.), vzpostavitev sprehajalne poti ter urbane
opreme ob poti, povečanje kakovosti vode s samočistilnimi procesi itn.). |
(2) Osnovno
izhodišče krajinske zasnove območja je, da pot ob Grosupeljščici ostaja
sprehajališče, da se ohranjajo in izkoriščajo naravne kvalitete prostora
kot zeleni predahi med grajeno strukturo. Protipoplavni ukrepi se
izvajajo na način, da se v čim večji možni meri ohranja obstoječa zarast
na vseh brežinah, ki niso prizadete zaradi novih ureditev. |
|
30. člen |
(varovanje
plodne zemlje in tal) |
(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in
zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je
potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju
gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do
2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. |
(2) V času
gradnje mora biti preprečeno izlitje nevarnih tekočin prosto v zemljo.
Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal. |
|
31. člen |
(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda ter narave) |
(1) Pri
urejanju območja je potrebno zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje
in dostop z običajno gozdarsko mehanizacijo do sosednjih gozdnih
zemljišč po izvedenem posegu ne bodo poslabšali. |
(2) Zaradi
ohranjanja obstoječih prostorskih kvalitet in funkcij gozda na sosednjih
zemljiščih je treba ohraniti vegetacijo obstoječega gozdnega roba ob
skrajni meji območja urejanja. V kolikor bi prišlo do poseganja v gozdna
tla je potrebno prizadete površine v najkrajšem možnem času ustrezno
sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. |
(3) Tam
kjer ima znotraj OPPN posamično gozdno drevje, kot tudi skupine gozdnega
drevja, pomembno ekološko, socialno kot tudi estetsko vlogo, naj se
predvidene ureditve načrtuje tako, da se obstoječo obvodno vegetacijo v
čim večji meri ohranja. |
(4) Odlaganje morebitnih viškov odkopane zemljine, gradbenih odpadkov in
gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno. |
|
32. člen |
(usmeritve
Zavoda za ribištvo) |
(1) Grosupeljščica
sodi v Grosupeljski ribiški okoliš in ima v delu OPPN status ribolovnega
revirja. Po podatkih Ribiškega katastra poseljuje sedem vrst rib. |
(2) Izvedba protipoplavnih ureditev Grosupeljščice naj, kolikor to
dopuščajo tehnične in ekonomske zahteve, v čim večji možni meri
zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti tako da se struge
obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se
ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost
vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter
se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Dela
naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma
celovitost vodnega prostora. |
(3) Pri
gradbenih delih naj se ne posega oziroma vznemirja ribe na drstiščih v
času drstenja. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
33. člen |
(varovanje
pred naravnimi omejitvami) |
(1) Del
območja se nahaja na vodovarstvenem območju, zato je pri načrtovanju in
izgradnji potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov o varovanju
pitne vode. |
(2) OPPN
leži znotraj območja plazovitosti, kar pomeni, da na območju obstaja
nevarnost pojava zemeljskih plazov, zato je predhodno potrebno izdelati
geološko poročilo. Nahaja pa se tudi znotraj poplavnega območja.
Predvsem severni del se nahaja znotraj območja srednje nevarnosti (Ps),
južni del znotraj majhne nevarnosti (Pm), manjši del pa posega na
območje preostale nevarnosti (Pp). |
(3) Posegi
znotraj OPPN so dopustni le skladno s predpisi s področja zaščite pred
poplavami in z njimi povezane erozije voda. V skladu z zakonodajo o
vodah so na poplavnih območjih prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi
v prostor, ki imajo lahko ob poplavah škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Posegi
so dovoljeni s soglasjem organa, pristojnega za upravljanje z vodami. |
(4) Za
zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri obstoječi
pozidavi, gradnji stavb in ostalih ureditev je potrebno izvesti
protipoplavne ukrepe skladno s 13. členom in ostalimi določili tega
odloka. |
(5) Zacevitev
ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma preko vodotoka, v primeru, da gre
za objekt prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah
oziroma poteh). |
(6) Gradnja obrežnega zavarovanja je dopustna le v primeru, da gre za
preprečitev škodljivega delovanja voda, in sicer kot utrditev obstoječe
brežine. |
(7) Izvedeni ukrepi morajo zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v
prostor ni bistven. V kolikor so na območju urejanja že prisotni
elementi poplavne ogroženosti se z načrtovanjem nove rabe ne sme
povečati stopnja ogroženosti na območju ali izven njega. Zato je treba
skupaj z načrtovanjem novih objektov, posegov, v primeru faznosti del,
načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo
izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov. |
|
34. člen |
(protipoplavni ukrepi) |
(1) Območje urejanja se nahaja znotraj poplavnega območja. |
(2) Za
zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri gradnji stavb
in ostalih ureditev so potrebni sledeči protipoplavni ukrepi, določeni v
13. členu odloka. V 5-metrski varovalni pas vodotoka se ne sme posegati,
razen s protipoplavnimi ukrepi. |
|
35. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Požarno varstvo vseh objektov in ureditev na območju urejanja mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in
premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje
slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice
primerljive tuje države). |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
36. člen |
(potresna
varnost) |
(1) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,200 g. V skladu z določili predpisa o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani,
grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno
izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: |
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, |
– deformacij, večjih od dopustnih ravni, |
– škode na
drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi
večjih deformacij nosilne konstrukcije ali |
– škode,
nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede
na osnovni vzrok. |
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po obstoječih
prometnicah, parkiriščih in pešpoteh. Tako bodo zagotovljeni pogoji za
varen umik ljudi, živali ali premoženja. |
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
37. člen |
(podatki
za parcelacijo) |
(1) Znotraj OPPN se ohranja obstoječe parcelno stanje oziroma se novo
parcelno stanje izvede skladno z izvedenimi ukrepi na način, da bo
omogočena nemotena uporaba in vzdrževanje objektov in ureditev. |
(2) Za
potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v
območjih javnih površin, dopustne delitve in drugi geodetski postopki
vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za izvedbo protipoplavnih
ureditev, gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih
izvajanju gospodarskih javnih služb. Parcelacije, ki niso namenjene za
potrebe izvajanja tega odloka ali za izvajanje gospodarske javne službe,
niso dovoljene. |
|
XI.
FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
38. člen |
(faznost) |
(1) Faznost znotraj območja urejanja je možna in dovoljena pod pogojem,
da parcialne rešitve kateregakoli odseka ne poslabšujejo pretočnosti
Grosupeljščice in ne protipoplavnih razmer komer koli vzdolž OPPN kot
tudi ne izven njega, pri čemer pa mora biti izvedba ukrepov sočasna tako
na levem kot na desnem bregu. |
(2) Ob
izvedbi posamezne protipoplavne ureditve morajo biti s hidrološko
hidravličnim izračunom preverjene posledice na preostalem območju
Grosupeljščice, in sicer na takšnem odseku, kjer je pričakovati vpliv. |
|
XII.
VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
39. člen |
(velikost
dopustnih odstopanj) |
(1) Pri
izvedbi protipoplavnih ukrepov so dovoljena odstopanja, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe tako velike, da
niso v skladu z idejnim projektom, je-le tega potrebno ponovno
preveriti. |
(2) Dovoljeno je odstopanje od trase pešpoti. |
(3) Pri
gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske
infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras
in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju
komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in
pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku
sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev. |
|
40. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Obveznosti
investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so tudi: |
– Pred
pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce
energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi
uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
– Pri
prestavitvi, zaščiti infrastrukturnih omrežij in objektov je potrebno
izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili
upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in
križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine
infrastrukturnih vodov. |
– Stroške
ogleda, izdelava projektne zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe,
zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje
na določenem območju. |
– V času
gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja, predvsem
onesnaženje voda. |
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času
gradnje in po njej. |
– Vse
izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma
posamezne lokacije. |
– Varstvo
pred škodljivim delovanjem, ki presega obseg varstva, ki ga zagotavljata
država, zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi
ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva. |
|
41. člen |
(pogoji in
zahteve upravljavca državnih cest) |
(1) Območje OPPN se na skrajni severni točki približa obstoječi
avtocesti (v nadaljevanju besedila: AC) A2, odsek Grosuplje–Ivančna
Gorica. |
(2) Vse
posege v varovalni pas AC, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako
stran, bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. |
(3) Posegi
v varovalnem pasu in cestnem svetu AC ne smejo biti v nasprotju z
njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanja njenega videza. Upoštevati je potrebno širitev AC minimalno 10
m od roba cestnega sveta. |
(4) Zaradi
načrtovanih ureditev se stopnja poplavne in erozijske ogroženosti AC ne
sme poslabšati. |
(5) Obstoječ sistem odvodnjavanja AC se zaradi načrtovanih ureditev ne
sme poslabšati, ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega
vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno
korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in
vgrajeni infrastrukturi. |
|
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
42. člen |
Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni
in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja s
prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine
Grosuplje. |
|
43. člen |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
44. člen |
Občinski
podrobni prostorski načrt Grosupeljščica 2 se v analogni in digitalni
obliki hrani na sedežu Občine Grosuplje ter na sedežu Upravne enote
Grosuplje. |
|
45. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3505-2/2006 |
Grosuplje, dne 26. oktobra 2016 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič l.r. |
|