Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C - v nadaljevanju besedila: ZPNačrt) in 31. člena Statuta občine Kungota (Ur. list RS, štev. 12/04, 18/07,13/08) je Občinski svet občine Kungota na svoji 11. redni seji dne 21. junija 2012 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

Center Sonček Vrtiče

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega plana občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–2000 (MUV, št. 4/86 in Ur. l. RS, št. 72/97 in 81/2004) in Družbenega plana občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota (MUV, št. 1/87 in Ur. l. RS, št. 72/97 in 81/2004), sprejme občinski podrobni prostorski načrt Center Sonček Vrtiče (v nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelal GERES d.o.o., Cankarjeva ul. 21, 2000 Maribor, pod številko projekta OPPN-23/11, junij 2012.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora na Občini Kungota.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE

Z OPPN

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z izgradnjo centra Sonček v Vrtičah.

(2) Predvidene ureditve:

- gradnja večnamenskega objekta,

- gradnja nastanitvenega objekta s prostori za terapije,

- gradnja apartmajskega naselja s sedmimi objekti,

- gradnja objekta za razdeljevanje hrane in za druženje,

- ureditev kampa in gradnja servisnega objekta za potrebe kampa,

- ureditev »amfiteatra«- prostora za druženje,

- gradnja zunanjega bazena,

- gradnja gospodarskega poslopja- hleva,

- gradnja nadstreška med obstoječima centralnim objektom in

namestitvenim objektom,

- ureditev okolice stavb z zelenimi in drugimi površinami in

- gradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva ureditev Centra Sonček Vrtiče.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3) Območje z OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:

- k.o. Spodnje Vrtiče (594): *54/1, *54/2, 272-del, 273/1, 273/2, 274/1, 274/2, 274/3, 275-del, 276-del, 279-del, 280, 281-del, 519-del, 520/1-del, 520/3, 581-del, 582/1-del, in 596/1-del.

(4) Velikost območja OPPN je cca 5,47 ha.

(5) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvedejo ureditve prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, s parcelnimi številkami v katastrski občini:

k.o. Spodnje Vrtiče (594): 507, 506, 510/5, 505/2, 501, 502/2, 502/3, 579/1, 449/1, 264.

(6) Parcele, navedene v tem členu, so razvidne iz grafičnega dela OPPN na listih št. 2.1 in 2.2.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE

V PROSTOR

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1) Območje OPPN zajema kmetijo Centra Sonček na naslovu Sp. Vrtiče 8 in se nahaja v zgornjem oz. severnem delu naselja.

Območje je ujeto v zgornji del doline neimenovanega levega pritoka Svečinskega potoka. Severni del območja OPPN je že pozidan, obstoječi objekti ležijo ob občinski cesti na robu dolinske ravnice. Ostali del zemljišča je nepozidan in v naravi predstavlja travnate površine. Območje je dostopno iz južne smeri po lokalni makadamski cesti JP695561 Repna graba, ki se jugozahodno od območja navezuje državno cesto RIII-708 Zg. Kungota–Plač.

(2) Predvidena ureditev s svojo zasnovo izkorišča danosti prostora in se funkcionalno navezuje na prometne povezave v prostoru.

(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V

PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI

IN OBLIKOVANJA

6. člen

(opis prostorskih ureditev)

(1) V območju OPPN je predvidena dograditev rekreacijskega centra Zveze Sonček za izvajanje počitniških programov za otroke in odrasle, terapevtskih kolonij, oddaja počitniških kapacitet, športnih aktivnost. Predvidena je gradnja večnamenskega objekta, odstranitev obstoječega gospodarskega poslopja (preša) in gradnja nastanitvenega objekta s prostori za terapije, gradnja apartmajskega naselja s sedmimi objekti, gradnja objekta za razdeljevanje hrane in za druženje, ureditev kampa in gradnja servisnega objekta za potrebe kampa, ureditev »amfiteatra«- prostora za druženje, gradnja zunanjega bazena, gradnja gospodarskega poslopja- hleva, izvedba nadstrešnice med obstoječima objektoma,

ureditev okolice stavb z zelenimi in drugimi površinami in izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

(2) Nadstrešnica med obstoječima objektoma- št. 3:

Med obstoječim centralnim objektom (1) in namestitvenim objektom (2) se izvede nadstrešnica. Izvedbo in oblikovanje se prilagodi obstoječima objektoma.

(3) Večnamenski objekt- št. 4:

Večnamenski objekt je lociran na mesto po nesreči porušenega gospodarskega poslopja kmetije (hleva). Zasnovan je kot pravokotnik izrazito podolžnega tlorisa z dostopom in vhodom iz severozahodne strani, etažnosti pritličje z možnostjo izkoriščenja mansarde (P+M). Tlorisna velikost objekta znaša 11,00 x 30,50 m ter na zahodno stran še pokrit nadstrešek širine 1,80 m po celotni dolžini objekta. Objekt je razdeljen na tri dele: zaprt večnamenski prostor, odprt večnamenski prostor in tehnični del (sanitarije, čajna kuhinja, skladišče, kotlovnica, ostali servisni prostori…).

Stavba je grajena klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) s strmo dvokapno streho z naklonom 30-45° s čopi ali brez. Nad manjšimi deli stavbe (npr. vhodni nadstrešek….) je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna.

(4) Nastanitven objekt s prostori za terapije (nadomestni objekt »Preša«)- št. 5:

Severno od obstoječega centralnega objekta se nahaja gospodarsko poslopje (preša), ki se poruši. Na mesto odstranjenega objekta se zgradi nastanitven objekt s prostori za terapije. Nov objekt ima orientacijo v prostoru enako kot odstranjeno gospodarsko poslopje- preša, to pomeni daljša stranica pravokotno na teren.

Nova stavba je zasnovana pravokotno, z vhodom na daljši ali krajši stranici. Etažnost objekta je maksimalno K+P+M ali K+P+1. Zaradi nagiba terena klet ni v celoti vkopana (jugovzhodna stran). Tlorisna velikost objekta znaša 9,00 x 15,00 m ter ob jugozahodni in jugovzhodni stranici objekta možnost izvedbe pokritega ganka širine do 2,00 m.

Stavba je grajena klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) s strmo dvokapno streho z naklonom 30-45° s čopi ali brez. Nad manjšimi deli stavbe (gank) je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna.

(5) Apartmajsko naselje- št. 6:

Ob vstopu na kompleks kmetije na južni strani se na pobočju zahodno od ceste locira apartmajsko naselje s sedmimi objekti.

Zasnova objektov je pravokotna z vhodi na daljši stranici objekta.

Objekti so nanizani v dveh linijah, med njima je dostopno intervencijska pot. Severozahodno linijo (glede na dostopno pot) predstavljajo trije objekti, ki imajo daljšo stranico postavljeno vzporedno s terenom. Jugovzhodno linijo glede na dostopno pot predstavljajo štirje objekti, ki imajo daljšo stranico pravokotno na teren oz. pravokotno na dostopno pot. Etažnost objektov je maksimalno K+P+M. Tlorisna velikost objektov je 6,00 x 10,00 m.

Apartmajski objekti so grajeni klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) z strmo dvokapno streho z naklonom 30-45° s čopi ali brez. Nad manjšimi deli stavbe (npr. vhodni nadstrešek….) je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna.

(6) Objekt za razdeljevanje hrane in druženje- št. 7:

Severno od apartmajskega naselja se v pobočje umesti objekt za razdeljevanje hrane in druženje uporabnikov centra. Nova stavba je zasnovana v podolžnem tlorisu, daljša stranica objekta je pravokotna na teren. Vhod v objekt je na daljši ali krajši stranici.

Etažnost objekta je pritlična z možnostjo izkoriščenja mansarde (P+M). Tlorisna velikost objekta znaša 9,00 x 14,00 m.

Stavba je grajena klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) s strmo dvokapno streho z naklonom 30-45° s čopi ali brez. Nad manjšimi deli stavbe (npr. vhodni nadstrešek….) je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna.

(7) Kamp- št. 8:

Ob vstopu na kompleks kmetije na južni strani se na ravnini vzhodno od ceste uredi kamp s servisnim objektom za potrebe kampa (sanitarije, umivalnice, tuši…).

Na območju kampa se uredijo posamezne »parcele« za postavitev šotorov, avtodomov, prikolic, mobilnih hišic.

Servisni objekt je podolžnega tlorisa, pritlične (P) izvedbe, lociran vzporedno z obstoječo lokalno cesto. Tlorisna velikost objekta znaša 6,00 x 10,00 m, streha je strma dvokapnica z naklonom 30-45° s čopi ali brez, nad manjšimi deli stavbe je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna. Stavba je grajena klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija).

(8) Hlev- št. 9:

Dislocirano se v jugovzhodnem delu kompleksa kmetije na levi strani vodotoka uredi gospodarski del centra Sonček s hlevom za živali.

Gospodarski objekt- hlev se locira na vzhodno stran interne makadamske poti. Zasnovan je kot pravokotnik izrazito podolžnega tlorisa, etažnosti pritličje (P) z možnostjo izkoriščenja mansarde (P+M) za potrebe hrambe krme, orodja, strojev… ali etažnosti klet in pritličje (K+P) pri čemer klet zaradi nagnjenega terena ni v celoti vkopana. Tlorisna velikost objekta znaša 10,30 x 30,90 m.

Stavba je grajena klasično masivno ali montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) s strmo dvokapno streho z naklonom 30-45° s čopi ali brez. Nad manjšimi deli stavbe je lahko streha tudi manjšega naklona ali ravna.

(9) Bazenski kompleks- št. 10:

Južno od obstoječega centralnega objekta je že izveden zunanji bazen, ob katerem se izvede še dodaten zunanji bazen.

10) Amfiteater- št. 11:

V severozahodnem delu območja OPPN se v naravni kotanji uredi »amfiteater«- zunanji prostor za druženje. V naravni kotanji se uredi osrednji prostor, na naravnih brežinah se uredijo sedišča oz. prostori za osebe na invalidskih vozičkih. Celotna ureditev »amfiteatra« se izvede iz naravnih materialov.

(11) Igrišča- št. 12:

V ravninskem delu območja OPPN med območjem za kamp in večnamenskim objektom uredijo igrišča za športe na prostem.

7. člen

(krajinsko oblikovanje)

(1) Podrobnejše usmeritve za vzpostavitev zelenih in drugih površin znotraj območja OPPN so razvidne iz grafičnega dela OPPN na listih št. 4.1. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinsko uredi. Izbira rastlinskih vrst in druge opreme se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji.

(2) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtih površin. Proste površine okrog objektov se uredijo- ustrezno očistijo, utrdijo in zatravijo ter zasadijo. Za zasaditev zelenih površin se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne ter travne in zeliščne vrste.

8. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in drugih del

ter objektov)

(1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju za bivanje, rehabilitacijo, počitek in turizem.

Poleg dejavnosti, ki se locira znotraj predvidene namenske rabe območja, so dopustne tudi naslednje vrste dopustnih dejavnosti (povzeto po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08):

A) Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo- pridelava, gojenje, lovstvo, nabiranje in ribištvo,

Q) Zdravstvo in socialno varstvo,

R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

(2) Vrste dopustnih gradenj oz. drugih del, ki se dopuščajo:

- tekoča vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah,

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

- adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

- gradnja novih objektov,

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

- postavitev spominskih plošč in drugih obeležij,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 9. člena tega odloka.

(3) Vrste dopustnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektov državnega pomena, Ur. l. RS, št. 109/2011):

- Nestanovanjske stavbe:

o gostinske stavbe,

o stavbe splošnega družbenega pomena (ne muzeji in knjižnice ter stavbe za šport),

o druge nestanovanjske stavbe (ne obredne stavbe).

- Objekti prometne infrastrukture:

o Ceste: lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti.

- Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

- Drugi gradbeni inženirski objekti:

o Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

o Drugi gradbeni inženirski objekti: drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

9. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.

(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

• Nezahtevni objekti:

o Objekti za lastne potrebe

o Ograje

o Škarpe in podporni zidovi

o Pomožni infrastrukturni objekti

o Pomožni kmetijsko- gozdarski objekti

o Spominska obeležja

• Enostavni objekti:

o Objekti za lastne potrebe

o Pomožni infrastrukturni objekti

▪ Pomožni cestni objekti

▪ Pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za UNP)

▪ Telekomunikacijske antene in oddajniki

▪ Pomožni komunalni objekti

▪ Pomožni objekti za spremljanje stanja prostora

▪ Vrtina ali vodnjak

o Pomožni kmetijsko- gozdarski objekti

o Začasni objekti

o Vadbeni objekti

▪ Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen vzletišče)

o Spominska obeležja

o Urbana oprema

(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.

(5) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,8 m.

VI. POGOJI GLEDE KRIŽANJ, PRESTAVITEV

IN PRIKJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO

JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO

DOBRO

10. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.

Dostop do območja je iz občinske ceste JP695561 Repna graba, ki se v delu, ki poteka čez osrednji del območja OPPN, prestavi.

(2) Dostop do obstoječih in novo predvidenih objektov bo zagotovljen z obstoječim in delno novim notranjim prometnim omrežjem, ki se naveže na občinsko cesto JP695561 Repna graba.

(3) Vse povozne in parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

(4) Kinematični elementi cestnih priključkov morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu in gasilskemu vozilu.

(5) Vse prometne ureditve so razvidne iz grafične priloge (6) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev predlaganih v OPPN, ki so strokovno utemeljena. Dopustna je etapna in začasna izvedba.

11. člen

(prestavitev občinske ceste)

(1) Občinska cesta JP695561 Repna graba (A) se v delu, ki poteka čez območje OPPN, prestavi.

(2) Prestavitev ceste se izvede vzhodno (proti vodotoku). Po prestavljeni občinski cesti (B) se bo odvijal ves tranzitni promet, obstoječa trasa občinske ceste postane izključno internega značaja.

Ves prehodni promet proti severu se tako prestavi iz osrednjega dela na rob območja OPPN.

(3) Minimalni odmik prestavljene občinske ceste od vodotoka je 5 m (vodotok 2. reda).

(4) Novozgrajena- prestavljena cesta B se izvede v dolžini cca 350 m.

(5) Prestavljena cesta B je zasnovana z elementi:

(6) Koridor za občinsko cesto B znaša 6,00 m.

(7) V cestnem koridorju ni dovoljeno zasajati živih mej ali drugega zelenja, ki bi ovirale preglednost ceste. Dovoljena je samo postavitev pomožnih cestnih objektov ter komunalne infrastrukture.

(8) Prestavitev občinske ceste A ni pogoj za izvedbo ostalih ureditev v OPPN.

12. člen

(notranje prometno omrežje)

(1) Po izvedbi prestavitve občinske ceste se za dostop do obstoječih objektov (1 in 2), predvidenega večnamenskega objekta

(4) in predvidenega namestitvenega objekta s prostori za terapije

(5) se izvede nov cestni priključek C na prestavljeno cesto B.

(2) Cesta C se izvede v dolžini cca 45 m.

(3) Cesta C je zasnovana z elementi:

(4) Za dostop do apartmajskega naselja (6) in objekta za razdeljevanje hrane in druženje (7) se izvede nova dostopna pot D s priključkom v križišču obstoječe trase občinske ceste A in predvidene prestavljene občinske ceste B.

(5) Cesta D se izvede kot krožna v dolžini cca 160 m.

(6) Cesta D je zasnovana z elementi:

(7) Ob izvedbi prestavitve občinske ceste se delno prestavi obstoječa pot E do zemljišč na vzhodni strani potoka - do predvidenega hleva (9).

(8) Cesta E se prestavi v dolžini cca 65 m.

13. člen

(parkirne in manipulativne površine)

(1) Na območju OPPN se za potrebe uporabe objektov izvedeta dve parkirni površini (F in G).

(2) Za potrebe apartmajskega naselja in kampa se ob vstopu na kompleks ob obstoječi cesti A izvede obojestranska parkirna površina F s 16 PM.

(3) Za potrebe obstoječih objektov 1 in 2 ter novih objektov 4 in 5 se izvede oz. dogradi obstoječa parkirna površina G z 18 PM.

(4) Vzhodno od večnamenskega objekta (4) je možno izvesti dodatne parkirne površine.

(5) Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnicami. Dopustna je zaščita parkirnih mest s sistemom protitočne zaščite.

Dimenzija enega parkirnega mesta je minimalno 2,50 x 5,00 m.

14. člen

(pešci in kolesarji)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naselja, zato posebne, od vozišča ločene površine za pešce in kolesarje niso predvidene.

15. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega

urejanja)

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Koncept priključevanja na komunalno in energetsko omrežje je povzet po izdelanih strokovnih podlagah ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe…), ki so strokovno utemeljena ter usklajena s posameznimi upravljavci. Dopustna je etapna in začasna izvedba.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN poteka javno vodovodno omrežje PE HD 90.

(2) Za potrebe vodo oskrbe, priključevanja predvidenih porabnikov OPPN in požarne varnosti iz javne mreže je potrebno zgraditi ustrezne nove vodovodne cevovode v krožni povezavi:

- formiranje zanke znotraj območja OPPN v dovoznih cestah:

v dolžini cca 380 m (minimalno PE HD 90) v podaljšku in zahodno od obstoječega cevovoda PE HD 90

- cca 500 m povezovalnega cevovoda (minimalno PEHD 90 cca 190 m in minimalno PEHD 110 cca 260 m) z regulacijskim RV ventilom, od obstoječega vodovoda PE HD 125 z vodohranom Spodnje Vrtiče na vzhodu v širši krožni zasnovi napajanja območja. V prostori je potrebno poiskati optimalne trase, kar še posebej velja za cevovode, ki bodo potekali izven cestnih povezav in izven območja OPPN

- za priključitev predvidenih objektov izvesti nove ustrezno dimenzionirane priključke

(3) Dimenzioniranje novih cevovodov mora biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

(4) Tlaki na obstoječem in predvidenem sistemu ne smejo presegati 7 bar. Pri porabnikih, kjer bodo tlaki presegli 6 bar, je nujna vgradnja internih reducirnih ventilov na priključkih.

(5) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in naprav.

17. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju se nahaja manjša čistilna naprava (ČN1), ki prevzema komunalne odpadne vode obstoječe zazidave.

(2) Za odvodnjavanje odpadnih vod se zgradi ločen sistem kanalizacijskega omrežja.

(3) V južnem delu območja OPPN se zgradi nova čistilna naprava ČN2 ustrezne kapacitete z iztokom v strugo vodotoka na vzhodni strani območja OPPN.

(4) Komunalne odpadne vode namestitvenega objekta s prostori za terapije (5) se odvodnjavajo z ločeno kanalizacijo in se priključujejo na obstoječo čistilno napravo ČN1, ki se po potrebi nadgradi.

(5) Komunalne odpadne vode večnamenskega objekta (4) se odvodnjavajo z ločeno kanalizacijo in se lahko ob ustrezni nadgradnji priključujejo na obstoječo čistilno napravo ČN1 ali na novo čistilno napravo ČN2.

(6) Komunalne odpadne vode iz apartmajskega naselja (6), iz objekta za razdeljevanje hrane in druženje (7) ter iz območja kampa (8) se odvodnjavajo z ločeno kanalizacijo in se priključujejo na novo čistilno napravo ČN2.

(7) Za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz hleva (9) se predvidi malo čistilno napravo minimalne kapacitete z iztokom v potok.

(8) Odvajanje padavinskih vod iz večjih območij je potrebno predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin.

(9) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, ter vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske vode speljejo v bližnji vodotok. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijskega območja.

(10) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj SIST EN 858-2.

(11) Pri izdelavi projektne dokumentacije se preuči odvajanje zalednih vod iz pobočja in poda ustrezne rešitve.

(12) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

18. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti od meje vodnega zemljišča, to je zgornji rob brežine vodotoka, odmaknjeni minimalno 5 m (vodotok 2. reda).

(2) Morebitni direktni izpusti meteornih vod in očiščenih vod iz nove ČN2 v vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno vodotoka zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(3) Investitor mora v primeru prečkanj vodotoka, izgradnje iztoka očiščenih komunalnih vod in ČN in iztoka meteornih vod v vodotok skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika, če je lastnik zemljišča Republika Slovenija.

Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na priobalnem in vodnem zemljišču, ki je v lasti države.

(4) Za vsak poseg je potrebno po končanem projektiranju in pred gradnjo pridobiti vodno soglasje.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN potekata obstoječi DV 20kV d-021 Vrtiče in obstoječi DV 20kV d-425 Stara gora ter obstoječe nadzemno in podzemno nizkonapetostno omrežje iz TP 20/0,4 Vrtiče (t-019).

(2) Varnostna oddaljenost obstoječih oporišč DV 20kV d-021 in DV 20kV d-425 od predvidenih poti mora znašati minimalno 5 m.

(3) Varnostna višina obstoječih vodnikov DV 20kV d-021 in DV 20kV d-425 od predvidenih poti mora znašati minimalno 7 m.

(4) Pri križanju predvidenih poti in obstoječih DV mora biti izolacija električno in mehansko ojačana.

(5) Del obstoječega NN 0,4 kV omrežja obstoječe TP t-019 Vrtiče na območju OPPN se demontira, zaradi česar bo potrebno izvesti tudi rekonstrukcijo dela obstoječega NN omrežja.

(6) Za napajanje predvidenih in obstoječih odjemalcev na območju OPPN bo potrebno zgraditi nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe TP t-019 Vrtiče.

(7) Ureditev elektronergetskega omrežja na območju OPPN je obdelana v strokovnih podlagah št. 27/12-MO (izdelal Elektro Maribor d.d.), ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju.

(8) Za napajanje vsakega posameznega objekta je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev predvidenih objektov na distribucijsko omrežje.

(9) Za vse predvidene posege bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi.

Pri lociranju novih objektov bo potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Zaradi kasnejše uskladitve komunalnega reda je možno odstopanje od predvidenih tras elektroenergetskih vodov.

(10) Prestavitev oz. demontaža dela obstoječega NN omrežja na območju OPPN ni pogoj za izvedbo ostalih ureditev v OPPN v kolikor je možno zadostiti vsem pogojem glede odmikov in priključevanja na javno elektroenergetsko omrežje.

20. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN poteka obstoječe zračno razvodno omrežje krajevnega kabla KKB1 FL Zg. Kungota, ki se prestavi na novo lokacijo. Prestavitev TK kabla ni pogoj za izvedbo ostalih ureditev v OPPN.

(2) Do posameznih stavb na območju OPPN se za potrebe priključitve na telekomunikacijsko omrežje izvede TK kabelska kanalizacija:

- po glavni trasi ena cev Ø110 s pripadajočimi kabelskimi jaški,

- do posameznih objektov ena cev Ø50.

Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebo investitorja.

(3) Za novogradnjo in prestavitev obstoječega TK omrežja mora biti izdelana projektna dokumentacija.

(4) Za objekte, ki bodo priključeni na TK omrežje, se predvidi vgradnja dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop.

(5) Ureditev telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je obdelana v strokovnih podlagah št. 1082/10 (izdelal:

Ibitel Vladimir Sobotkiewicz s.p.), ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju.

(6) Pri nadaljnjem projektiranju TK omrežja je smiselno upoštevati izdane smernice Telekoma Slovenije d.d. št. 1722/2011-MB-IV ter pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.

21. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje objektov bo urejeno individualno. Dopustne so vse vrste goriv (utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, esna biomasa), druga ekološko sprejemljiva goriva in električna lesna biomasa), druga ekološko sprejemljiva goriva in električna energija. Cisterne morajo biti vkopane v zemljino skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Skladiščenje kurilnega olja je potrebno predvideti znotraj objekta.

(2) Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (izkoriščanje sončne energije, sistemi ogrevanja s toplotno črpalk ipd.). V primeru uporabe toplotnega vira- podtalne vode ali vertikalne zemeljske sonde si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke je potrebno pridobiti ločeno vodno soglasje.

VII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

22. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 2.2.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

VIII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA

KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE,

VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN,

UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA LJUDI, OBRAMBE

DRŽAVE TER VARSVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI

23. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju OPPN se nahaja registrirana enota kulturne dediščine Spodnje Vrtiče- Domačija Spodnje Vrtiče 8 (EŠD 7815), za katero se zaradi degradacije zagotavlja le še arhivsko varstvo (varstvo podatkov in dokumentacije o enoti).

(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora.

O dinamiki del je potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.

(2) Predhodne arheološke raziskave se po potrebi opravijo pred posegi v prostor. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD.

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN je pričakovana naravna vrednota Slovenske gorice- Nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije). V primeru najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbami in krajo.

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot sta poplavnost in visoka podtalnica, vendar pa se lokacija nahaja na območju zaznanih erozijskih procesov, zato je potrebno izdelati geomehansko poročilo in v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se

zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

- nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

- nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

- nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

- nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

26. člen

(varstvom pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

- zmanjšanje možnosti nastanka požara,

- zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

- zmanjšanje škode ob požaru.

(3) Za posamezne objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, je potrebno v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti, vendar v tem primeru pridobitev požarnega soglasja ni potrebna.

Obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta je Izkaz požarne varnosti stavbe.

(4) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti. V kolikor ustreznih odmikov ni mogoče zagotoviti je treba zagotoviti potrebne protipožarne ločitve.

(5) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah je zagotovljena z obstoječim in predvidenim javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantne ga omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. Dodatno vodo za gašenje zagotavlja najbližja gasilska enota v Občini Kungota.

(6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko obstoječih in novo predvidenih cest in površin za odstavo vozil. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

27. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

29. člen

(varstvo zraka)

Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

- preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

30. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Investitor mora za vsak poseg pri naslovnem organu po končanem projektiranju in pred gradnjo pridobiti vodno soglasje.

(2) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda se upošteva:

- Pri odvajanju in čiščenju meteornih in odpadnih komunalnih voda se upošteva vse predpise, ki urejajo to področje.

- Kanalizacijski sistem se izvede vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje odpadnih komunalnih in meteornih vod. Vse odpadne vode se priključijo na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

- Odvajanje meteornih vod z večjih območij se izvede na tak način, da se čim bolj zmanjša hipni odtok meteornih vod z urbanih površin. Predvidi se zadrževanje meteornih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…).

- Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, ter vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske vode speljejo v bližnji vodotok. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijskega območja. Možno je urediti tudi zunanji zbiralnik meteornih vod in to vodo uporabljati v namene zalivanja rož, splakovanja toaletne školjke ipd.

- Odvajanje meteorne vode iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki se dimenzionirajo ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidna predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj SIST EN 858-2.

(3) Pri posegih v priobalna in vodna zemljišča:

- Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5,00 m pri vodotokih II. reda.

- V primeru prečkanj vodotoka, izgradnje iztoka prečiščenih komunalnih vod iz ČN in iztoka meteornih vod v vodotok ali gradnje komunalne in energetske infrastrukture preko vodotoka mora investitor za dovoljenje gradnje skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.

- Morebitni direktni izpusti meteornih vod in očiščenih vod iz nove ČN2 v vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno vodotoka zavarovana pred vodno erozijo.

Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(4) Sestavni del projektne dokumentacije v primeru odstranitve obstoječega gospodarskega objekta (preše) mora biti načrt rušitvenih del, iz katerega mora biti razviden končni tretma vsega odpadnega materiala. Pri tem je potrebno upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

(5) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda–voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši skladno z določili občinskega odloka ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kungota.

(3) Na območju OPPN sta predvideni dve mesti za zbiranje odpadkov. Odjemni mesti se predvidita ob obstoječi dovozni cesti.

Odjemna mesta morajo biti dostopna specialnim vozilom za zbiranje in odvoz odpadkov in oddaljena največ 10 m od mesta, do koder je možen dostop s tem vozilom. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kungota.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

32. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Vse predmetne ureditve se lahko izvajajo v eni ali več etapah, pri čemer je vsaka etapa zaključena funkcionalna celota. Za vsako posamezno etapo oz. predviden objekt se izvede najmanj tak del komunalne opreme, da bo za predvideno fazo zagotovljena minimalna komunalna oskrba.

(2) Prvo fazo predstavlja gradnja večnamenskega objekta (4).

Za izvedbo prve faze se namesto izgradnje cca 500 m povezovalnega cevovoda (minimalno PE HD 90 cca 190 m in minimalno PEHD 110 cca 260 m) z regulacijskim RV ventilom, od obstoječega vodovoda PE HD 125 z vodohranom Spodnje Vrtiče na vzhodu, funkcionalni objekti vodovodnega omrežja vključijo v daljinski sistem interventnega dviga tlaka pripadajočih objektov (SBO) Vrtiče- Plintovec.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

33. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranega in sosednjih zemljišč.

(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3) Med gradnjo se zagotovi:

- ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),

- po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

- zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(5) Gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

34. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki jih skladno s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje.

(2) Po končani gradnji so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

35. člen

(dodatne obveznosti investitorja)

(1) Investitor je dolžan:

- pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,

- zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,

- zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb.

- sprotno rekultivirati območja posegov,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,

- preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

- sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

- začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA

37. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ko so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov.

(4) Odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju cest znotraj OPPN) so dopustna, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oz. prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

38. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je možno znotraj prikazanega območja pozidave- širitve, ki je v grafičnih načrtih prikazano s prekinjeno črto. Dovoljena je izgradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Drugačna oblika, velikost in lega vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.

(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

39. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1) Preoblikovanje internih prometnih površin in uvozov ter izvedba dodatnih dovozov je dopustna skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN.

40. člen

(odstopanja glede komunalne in energetske

infrastrukture)

(1) Dopustna so odstopanja od rešitev, opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta priključevanja ipd.).

Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisanih odmikov med posameznimi komunalnimi vodi.

Spremembe lege in tras posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

XII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

41. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka, na sklenjenem območju OPPN iz 4. člena tega odloka, preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Kungota (Ur. l. RS, št. 89/2003).

42. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 3505-06/2011

Datum: 9. julij 2012 Igor Stropnik, s.

Župan Občine Kungota