Na podlagi 29.
in 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US,
45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna
razlaga), 73/95-odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96, ugotovitev
neskladnosti z ustavo, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 –
odločba US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popravek sklepa US št.
U-I-4/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 7. seji dne 5. 7. 1999
sprejel |
|
S T A T U T
Občine Ljutomer |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(pojem in
vsebina statuta) |
Statut je temeljni splošni pravni akt
občine.
Statut vsebuje pravna pravila, ki zavezujejo vse prebivalce občine.
Statut Občine Ljutomer (v nadaljevanju: statut) vsebuje načela o
uresničevanju občinske samouprave, opredeljuje naselja, ki tvorijo
območje občine, določa notranjo členitev občine, norme o nalogah in
organih občine, občinski upravi in občinskih javnih službah,
financiranju občine in njenem premoženju ter opredelitve splošnih in
posamičnih aktov občine s postopkom za njihovo sprejemanje.
Statut razčleni razmerja občine do države, medobčinsko sodelovanje in
povezovanje občine v pokrajino.
Statut vsebuje tudi določbe o pogojih in postopku za njegovo spremembo. |
|
2. člen |
(statusne
določbe) |
Občina Ljutomer je temeljna
samoupravna lokalna skupnost (v nadaljevanju: občina).
Občina je pravna oseba javnega prava.
Sedež občine je v Ljutomeru, Vrazova 1. |
|
3. člen |
(simboli
občine) |
Občina ima svoj grb, zastavo in
praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Praznik občine je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega tabora, ki je
bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu
napis: “Občina Ljutomer, v notranjem krogu pa naziv organa občine:
“Občinski svet”; “Župan”; “Nadzorni odbor”; “Občinska uprava”; “Volilna
komisija”. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo
pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. OBMOČJE
IN DELI OBČINE |
4. člen |
(območje
občine) |
Območje občine določa zakon in obsega
območje naslednjih naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in
interesi prebivalcev:
Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven,
Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci,
Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja,
Mekotnjak, Moravci v Slovenskih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru,
Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava,
Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova graba, Sitarovci,
Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Šalinci,
Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne dveri. |
|
5. člen |
(ime in
območje ožjega dela občine) |
Območje občine je razdeljeno na
krajevne skupnosti.
Imena in območja krajevnih skupnosti:
– KS Cezanjevci, ki obsega naselja: Branoslavci, Cezanjevci, Vidanovci,
Vogričevci in Zgornji Kamenščak;
– Krajevna skupnost Cven, ki obsega naselja: Cven, Krapje, Mota;
– Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava, ki obsega naselja:
Grlava, Krištanci, Šalinci;
– Krajevna skupnost Ljutomer, ki obsega naselja: Babinci, Ljutomer,
Noršinci in Spodnji Kamenščak;
– Krajevna skupnost Mala Nedelja, ki obsega naselja: Bodislavci,
Bučkovci, Drakovci; Kuršinci, Mala Nedelja, Moravci v Slovenskih
goricah;
– Krajevna skupnost Radoslavci, ki obsega naselja: Godemarci,
Precetinci, Radoslavci, Sitarovci;
– Krajevna skupnost Stara cesta, ki obsega naselja: Desnjak, Mekotnjak,
Stara cesta;
– Krajevna skupnost Stročja vas, ki obsega naselja: Globoka, Nunska
graba, Podgradje, Presika, Pristava, Rinčetova graba, Stročja vas;
– Krajevna skupnost Železne dveri, ki obsega naselja: Cuber, Gresovščak,
Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak, Železne
dveri. |
|
III. NALOGE
OBČINE |
6. člen |
(vsebina
nalog občine) |
Občina v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem
soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi
vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru
sistema javnih financ določa svoj proračun. |
|
7. člen |
(izvirne
naloge občine) |
Občina samostojno opravlja lokalne
zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in
zakoni.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti
naslednje naloge:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte in v skladu z
zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve
objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– organizira občinsko upravo.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– v skladu z zakonom pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov in
– v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in
kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje
za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Gradi, vzdržuje in ureja:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu zmerili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi druge
naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe
občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– opravlja statistične, evidenčne in analitične evidence na način
določen v zakonu,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
8. člen |
(prenesene
naloge občine) |
Po predhodnem soglasju občinskega
sveta lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih
nalog iz državne pristojnosti na način in po postopku določenim v
zakonu. |
|
IV. ORGANI
OBČINE |
1. Skupne
določbe |
9. člen |
(vrste in
mandat organov občine) |
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
|
10. člen |
(odločanje
organov občine) |
Če ni v zakonu
ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na
sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa
občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
11. člen |
(javnost dela
organov občine) |
Delo organov občine je javno.
Za javnost dela je odgovoren župan ali druga oseba, ki jo župan
pooblasti.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta.
Občanke in občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski
svet |
12. člen |
(položaj in
število članov občinskega sveta) |
Občinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje enaindvajset članov.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
13. člen |
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na
območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
organov občine. |
|
14. člen |
(naloge in
pristojnosti občinskega sveta) |
Občinski svet sprejema statut občine,
odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
Pristojnosti občinskega sveta so naslednje:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– na predlog župana sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin na predlog županov
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki
bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana
ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s
statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine
za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine
ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje
predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
15. člen |
(volitve in
konstituiranje občinskega sveta) |
Občinski svet se voli na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v
skladu z zakonom.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče.
Občinski svet se voli v skladu z določili zakona.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z
zakonom odloči občinski svet z odlokom.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
16. člen |
(trajanje in
predčasno prenehanje mandata članom občinskega sveta) |
Člani občinskega sveta se volijo za
štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega
občinskega sveta.
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in
tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet
obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega
odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v
pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
17. člen |
(predstavljanje občinskega sveta, sklicevanje in vodenje sej) |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in
vodi njegove seje župan, ki nima glasovalne pravice. Župan lahko za
vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje
občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora
dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
18. člen |
(način dela
občinskega sveta) |
Občinski svet dela in odloča na
sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo z gradivom županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora
občine, političnim strankam z mandatom v občinskem svetu, krajevnim
skupnostim in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
19. člen |
(odločanje
občinskega sveta) |
Občinski svet veljavno sklepa, če je
na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve
z večino glasov navzočih članov, razen če zakon in statut določata
drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
20. člen |
(poslovnik
občinskega sveta) |
Občinski svet ureja svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejema z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odbori in
komisije občinskega sveta |
21. člen |
(število
članov in naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
22. člen |
(komisije in
odbori kot stalna ali občasna delovna telesa občinskega sveta) |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali
več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Odbori in komisije štejejo od pet do sedem članov. Število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta določi občinski svet ob
imenovanju.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem,
– odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za finance,
– statutarno-pravna komisija,
– komisija za vloge in pritožbe.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi
občasnega delovnega telesa, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
23. člen |
(članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta) |
Člane odborov in komisij imenuje
občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov,
vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
24. člen |
(vodenje dela
delovnega telesa občinskega sveta) |
Delo delovnega telesa občinskega sveta
vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa. |
|
25. člen |
(pristojnosti
komisij in odborov) |
Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in s poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije, odbori in vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
26. člen |
(razrešitev
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta) |
Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
27. člen |
(izvolitev in
trajanje mandata) |
Župana volijo državljani, ki imajo v
občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah v skladu z
zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
28. člen |
(ne/poklicno
opravljanje funkcije) |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
29. člen |
(pristojnosti
in naloge župana) |
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega
sveta, nima pa pravice glasovanja.
V okviru svojih nalog in pristojnosti:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter
skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga v sprejem prostorske akte,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika
občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave,
– če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine,
– župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti,
– če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine,
– župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut. |
|
30. člen |
(naloge in
pristojnosti župana v primeru naravnih in drugih nesreč) |
Župan opravlja z zakonom predpisane
naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
31. člen |
(zadržanje
objave splošnega akta ali izvajanja odločitve) |
Župan zadrži objavo splošnega akta
občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu
svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
(nezdružljivost funkcije župana) |
Funkcija župana
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
33. člen |
(podžupan) |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana
ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed
članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da
bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal
funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju
mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima glasovalne pravice.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga
določi župan, če pa ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
34. člen |
(nezdružljivost funkcije podžupana) |
Funkcija
podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru
in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
|
35. člen |
(nadomeščanje
župana in podžupana) |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupana ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
(prenehanje
mandata županu in podžupanu) |
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo
kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana
razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi
podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega
člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora
biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po
prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete
alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega
sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa
tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega
člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni
odbor |
37. člen |
(pojem in
naloge nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor občine je najvišji
organ nadzora javne porabe v občini.
V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
38. člen |
(število,
imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člane nadzornega odbora in predsednika imenuje občinski svet izmed
občanov. Člani nadzora morajo imeti praviloma VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
39. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
40. člen |
(predstavljanje in organizacija dela nadzornega odbora) |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje, zastopa njegove ugotovitve, mnenja,
priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih
subjektov, podpisuje za nadzorni odbor, organizira njegovo delo.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne
naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega
odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
41. člen |
(način dela
in postopki nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila
s priporočili in predlogi na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni
nadzor zaključnega računa proračuna in zaključnih računov krajevnih
skupnosti in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in
javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih
načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj
polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim
premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore.
S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Vsak član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor,
ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge,
ki mu je zaupana, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni
odbor. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog
poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe,
predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila
in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga
pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
42. člen |
(izločitev
člana nadzornega odbora) |
Predsednik nadzornega odbora izloči
člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
43. člen |
(javnost dela
nadzornega odbora) |
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo
poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice
strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. |
|
44. člen |
(poslovnik
nadzornega odbora) |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela
uredi nadzorni odbor s poslovnikom, s katerim seznani občinski svet in
župana.
Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik v skladu s statutom. |
|
5. Občinska
uprava |
45. člen |
(pojem in
organiziranost občinske uprave) |
Občina ima občinsko upravo, ki jo
sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi
občinski svet na predlog župana z odlokom ter določi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu
tajnik občine.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno
vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti
tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh
organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
46. člen |
(pristojnosti
občinske uprave) |
V skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti,
odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe.
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
47. člen |
(skupni organ
občinske uprave) |
Občine se lahko odločijo, da
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave se ustanovi na način in po postopku
določenim v zakonu. |
|
48. člen |
(občinska
inšpekcija) |
Občinska uprava opravlja nadzorstvo
nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina
ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko v
okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot
delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoj,
predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti,
kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
Več občin lahko zaradi urejanja zadev občinske inšpekcije ustanovijo
medobčinski inšpektorat.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena občinski sveti
zainteresiranih občin sprejmejo akt o ustanovitvi medobčinskega
inšpektorata, v katerem določijo njegove naloge, organe in financiranje. |
6. Občinsko
pravobranilstvo |
49. člen |
(zastopanje) |
Občina ima lahko občinsko
pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa
občino, občinske organe in krajevne skupnosti.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo.
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
|
7. Drugi
organi občine |
50. člen |
(drugi organi
občine) |
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
51. člen |
(organi
civilne zaščite) |
Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi
načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
VI. KRAJEVNE
SKUPNOSTI – OŽJI DELI OBČINE |
52. člen |
(pomen in
status krajevnih skupnosti) |
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb
občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti navedene v 5. členu tega statuta.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu z odlokom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun v okviru nalog, ki so določene z odlokom iz drugega odstavka 55.
člena statuta. |
|
53. člen |
(ustanovitev,
ukinitev in sprememba območja krajevne skupnosti) |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne
skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor
krajanov krajevne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna
skupnost. |
|
54. člen |
(odgovornost
krajevne skupnosti) |
Krajevna
skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in
sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne
skupnosti subsidiarno. |
|
55. člen |
(pristojnosti
krajevne skupnosti) |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge
iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce krajevne
skupnosti.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom za
posamezne krajevne skupnosti. |
|
56. člen |
(javne
zadeve, pri katerih sodelujejo krajevne skupnosti) |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
|
57. člen |
(organ
krajevne skupnosti) |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki
ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju
krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti
določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
58. člen |
(število in
mandat članov sveta krajevne skupnosti) |
Število članov sveta določi občinski
svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet
krajevne skupnosti po poprejšnjem soglasju sveta krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta krajevne skupnosti. |
|
59. člen |
(sklic in
konstituiranje sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti
skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
60. člen |
(odločanje in
navzočnost na seji sveta krajevne skupnosti) |
Svet krajevne skupnosti dela ter
sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z
večino glasov navzočih članov.
Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti navzoči na seji sveta
krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo glasovalne
pravice.
Na sejo sveta krajevne skupnosti se vabilo z gradivom pošlje tudi županu
in članom občinskega sveta iz volilne enote v kateri je krajevna
skupnost.
Svetniki izvoljeni v volilni enoti v kateri je krajevna skupnost so
edini pristojni prenašati mnenja in predloge sveta krajevne skupnosti do
občinskega sveta.
Predsednik sveta je dolžan enkrat letno ob zaključnem računu dati
poročilo o delu županu in občinskemu svetu.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
61. člen |
(naloge sveta
krajevnih skupnosti) |
Svet krajevne skupnosti izvršuje
naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet
tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti.
Odločitve sveta krajevne skupnosti o razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava,
kolikor niso v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
|
62. člen |
(zbor
krajanov) |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj iz njene pristojnosti
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
63. člen |
(sredstva za
delovanje in premoženje krajevnih skupnosti) |
Za delovanje in opravljanje nalog
krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov podjetij, zavodov in drugih organizacij, s samoprispevkom in
s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. Tako pridobljena sredstva
je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim
namenom.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta.
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine.
Izvajanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavljajo zaposleni v občinski upravi.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
64. člen |
(razpustitev
sveta in ukinitev krajevne skupnosti) |
Občinski svet lahko na predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
VI.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANK IN OBČANOV PRI ODLOČANJU |
65. člen |
(oblike
sodelovanja) |
Osebe, ki imajo na območju občine
stalno prebivališče, so občanke in občani občine.
Občanke in občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine,
ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih
volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih, delovnih in
posvetovalnih telesih, v skladu z zakonom in tem statutom.
Oblike neposrednega sodelovanja občank in občanov pri odločanju v občini
so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
1. Zbor
občanov |
66. člen |
(zadeve, ki
jih zbor občanov obravnava) |
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
67. člen |
(območje
sklica zbora občanov) |
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
68. člen |
(obvezen in
neobvezen sklic zbora občanov) |
Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega
odbora.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj deset
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
69. člen |
(način
vložitve zahteve in odločanje o sklicu na zahtevo volivcev) |
Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
70. člen |
(način sklica
zbora občanov) |
Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
71. člen |
(vodenje
zbora, sklepčnost in odločanje na zboru občanov) |
Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik
občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
2. Referendum
o splošnem aktu občine |
72. člen |
(vsebina
odločanja na referendumu) |
Občanke in občani lahko odločajo na
referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj deset
odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
73. člen |
(naknadni
referendum) |
Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
74. člen |
(pobudnik za
vložitev zahteve za izvedbo referenduma) |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
75. člen |
(osebno
podpisovanje) |
Volivci dajejo podporo zahtevi za
razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
76. člen |
(razpis
referenduma) |
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
77. člen |
(glasovalna
pravica) |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
78. člen |
(uporaba
zakonskih določb in poročilo o izidu glasovanja) |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
79. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi
referendumi |
80. člen |
(referendum o
samoprispevkih) |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel. |
|
5. Ljudska
iniciativa |
81. člen |
(smiselna
uporaba določb o referendumu) |
Najmanj deset odstotkov volivcev v
občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
82. člen |
(sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju) |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VII. OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE |
83. člen |
(obvezne in
izbirne javne službe) |
Občina je dolžna zagotavljati obvezne
gospodarske in druge javne službe v skladu z zakonom in izbirne javne
službe, ki jih sama določi v odloku.
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine.
Občina z odlokom natančno določi način in pogoje opravljanja lokalnih
javnih služb. |
|
84. člen |
(skupna javna
služba) |
Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov. |
|
85. člen |
(organ skupne
javne službe) |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
VIII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
86. člen |
(vrste
premoženja in gospodarjenje) |
Premoženje občine sestavljajo
nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in
pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
do vrednosti enega milijona tolarjev je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se
odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
87. člen |
(prihodki
občine) |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
88. člen |
(proračun) |
Prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje
občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki
in odhodki krajevnih skupnosti.
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in
drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in
poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter
posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo
leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev
javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. |
|
89. člen |
(bilanca
prihodkov in odhodkov) |
V bilanci prihodkov in odhodkov se
posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po
zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali
gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje
okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom
oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se
ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni
ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po
natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
90. člen |
(namenska
raba sredstev) |
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
91. člen |
(izvrševanje
proračuna) |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
92. člen |
(rebalans
proračuna) |
Rebalans
proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
93. člen |
(uporabniki
proračuna) |
Neposredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod,
katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
94. člen |
(prerazporeditev proračunskih sredstev) |
Če se med proračunskim letom zaradi
nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna
ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži
izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja
zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
|
95. člen |
(nastanek
novih obveznosti zaradi sprejetja zakona ali odloka) |
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in
odpre nov konto za ta namen. |
|
96. člen |
(odločanje o
povečanju oziroma zmanjšanju sredstev uporabnika) |
Če se med letom spremeni delovno
področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika
proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje
uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog
ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v
proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
97. člen |
(začasno
kritje odhodkov) |
Če se zaradi neenakomernega pritekanja
prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko
za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame
posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti
odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča
župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
98. člen |
(rezerve) |
Občina oblikuje svoje rezerve, v
katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in
odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka
prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva
odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za
zadnje leto.
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave
in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije,
živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno;
– za kriterije proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se
dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee
morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča
župan. |
|
99. člen |
(zaključni
račun) |
Po preteku leta, za katero je bil
sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za
preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi
prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena
izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme
hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine
na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje
do konca marca tekočega leta. |
|
100. člen |
(zadolževanje
občine za investicije) |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
101. člen |
(zadolževanje
in poroštva javnih podjetij in javnih zavodov) |
Javna podjetja in javni zavodi,
katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem
občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
102. člen |
(finančno in
knjigovodsko poslovanje) |
Finančno
poslovanje občine izvršuje občinska uprava občine, občina pa si lahko
zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z
drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
103. člen |
(javna
naročila) |
Nabavo blaga,
nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
IX. SPLOŠNI
IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni
akti |
104. člen |
(vrste
splošnih aktov) |
Splošni akti občine so: statut,
poslovnik, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
|
105. člen |
(postopek
sprejemanja splošnih aktov) |
Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
106. člen |
(statut) |
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino glasov vseh članov.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
107. člen |
(poslovnik) |
S poslovnikom,
ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
108. člen |
(odlok) |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
109. člen |
(odredba) |
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali določa način
ravnanja v takih razmerah. |
|
110. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
111. člen |
(navodilo) |
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
2. Postopek
za sprejem odloka |
112. člen |
(predlagatelj
odloka) |
Predlagatelj
odloka je lahko vsak član občinskega sveta, župan, odbor ali najmanj 5
odstotkov volivcev v občini. |
|
113. člen |
(sestavine
predloga odloka) |
Predlog odloka mora vsebovati uvod,
besedilo členov in obrazložitev.
Uvod zajema opis razlogov za sprejem odloka, oceno stanja na področju,
ki ga je treba urediti z odlokom, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Besedilo členov mora biti pripravljeno precizno in jasno, v skladu z
zahtevami pravnega jezika.
V obrazložitvi se pojasni posamezne člene. |
|
114. člen |
(predstavnik
predlagatelja odloka) |
Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.
Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga odloka, tudi kadar on
ni predlagatelj. |
|
115. člen |
(pošiljanje
predloga odloka) |
Predlog odloka pošlje predlagatelj,
razen ko je predlagatelj župan, županu.
Predlagatelj je dolžan poslati predlog odloka za prvo branje županu
najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
116. člen |
(razpravljanje o predlogu odloka) |
Občinski svet razpravlja o predlogu
odloka na dveh obravnavah (sejah).
V prvi obravnavi razpravljajo člani občinskega sveta o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka in o temeljnih rešitvah v predlogu odloka.
V drugi obravnavi razpravlja in glasuje občinski svet po vrstnem redu o
vsakem členu predloga odloka in o njegovem naslovu.
Na koncu člani občinskega sveta glasujejo o predlogu odloka v celoti. |
|
117. člen |
(amandmaji k
predlogu odloka v drugi obravnavi) |
V drugi obravnavi predloga odloka
lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani OS, predlagatelj
ali župan z amandmaji.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlagan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov
občinskega sveta. |
|
118. člen |
(sprejem
amandmaja, člena odloka, naslova odloka in odloka) |
Amandma, člen
odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji
občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
3. Hitri
postopek |
119. člen |
(splošne
določbe) |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe
občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe
odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
120. člen |
(amandmaji
pri hitrem postopku) |
Predlagatelj amandmaja pri hitrem
postopku je lahko vsak član občinskega sveta, župan oziroma predlagatelj
odloka.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka oziroma posameznega člena. |
|
4. Objava
splošnih aktov |
121. člen |
(začetek
veljavnosti splošnega akta) |
Splošni akti občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu in
začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. Posamični
akti občine |
122. člen |
(vrste
posamičnih aktov) |
Posamični akti občine so odločbe in
sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
123. člen |
(reševanje
pritožb zoper posamične akte) |
O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
X.
POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
124. člen |
(odločanje o
povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti) |
Občina se samostojno odloča o
povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede referendum.
Glede načina in postopka povezovanje občine v pokrajino se uporabljajo
določbe zakona.
Občina lahko po načelu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje z
lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami doma in v tujini.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
XI. VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
125. člen |
(presoja
ustavnosti in zakonitosti predpisov države) |
Občinski svet
ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma
soglasja občine posega v njene pravice. |
|
126. člen |
(spor o
pristojnosti) |
Občinski svet
ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
127. člen |
(upravni
spor) |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
128. člen |
(vstop župana
v upravni ali sodni postopek) |
Župan lahko
vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
129. člen |
(mnenja k
pripravljajočim predpisom) |
Delovna telesa
so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
XII. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
130. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
131. člen |
(volilne
enote za volitve članov svetov krajevne skupnosti) |
Volilne enote za volitve članov svetov
krajevne skupnosti do uskladitve določb zakona o lokalnih volitvah z
zakonom o lokalni samoupravi določi svet krajevne skupnosti občine s
svojim aktom.
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z
odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
132. člen |
(volitve v
svete krajevne skupnosti) |
Prve volitve v
svete krajevne skupnosti se opravijo v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega statuta. Organi krajevnih skupnosti na območju Občine
Ljutomer, nadaljujejo s svojim delom do izvolitve novih organov
krajevnih skupnosti. |
|
133. člen |
(neposredna
uporaba zakona) |
Glede vseh
drugih zadev, ki niso določene v tem statutu, se primerno oziroma
smiselno uporabljajo ustrezni zakoni ali podzakonski predpisi
neposredno. |
|
134. člen |
(delovna
razmerja) |
Zaposleni v strokovnih službah
krajevnih skupnosti se z dnem 1. 1. 2000 razporedijo na delovna mesta v
občinski upravi, ki ustrezajo njihovi izobrazbi.
Določbe enajstega odstavka 63. člena, četrtega odstavka 52. člena in
določbe tretjega odstavka 61. člena se začnejo uporabljati z dnem 1. 1.
2000. |
135. člen |
(objava in
veljavnost statuta) |
Z uveljavitvijo tega statuta preneha
veljati statut Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) ter
statutarni sklep (Uradni list RS, št. 89/98).
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 015-02/99 |
Ljutomer, dne 5. julija 1999. |
|
Župan
Občine Ljutomer |
|
Jožef Špindler, inž. agr. l. r. |
|