Na
podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US, 90/12 in
111/13) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne
dediščine št. 6221-0005/2018-2 z dne 6. 9. 2018 je Občinski svet Občine
Ribnica na 5. seji dne 11. 6. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
razglasitvi cerkve sv. Urha – Maršiči – za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
|
1. člen |
|
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Maršiči
– cerkev sv. Urha, EŠD 2386 (v nadaljnjem besedilu: spomenik). |
|
2. člen |
|
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: |
Cerkev
sv. Urha zaradi izjemnih arhitekturnih, zgodovinskih, umetnostno
zgodovinskih vrednot in predvsem zaradi pričevalnosti in redkosti
motivov upodobitev na freskah iz začetka 16. stoletja, delu hrvaškega
slikarja Tomaža iz Senja, izpričuje pomemben poznosrednjeveški in
poznobaročni sakralni objekt na Slovenskem. Za cerkev sv. Urha na
Maršičih so značilne predvsem freska pohoda Svetih treh kraljev na
severni strani ladje; v prezbiteriju so po srednjeveškem ikonografskem
programu upodobljene svetniške postave. Svetniki so naslikani pod
arkadami, ki jih predstavljajo polkrožni loki na stebrih. V poznogotskih
okenskih kapah sta naslikani sonce in luna, iz katerih se da sklepati,
da je bil nekoč poslikan tudi obok prezbiterija. V okenskem obodu je
znamenita podoba lisice romarice – javnosti razpoznavna freska cerkve
sv. Urha. |
Notranja
oprema in oprava: |
Poznobaročni veliki oltar sv. Urha, lesen kip sv. Urha, stranska lesena
kipa: levo sv. Miklavž in desno svetnik s srcem v desni in knjigo v levi
roki, v ladji sta na severni steni na podstavkih postavljena kipa Srce
Jezusovo in Srca Marijina. |
V cerkvi
so lesene klopi izdelane v 90 letih 20. stoletja po prvotnih klopeh in
obnovljen tlak v ladji v smislu rekonstrukcije prvotnega »jenšterla«. |
Cerkev
sv. Jurija zaradi izjemnih arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških
lastnosti skupaj z restavrirano notranjo opremo izpričuje pomemben
celovit sakralni objekt in hkrati predstavlja pomembno mesto med
celostno zasnovanimi sakralnimi arhitekturnimi spomeniki prve tretjine
17. stoletja na Slovenskem. |
Ohranitev navedenih lastnosti utemeljuje razglasitev za spomenik. |
Spomenik
se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in
celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
Cerkev
se varuje v celoti: z ohranjenimi arhitekturnimi in umetnostno
zgodovinskimi prvinami ter notranjo opremo in opravo. |
|
3. člen |
|
Spomenik
stoji na nepremičnini: parcele št. 974, k. o. 1615 – Podpoljane. |
Zaradi
zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno
območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 1/2, 1/3 (zahodni del
parcele); 2; 5/1, vse k. o. 1616 – Podpoljane. |
Meje
spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem
katastrskem načrtu v izvornem merilu 1:2880 in vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000. |
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Ribnica (v
nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). |
|
4. člen |
|
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih
in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na
zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno opremo. V primeru
okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotavljanje dostopa
javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika; |
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo; |
– strokovno prenovo okrnjenih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije
avtentične podobe spomenika; |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin
arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje
opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in
barvni podobi; |
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove
zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in
odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih
prvin; |
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja
spomenika ter pravic lastnika; |
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v
spomenik ali v njegovo celovito prenovo; |
– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico; |
– redno
vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice; |
– dovoljeno je izvajati sanitarno sečnjo. |
Notranja
oprema: |
– ohranjanje in redno vzdrževanje opreme v njeni izvirnosti in
neokrnjenosti z vsemi originalnimi dodatki, v materialu, barvi in
velikosti; |
– dovoljeno je premeščanje in raba opreme kadar je to del funkcije
predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, parametri), razen v
primerih, če raba ogroža obstoj te opreme; |
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge vrste
promocije, vendar le po muzealskih standardih. |
Spomenik
je zavarovan z namenom, da se: |
– ohrani
njegov sakralni pomen in raba; |
– ohrani
neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih ter socioloških
vrednot; |
– poveča
pričevalnost kulturnega spomenika in situ in v medijih; |
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo. |
|
5. člen |
|
Za
vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki: |
– prepoveduje posegati v plasti arheološkega spomenika, razen
pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda; |
– prepoveduje spreminjati varovane elemente arhitekturne zasnove
zunanjosti in notranjosti objekta z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi
z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin; če je
spomenik ali njegov varovani del okrnjen, zagotoviti na stroške
povzročitelja povrnitev v stanje pred okrnitvijo; |
– dovoljuje izvajati sanitarno sečnjo. |
|
6. člen |
|
Lastnik,
posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi
zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo
predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih
spomeniških vrednot zlasti ne njegove osnovne namembnosti. |
|
7. člen |
|
Za vse
posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa
drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje zavoda. |
|
8. člen |
|
Nadzor
nad izvajanem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne
dediščine. |
|
9. člen |
|
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku
3. člena tega odloka. |
|
10. člen |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
007-5/2018-4 |
Ribnica,
dne 11. junija 2019 |
|
Župan |
Občine
Ribnica |
Samo
Pogorelc |