Na podlagi 59. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12 ZPNačrt – C) ter 14. in 29. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009 in 7/2011) je Občinski svet Občine Ljutomer na svoji 4. redni seji dne 15.4.2015 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA UREDITEV

APARTMAJSKEGA NASELJA V BIOTERMAH MALA NEDELJA - EUP BI 03

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev apartmajskega naselja   v Biotermah Mala Nedelja-  EUP BI 03, v nadaljevanju: OPPN.

(2) OPPN je izdelal DOMUS PROJEKT d.o.o., Prešernova ulica 7, 9240 Ljutomer, pod številko projekta OPPN- 01/14.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih apartmajskih objektov, pripadajoče zunanje ureditve, pogoje za gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

(3)       Besedni del vsebuje:

                - odlok

                - mnenja pristojnih organov in institucij

                - obrazložitev.

(4)           Kartografski del OPPN vsebuje:

1. Prikaz namenske rabe prostora

1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana         m  1:5000

2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije

2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem                                   m  1:1000

3. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in

    načrtovanih ureditev v širšem prostoru

3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev                   m  1:5000

3.2 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev ter

       obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture                 m  1:2880

            4.  Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov

             in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji:

4.1 Ureditvena situacija                                                                                       m  1:500 

4.2 Karakteristični prerezi                                                                                  m  1: 500

4.3 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji                              m  1: 500

4.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov

       na gospodarsko javno infrastrukturo                                                         m  1: 500

4.5. Prometno tehnična situacija                                                                       m  1: 500

4.6. Načrt parcelacije                                                                                            m  1: 500

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z gradnjo novega apartmajskega naselja Bioterme, v OPN opredeljenega kot EUP BI03.

(2)  Predvidene ureditve obsegajo:

-          izgradnjo turističnih apartmajskih objektov-bungalovov, ki se bodo smiselno   navezovali na bližnji kopališki kompleks Bioterme, kot samostojni ali sestavljeni v  niz predstavljajo gručasto zazidavo, značilno za ta del Slovenskih goric.

-          vzpostavitev zelenih površin

-          gradnjo notranje prometne infrastrukture ter

-          gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, ki jih zahteva gradnja novega apartmajskega naselja – EUP BI03.

(2) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve, skladno z geodetskim načrtom, obsega

parcele v katastrski občini:

 - k.o. Godemarci (255) : 127/2, 127/4 127/5, 127/6, 127/10 in 127/12  v skupni velikosti cca 12.223 m2 oz. 12,2 ha.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1) Za širše območje zahodnega dela Ljutomersko-ormoških goric, kjer se nahaja obravnavano območje,  je značilna razgibana konfiguracija terena ter raznolika kulturna krajina s prepletanjem kmetijskih površin s travniki in gozdnimi zaplatami, z razpršenim  poselitvenim vzorcem s pojavom samotnih kmetij, manjših zaselkov na slemenih in v dolini Ščavnice in njenih pritokov.

(2) Območje meji na gozdni rob na severni strani ter kmetijska zemljišča na vzhodnem, južnem in zahodnem delu (obstoječa kmetija), po celotni površini pa je nagnjeno proti JV.

(3) Območje OPPN se nahaja v pešaški oddaljenosti od kopališkega kompleksa s hotelom Bioterme, na katerega bo tudi smiselno navezano.

(4) Na južni strani območja, v oddaljenosti cca. 100 m poteka občinska cesta Godemarci Moravci.

6. člen

(opis prostorskih ureditev)

(1) V območju OPPN je predvidena izgradnja 38 manjših apartmajskih  hišic-bungalovov do tlorisne velikosti 50m2, zasnovanih kot pritlični objekti z izkoriščeno mansardo P+M, ki sestavljeni v dvojčke ali v niz treh enot predstavljajo značilno gručasto naselje, postavljeno na osončenem pobočju hriba ob obstoječem gozdnem robu.

(2) V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za  Apartmajsko naselje v Biotermah Mala Nedelja – EUP BI 03 v občini Ljutomer je bilo odločeno, da celovite presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti (Ministrstvo za okolje  in prostor, štev. odločbe 35409- 130/2014/8, z dne 29.10.2014)

7. člen

(pogoji in usmeritve glede namembnosti in vrste objektov ter dopustnih dejavnosti)

(1)           Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče,  v enoti urejanja prostora BI03 - BT Bioterme – apartmajsko  naselje 1 (EUP), površine namenjene za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev ter spremljajočim dejavnostim zdraviliškega turizma.

 (2)          Namembnost in vrste objektov:

Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev:

- objekti za kratkotrajno nastanitev, kot so manjši prenočitveni objekti v obliki

     - objekti prometne infrastrukture.

     - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

       Drugi gradbeni inženirski objekti:

     - športna igrišča

Dopustne so dejavnosti, ki izhajajo iz določb namenske rabe prostora in so namenjene turistično rekreacijski dejavnosti termalnega zdravilišča s spremljajočo infrastrukturo in objekti za kratkotrajno nastanitev, kot so manjši prenočitveni objekti v obliki apartmajskih hišic in bungalovov ter proste zelene površine spremljajoče dejavnosti gospodarske javne infrastrukture.

Dopustne so tudi druge spremljajoče dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim dejavnostim, če obogatijo osnovno turistično, rekreacijsko ali zdraviliško ponudbo.

8. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Izhodišče pri koncipiranju naselja je bilo optimalna postavitev bivalnih enot glede na prostorske danosti, nagnjenost terena, osončenost, orientacijo, zagotavljanje zasebnosti, zasebnih in javnih zelenih površin, neoviran dovoz in peš dostop, zagotavljanje zadostnega števila parkirišč itn.

(2) Dovoz in dostop do apartmajskega naselja je predviden preko dovozne ceste z južne strani, ki se razcepi v dva kraka s parkirišči, ob katerih je obojestransko predvidena postavitev apartmajskih objektov, sestavljenih iz dveh ali treh apartmajskih enot.

(3) Potek dovozne ceste s parkirišči ter postavitev objektov v prostor sledi poteku plastnic, s čimer je dosežena bolj organska postavitev objektov v prostor in s tem optimalna izraba nagiba terena ter hkrati omogočena  zasebnost ter osončenost vsake bivalne enote posebej.

(4) Apartmajski objekti so pritlični z možnostjo koriščenja mansarde, dostopi do objektov so nivojsko ločeni od vozišča, predvideni so večinoma s severne strani, kjer bodo locirani  sanitarni in servisni prostori, bivalni prostori pa so praviloma obrnjeni proti jugu, JV in JZ, v povezavi z zunanjimi terasami s pergolami  in vrtovi.

(5) Osnovni tlorisni gabarit apartmajske bivalne enote je 7,40m x 7,60m, tako da je skupna velikost osnovnega objekta 14,80m x 7,60m (AO tip A), pri čemer je lahko enota zamaknjena za cca. 1,2-1,5m, da tvori bolj razgibano in lažje prilagodljivo prostorsko strukturo. V primeru, ko je osnovnemu apartmajskemu objektu dodana še ena bivalna enota, je to AO tip B.

(6) Apartmajski objekti bodo grajeni iz naravnih materialov, tradicionalno prisotnih pri gradnji domov in viničarskih objektov (beton, opeka, les). Konstrukcijski del objekta v zemlji in pritličje je predviden masivne izvedbe, strop nad pritličjem in podstrešje oziroma izkoriščena mansarda pa montažne lesene izvedbe, vse z ustreznim toplotnoizolacijskim ovojem, možna pa  je tudi izvedba pritličja v montažni leseni varianti, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

(7) Streha je predvidena kot dvokapnica naklona od 35-45 stopinj z opečno kritino, v kombinaciji z ravno streho nad delom pritličja kot teraso za sončenje, dostopno iz mansarde.

(8) Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno – kontaktne fasade ali obešene fasade. Predvideni materiali so omet, vidni beton, les, steklo in drugi sodobni obložni materiali. Predvidena je poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.

(9) V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve apartmajskih objektov, natančna razporeditev, velikost in namembnost prostorov se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

9. člen

(pogoji in usmeritve za urejanje zelenih in odprtih površin)

(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtih površin. Za zasaditev zelenih površin se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne ter travne in zeliščne vrste.

(2)  Vse ureditve morajo biti dostopne oz. uporabne za funkcionalno ovirane ljudi skladno z veljavnimi predpisi. Tlakovane površine morajo biti izveden tako, da maksimalno prepuščajo vodo v podtalje.

(3) Ob načrtovanih prometnicah so predvideni drevoredi.

(4) Otroško igrišče je umeščeno v okviru skupne zelene javne površine v jugovzhodnem delu območja. Igrišče je namenjeno igri manjših otrok, opremljeno z igrali in ograjeno.

(5) Javne pešpoti so predvidene širine 1,5m kot tlakovane in nivojsko ločene od vozišča. Ob pešpoteh je možno, znotraj zasebnih zelenih površin, saditi manjše vrste dreves in skupine grmovnic in urediti javno razsvetljavo.

(6) Vsi dovozi do stavb so tudi peš površine in služijo za urgentni in servisni dovoz.

(7) Ekološki otok se predvidi ob razcepu obeh dovoznih cest.

(8) Zasebne zelene površine – zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel apartmajskih hiš.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

10. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter vozišča dimenzionirana za prevoz s tovornimi vozili.

(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(3) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost vsem vrstam vozil.

(4) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v PGD in PZI projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.

11. člen

(prometno omrežje)

(2) Do novega apartmajskega naselja je predvidena dovozna cesta z obstoječe občinske ceste Godemarci-Moravci na južni strani, izvedena bo z razširitvijo sedanje poljske poti in opremljena s pločnikom in javno razsvetljavo, s čimer bo območje povezano z obstoječim turističnim kompleksom Bioterme.

(2) Ob stiku dovozne ceste z apartmajskim naseljem se le-ta razcepi v zgornji (dovozna cesta A) ter spodnji krak (dovozna cesta B), oba širine 4,5m.

(3) Ob obeh krakih je predvideno enostransko bočno parkiranje širine 2,5m , na koncu obeh krakov pa še obračališče z dodatnimi parkirnimi mesti.

(4) Vse ceste znotraj območja so predvidene kot dvosmerne ceste.

12. člen

(parkirne površine)

(1) Na obravnavanem območju bo zagotovljeno 45 parkirnih mest, od tega 4 PM za invalide (po kriteriju za določitev minimalnega števila parkirnih mest pri prenočitvenih objektih

1 PM /ap. enoto - 3 postelje)

(2) Parkirišča ob dovoznih cestah  bodo razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne bosta motila dela, bivanja in počitka ljudi v naselju.

(3) Na celotnem območju je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje in sicer tako, da z njim ne bo ogrožena občinska cesta.

13. člen

(pešci in kolesarji)

(1) Pešci so vodeni ločeno od prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN, v sklopu enostranskih  ali dvostranskih pločnikov ob vseh dovoznih cestah

(2) Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN.

14. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1) Predvideni objekti bodo navezani na obstoječe komunalno omrežje.

(2) Predvidena je navezava na elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje, navezava na občinski vodovod ter obstoječo čistilno napravo, katere kapaciteto bo potrebno ustrezno povečati.

(3) Vodi in objekti GJI bodo na obravnavanem zemljišču so umeščeni v prostor tako, da bo njihovo delovanje in vzdrževanje nemoteno. Navedeno odstopanje je možno pod pogojem,  da se s tem ne spreminja temeljna funkcija  in da se  ne slabšajo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor. 

(4) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(5) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati faznost izvedbe.

(6) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Predvideni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja.

(2) Apartmajsko naselje bo priključeno na novo zgrajeno javno vodovodno omrežje.

(3) Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

16. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

(2) Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno vodo. Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

(3) Predvidene odpadne vode iz apartmajskega naselja bodo preko ločenega fekalnega kanalizacijskega sistema speljane v novo enoto obstoječe čistilne naprave (2.rotor pri obstoječi čistilni napravi na parc.št. 1832/1) in naprej v potok Bukovnica.

(4) Odpadne vode iz čistilne naprave se smejo spuščati v potok le, ko dosežejo predpisane parametre, določene z Uredbo o emisiji snovi  (Uradni list RS, št. 103/2002) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod  iz objektov in naprav za pripravo vode (Uradni list RS, št. 28/00).

(5) Meteorne vode s strešin predvidenih objektov in drugih utrjenih površin bodo preko meteornega kanala speljane v potok Bukovnico.  

Zaradi velikih višinskih razlik terena je potrebno tako na fekalni kot na meteorni kanalizaciji predvideti umirjevalne jaške.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo, po potrebi pa se jih zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij razen, kadar to združevanje ni izvedljivo.

(2) Napajanje apartmajskega naselja bo izvedeno iz TP Bioterme Mali Moravci (T- 576), ki

je v lasti uporabnika.

(3) Električne inštalacije v predvidenih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti temeljno ozemljilo ter glavno izenačevanje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(4) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(5) Za predvideno napajanje območja obdelave, v katerih je obdelano morebitno napajanje predvidenih objektov z območja OPPN in morebitne prestavitve  in mehanska zaščita obstoječih elektroenergetskih objektov z območja OPPN, so izdelane strokovne podlage in idejne rešitve s strani Elektra Maribor d.d, št.projekta 52/15 (februar 2015) .

18. člen

(javna razsvetljava)

Na celotnem območju OPPN, v povezovalnih in obodnih cestah, se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.

19. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1) Za potrebe apartmajskega naselja je v neposredni bližini že izveden optični kabel (Telekom Slovenije). Zagotoviti je potrebno hkratno izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture kot minimalne komunalne oskrbe zemljišč in tako zagotoviti možnost dostopa do širokopasovnega omrežja vsem zainteresiranim v skladu z zagotavljanjem Univerzalne storitve.

(2)  V projektu komunalnih priključkov v fazi priprave PGD projektne dokumentacije je potrebno projektirati tk kanalizacijo- optično FTTH omrežje s pripadajočimi cevmi, jaški in uvodno tk omarico na predvidenih objektih ( Teleing d.o.o.).

20. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje bo urejeno individualno. Dopustna je uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

21. člen

(kulturna dediščina)

Obravnavano  območje OPPN leži izven enot registrirane nepremične kulturne dediščine.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

 22. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.

(3) Poskrbi se za:

-          vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-          preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

-          čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

-          protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

24. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Na območju kopališča Bioterme Mala Nedelja je glavni površinski vodotok potok Bukovnica, ki je vodotok 2.reda. Z gradnjo se ne bo posegalo na vodna in priobalna zemljišča in ni predvidena neposredna raba vode iz vodnih virov, za katero bi bilo potrebno pridobiti vodno pravico.

(2) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.

(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

(4) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki…).

(5) Obravnavano območje BIO3 se nahaja na relativno blago nagnjenem pobočju, ki je pontecialno erozijsko z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi in izven varstvenih in ogroženih območij. Pogoji gradnje, temeljenja in tehnične rešitve odvajanja padavinskih odpadnih voda morajo biti izdelani v skladu s pridobljenim Predhodnim geomehanskim mnenjem št. 05-01/2015, ki ga je izdelalo podjetje Geokal d.o.o.

(6) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omejitve in prepovedi, ki veljajo za posege na erozijskih območjih (88.čl.ZV-1). Na erozijskem območju je prepovedano izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjuje podnožje zemljišča, poseganje v prostor, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča, sprožilo gibanje hribin in ogrozilo stabilnost zemljišča oziroma, pospeševalo erozijo in oblikovanje hudournikov.

Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

25. člen

(ohranjanje narave)

Obravnavano območje BIO3 se nahaja izven naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

26. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.

Skladno z veljavno zakonodajo je v stanovanjskem naselju potrebno zagotoviti neovirano ločeno zbiranje odpadkov (biološke odpadke, ločene frakcije komunalnih odpadkov in mešane komunalne odpadke).

(2) Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali je lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Zbirni prostor mora ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem.

(3) Prevzemni prostor je lahko lociran na javni površini, lahko pa tudi na funkcionalni površini povzročitelja odpadkov, vendar prosto in nemoteno dosegljiv izvajalcu javne službe.

Lokacija prevzemnega prostora je lahko oddaljena največ 5,00m od transportne oz. dostopne poti smetarskega vozila, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(4) Dostopna pot  mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m.

27. člen

(krajina)

Območje  termalnega kopališča ima specifične naravne kvalitete, ki se kažejo v razgibani konfiguraciji terena, gosti zaraščenosti z visokoraslim drevjem po pobočju in mešanim gozdom po dolini. Ureditveno območje se na svoji severni strani z dovolj velikim odmikom dotika gozdnega roba in tako ne bo bistveno povečalo negativnih vplivov na gozd in njegovo funkcijo. Predvideni objekti bodo vpeti v naravno brežino in ne bodo spreminjali osnovne konfiguracije terena. Zazelenitev območja se bo izvedla z avtohtonimi rastlinami. Ob upoštevanju navedb v osnutku prostorskega akta, vplivi na krajinsko sliko ne bodo bistveni.

28. člen

(elektromagnetno sevanje)

Na območju  OPPN poteka v lasti Elektra Maribor d.d. 20kV daljnovod Godemarci Emerščak (d-416). Za prestavitve in mehansko zaščito obstoječih elektroenergetskih objektov z območja OPPN, so izdelane strokovne podlage in idejne rešitve s strani Elektra Maribor d.d.

29. člen

(svetlobno onesnaževanje)

Območje OPPN sodi v drugo stopnjo varovanja pred umetno svetlobo.

Potencialni viri svetlobnega onesnaževanja so lahko osvetljene sprehajalne poti in zunanja osvetlitev novo načrtovanih objektov. 

Potrebno je spremljanje porabo električne energije ter se v skladu z njo odločiti o izvedbi obratovalnega monitoringa svetlobnega onesnaževanja. V neposredni bližini stanovanjskih objektov ne smejo biti presežene mejne vrednosti za osvetljenost.

Upoštevati je potrebno določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

30. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)           Območje BI03 se nahaja na relativno blago nagnjenem pobočju, ki je potencialno erozijsko z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi in izven varstvenih in ogroženih območij.

(2)           Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3)           Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

-          nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-          nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-          nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

-          nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

31. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

-      širjenjem požara na sosednje objekte,

-      nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

-      evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

-      napravami za gašenje in dostopom gasilcev.

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

(2) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki od parcelnih mej in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

32. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne.

Vsaka  etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

Posamezne faze gradnje so medsebojno odvisne in povezane.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

33. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1)           Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)           Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)           V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

34. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1)           Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih eno- in dvostanovanjskih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih linij in mej. Gradbeno linijo in gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Ob cestah »A« in »B« je obvezna gradbena linija ob cesti, na katero mora biti naslonjena nadstrešnica oz. garaža ali stranica stavbe.

(2)           Maksimalna pozidava zemljiške parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 40 odstotkov velikosti posamezne parcele.

(3)           Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo. V kolikor dopuščajo geotehnični pogoji in se zagotavlja racionalnost izgradnje, je možna gradnja več kletnih etaž.

(4)           Znotraj območja stavbnega zemljišča je možna drugačna umestitev oz. lociranje stanovanjske stavbe ter nadstrešnice oz. garaže na teren v smislu mikrolokacije, v kolikor to omogoči boljšo izkoriščenost danosti terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojeno z geomehanskim in geološko hidrotehničnim poročilom zaradi strmosti terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda. Na podlagi pogojev iz zgoraj omenjenih poročil in posveta z geomehanikom se določi natančna lokacija posameznega objekta na zemljiški parceli, kar se obdela v projektni dokumentaciji.

35. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1)           Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(2)           Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

36. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

37. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)           Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2)           Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

38. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1)           Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2)           Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.

39. člen

(obveznost v času gradnje)

(1)           V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-        pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-        promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

-        sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

-        skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

-        v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

-        zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

-        sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2)           Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

40. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti odprte površine, kot je načrtovano s tem OPPN.

XII. KONČNE DOLOČBE

41. člen

(vpogled v OPPN)

(1)           OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2)           V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

42. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

43. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Celotno gradivo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev apartmajskega naselja   v Biotermah Mala Nedelja -  EUP BI03, je v tiskani obliki na vpogled na Oddelku za gospodarske javne službe, prostorsko planiranje, gospodarstvo in razvoj Občine Ljutomer.