Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12) ter 11., 36. in 40. člena Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) je Občinski svet Občine Majšperk na 9. redni seji dne 2. 7. 2015 sprejel

KONCESIJSKI AKT

ZA IZVAJANJE ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA

I.       Splošne določbe

1. člen

(vsebina koncesijskega akta)

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja za Osnovno šolo Majšperk v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP.

Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.

2. člen

(opredelitev ključnih pojmov)

V okviru tega koncesijskega akta se uporabljajo sledeči pojmi, ki imajo naslednji pomen:

a.   »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk;

b.   »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije (in/ali oskrbo z energijo), ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;

c.   »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije (in/ali oskrba z energijo);

d.   »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije (in/ali oskrbo z energijo), ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem koncesijskem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

V tem koncesijskem aktu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II.      Ugotovitev javnega interesa

3. člen

(javni interes)

Na podlagi 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), Direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZLS), 11. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju ZJZP), Lokalnega energetskega koncepta Občine Majšperk ter dokumenta identifikacije investicijskega projekta DIIP iz junija 2015 ter izvedene ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja za Osnovno šolo Majšperk v obliki javno-zasebnega partnerstva.

III.    Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebenega partnerstva

4. člen

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se upoštevaje razdelitev tveganj izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

5. člen

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (in/ali oskrbe z energijo) v objektih (ali infrastrukturi) koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega akta

6. člen

(območje izvajanja)

Območje izvajanja koncesije obsega objekt Osnovne šole Majšperk, Majšperk 32 b, 2322 Majšperk

Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.

Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.

Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.

7. člen

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesija se podeli za največ 25 let.

Rok trajanja koncesije se v primeru, da:

a.   koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati;

b.   je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.

IV.     Financiranje

8. člen

(financiranje)

Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:

a.   sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov (in/ali oskrbe z energijo),

b.   drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti in

c.   lastnih sredstev koncesionarja.

Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru koncesijske pogodbe.

V.       Splošni pogoji izvajanja koncesije

9. člen

(obveznosti koncesionarja)

Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:

a.   izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije  (in/ali oskrbe z energijo) na objektih (ali infrastrukturi), kot so opredeljeni v 6. členu tega akta;

b.   izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer, energetsko upravljanje objektov, vodenje evidenc, obveščanje, itd.) na način in v obsegu kot bo podrobno določen v koncesijski pogodbi;

c.   izvajanje drugih obveznosti, ki bodo opredeljene v koncesijski pogodbi.

Koncesionar prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnega odstavka, vključno s tveganjem za dosego pogodbeno dogovorjene količine prihrankov energije.

Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta akt, koncesijska pogodba ali drug predpis.

10. člen

(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:

a.   koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije;

b.   koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

c.   koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;

d.   zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije  (in/ali oskrbe z energijo) (v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov).

11. člen

(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)

Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

VI.     Postopek izbora koncesionarja

12. člen

(javni razpis)

Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. poglavja ZJZP.

Objava javnega razpisa mora določati:

a.   predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

b.   ime in sedež koncedenta;

c.   podatke o objavi odločitve o koncesijskem aktu;

d.   predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;

e.   začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

f.    postopek izbire koncesionarja;

g.   kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;

h.   kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

i.    zahteve glede vsebine vlog;

j.    pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

k.   pogoje za predložitev skupne vloge;

l.    merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

m.  naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

n.   rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

o.   druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.

Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ali je koncesionar ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca energetskega pogodbeništva. Koncesionarji morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo predmeta koncesije.

Merila za izbor koncesionarja morajo biti oblikovana ob upoštevanju temeljnih načel javno-zasebnega partnerstva, pri čemer morajo zagotoviti, da bodo bolje ocenjeni vlagatelji, ki bodo zagotovili večje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih ter hitreje izvedli projekt.

13. člen

(strokovna komisija)

Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje županja.

Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.

Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, ki je predmet koncesije, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.

Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo koncendentu.

Predsednik in vsi člani komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

Strokovna komisija lahko za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

Poročilo strokovne komisije je podlaga za pripravo akta o izboru izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda županja. Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

14. člen

(koncesijska pogodba)

Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene županja.

Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem aktu.

V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.

15. člen

(prilagoditev razmerij)

V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

Po prilagoditvi razmerij med koncedentom in koncesionarjem in pred sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta.

Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

VII.    Nadzor in poročanje

16. člen

(vsebina)

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava Občine Majšperk skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Način izvajanja nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe.

VIII.  Enostranski ukrepi v javnem interesu

17. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:

·       uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,

·       izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju,

·       začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje,

·       izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture,

·       enostransko odpoved pogodbe.

Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.

Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

IX.     Prehodne in končne določbe

18. člen

(uporaba drugih določb)

Za okoliščine, ki jih predmetni koncesijski akt ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

19. člen

(uveljavitev)

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 369-2/2012-182

Datum: 2. 7 .2015