Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah –  ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena  Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018, 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 13. redni seji dne 22. 10. 2020 sprejel

ODLOK

O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI Z OBMOČJA OBČINE HOČE-SLIVNICA

I.  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja, odvoz, obdelava in odlaganje ali odstranjevanje (v nadaljevanju: ravnanje) določenih vrst komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

(2) Občina Hoče-Slivnica (v nadaljevanju »občina«) zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka s podelitvijo koncesije na podlagi javnega razpisa.

(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje največ deset (10) let z možnostjo podaljšanja za največ pet (5) let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

2. člen

(pojmi in izrazi v odloku)

(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:

·  gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;

·  koncedent: je Občina Hoče-Slivnica;

·  občinski svet: je občinski svet Občine Hoče-Slivnica;

·  koncesionar: je na osnovi meril na javnem razpisu izbrani najugodnejši izvajalec javne službe;

·  izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku;

·  povzročitelj odpadkov: je vsaka oseba, ki jo kot povzročitelja določa odlok, ki ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini;

·  uporabniki: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje.

(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.

II. Vsebina in obseg izvajanja javne službe

3. člen

(vsebina javne službe)

Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter odlok, ki ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini.

4. člen

(ločeni računovodski izkazi)

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost ravnanja določenih vrst komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

5. člen

(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)

(1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za celotno območje Občine Hoče-Slivnica.

(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.

6. člen

(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)

(1) Med objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, sodi center za ravnanje s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju »Sortirnica Snaga«), v lasti in upravljanju družbe SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor, matična številka: 5067855000, v okviru katerega se obdelujejo mešani komunalni odpadki po predpisanih postopkih.

(2) Uporaba Sortirnice Snaga je obvezna pod sledečimi pogoji:

·  v kolikor je Sortirnica Snaga s strani občine razglašena za javno infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,

·  so vsi družbeniki družbe Snaga, družba za ravnanje s komunalnimi odpadki in druge komunalne storitve d.o.o. osebe javnega prava,

·  je lastna cena storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov z uporabo »Sortirnice Snaga«, določena skladno z metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, nižja od primerljivih tržnih cen storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.

(3) Izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev vsako leto, najkasneje do vsakega 1. decembra tekočega leta za prihodnje leto ugotavlja občina. V kolikor občina ugotovi, da so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji, lahko o obvezni uporabi »Sortirnice Snaga« obvesti koncesionarja. Koncesionar je dolžan na prihodnje leto za izvajanje gospodarske javne službe obdelave uporabljati »Sortirnico Snaga«.

III.  Obveznosti in javna pooblastila koncesionarja v okviru izvajanja javne službe

7. člen

(obveznosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so zlasti:

·  v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter s koncesijsko pogodbo;

·  upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje  z odpadki;

·  zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi v najkrajšem možnem času od ugotovitve napake ali prejema obvestila uporabnikov oziroma glede na zahtevnost potrebnih posegov v časovnem okviru prihoda pozvanih pooblaščenih intervencijskih služb (interventno izvajanje javne službe);

·  uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst (14) dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;

·  odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;

·  pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe;

·  voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.

IV. Financiranje javne službe

8. člen

(viri financiranja)

(1) Javna služba se financira:

·  s ceno storitev javne službe,

·  iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne uporabe, ki ne spadajo v okvir embalažnih shem,

·  prihodkov, doseženih z uporabo javne infrastrukture za izvajanje posebnih storitev.

(2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pravico za predlaganje cen storitev javne službe.

(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa zakon ali odlok.

(5) Kolikor ni drugače določeno z zakonom ali odlokom, je pristojni organ za sprejem cene občinski svet. Koncesionar za obračun storitev uporablja ceno, ki jo je sprejel pristojen organ.

(6) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe ravnanja z določenimi  vrstami komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občinski svet.

V.  Javni razpis

9. člen

(objava javnega razpisa)

(1) Koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena se podeli na podlagi javnega razpisa.

(2) Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

(3) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in/ali v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh občine. V skladu s sklepom župana, se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo.

10. člen

(razpisna dokumentacija)

Razpisna dokumentacija mora vsebovati podatke, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo:

1.  navedbo in sedež koncedenta;

2.  podatke o objavi koncesijskega akta;

3.  predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;

4.  začetek in predviden čas trajanja koncesije;

5.  postopek izbire koncesionarja;

6.  merila za izbor koncesionarja;

7.  način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe;

8.  druge obvezne sestavine prijave, jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter

drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge in podobno);

9.  način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo

pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;

10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;

13. rok za izbiro koncesionarja;

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

11. člen

(prijava na javni razpis)

Vsaka oseba lahko vloži le eno (1) prijavo na razpis. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (1) skupni prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.

12. člen

(merila za izbor koncesionarja)

(1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena.

(2) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.

13. člen

(izbor koncesionarja)

(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(2) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega (1) od prijaviteljev oziroma le eno (1) skupino prijaviteljev.

VI. Koncesija

14. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Občina in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo najkasneje v roku trideset (30) dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna.

(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

15. člen

(koncesijska pogodba)

S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.

16. člen

(koncesionarjev pravni monopol)

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine, pod pogoji tega odloka:

·  izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka;

·  dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne

·  službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega odloka, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun in skladno s pogoji tega odloka in koncesijske pogodbe.

17. člen

(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas največ deset (10) let z možnostjo podaljšanja za največ pet (5) let.

(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

18. člen

(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)

(1) V primeru nasprotij med tem odlokom, ki je koncesijski akt in koncesijsko pogodbo, imajo prednost določila tega odloka.

(2) Občina ima pravico, kadarkoli tekom trajanja koncesijske pogodbe, spremeniti in/ali dopolniti ta odlok. V primeru spremembe in/ali dopolnitve tega odloka tekom trajanja koncesijske pogodbe, sta koncedent in koncesionar dolžna, v roku 30 dneh po začetku veljavnosti spremembe odloka, spremeniti koncesijsko pogodbo tako, da se koncesijska pogodba uskladi s spremembami in/ali dopolnitvami odloka. V primeru, da koncedent in koncesionar ne uskladita koncesijske pogodbe s spremembami in/ali dopolnitvami odloka v roku 30 dni, sta tako koncedent, kot tudi koncesionar, upravičena odstopi od koncesijske pogodbe brez posebnega roka. V primeru odstopa od pogodbe, niti koncedent, niti koncesionar nista upravičena do povračila kakršnihkoli stroškov ali škode zaradi odstopa od koncesijske pogodbe.

19. člen

(razmerje do podizvajalcev)

(1) Če koncesionar odda določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, v vlogi za pridobitev koncesije navede predmet del oziroma vrsto blaga, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe del, ki se oddajo in podatke o podizvajalcih (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun).

(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe ali če po podpisu koncesijske pogodbe zamenja podizvajalca, mora pridobiti soglasje koncedenta. Koncesionar vlogi za pridobitev soglasja predloži pod odložnim pogojem pridobitve soglasja sklenjeno pogodbo med koncesionarjem in podizvajalcem. Koncedent je pred izdajo soglasja upravičen preveriti postopek izbire podivajalca in vse pogodbene ter ekonomske pogoje (kar vključuje tudi ceno) za izvajanje del podizvajalca. Koncedent je upravičen  zavrniti soglasje tudi v primeru nestrinjanja z ekonomskimi pogoji izvajanja del, predvsem v primeru, če ekonomski pogoji ne ustrezajo tržnim pogojem.

(3) Podizvajalci morajo izpolnjevati vse pogoje iz tega odloka.

(4) Koncesionar odgovarja koncedentu za delo podizvajalcev na način, kot da bi delo opravljal sam.

VII.  Nadzor

20. člen

(nadzor nad izvajanjem javne službe)

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

21. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških, ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

22. člen

(strokovni in finančni nadzor)

Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

VIII.  Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta

23. člen

(obračunavanje stroškov javne službe)

(1) Stroške storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki obračunava koncesionar skladno z določili tega odloka.

(2) Koncesionar je dolžan storitev gospodarske javne službe izvajati učinkovito. Šteje se, da koncesionar storitev gospodarske javne službe izvaja učinkovito, če kazalniki učinkovitosti (benchmarking) koncesionarja dosegajo referenčne kazalnike učinkovitosti.

(3) Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita kazalnike učinkovitosti in referenčne kazalnike učinkovitosti. Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi uredita tudi postopek ugotavljanja učinkovitosti izvajanja storitev javne službe na podlagi kazalnikov učinkovitosti.

(4) Cena storitev javne službe ne sme presegati cene, kot bi jo dosegel koncesionar, če bi njegovi kazalniki učinkovitosti dosegali referenčne kazalnike učinkovitosti.

24. člen

(obveščanje o statusnih spremembah)

(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.

(5) Če koncesionar tega ne stori, lahko koncedent na način in pod pogoji, kot je to določeno v tem odloku, od koncesijske pogodbe odstopi.

25. člen

(obveščanje koncedenta)

Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:

·  postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;

·  stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;

·  poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;

·  v vseh primerih višje sile.

26. člen

(odgovornost koncesionarja)

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni podizvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam).

27. člen

(dolžnosti in pravice koncedenta)

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:

·  zagotavljanje pogojev za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;

·  pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2) Pravice koncedenta so zlasti:

·  nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;

·  druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

28. člen

(pravice uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:

·  do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev;

·  do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

·  uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

29. člen

(dolžnosti uporabnikov)

Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:

·  upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;

·  prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

IX. Prenos koncesije

30. člen

(oblika)

(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

X.  Prenehanje koncesijskega razmerja

31. člen

(načini prenehanja koncesijskega razmerja)

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

·  s prenehanjem koncesijske pogodbe;

·  s prenehanjem koncesionarja;

·  z odvzemom koncesije;

·  z odkupom koncesije.

32. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba preneha:

·  po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;

·  z enostranskim razdrtjem;

·  z odstopom od koncesijske pogodbe;

·  s sporazumno razvezo.

(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno (1) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.

33. člen

(potek roka koncesije)

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

34. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:

·  v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;

·  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;

·  če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

·  če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;

·  če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;

·  v drugih primerih, ki jih določa ta odloka in/ali koncesijska pogodba.

35. člen

(odstop od koncesijske pogodbe)

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

·  če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;

·  če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu ali odloku, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.

36. člen

(sporazumna razveza)

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

37. člen

(prenehanje koncesionarja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in s koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje in podobno).

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

38. člen

(odvzem koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

·  če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;

·  če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. Koncesionar je v takem primeru upravičen zgolj do povračila navadne škode, ne pa tudi do povračila izgubljenega dobička.

39. člen

(odkup koncesije)

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.

(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.

(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.

(4) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno (1) leto vnaprej.

XI. Višja sila in spremenjene okoliščine

40. člen

(višja sila)

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov (v kolikor so načrti ukrepov predpisani) oziroma skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

XII.  Pristojnost organov na strani koncedenta

41. člen

(pristojnosti organov koncedenta)

(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet.

(2) Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih posamičnih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava občine.

42. člen

(spremenjene okoliščine)

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za takojšnje enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe. V kolikor se koncedent in koncesionar v roku 60 dni ne sporazumeta o spremembi pogodbe, sta oba upravičena odstopiti od pogodbe.

XIII.  Uporaba prava in reševanje sporov

43. člen

(uporaba prava)

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

44. člen

(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.

XIV.  Prehodne in končne določbe

45. člen

Uveljavitev odloka je podlaga za javni razpis za izbor koncesionarja, s katerim se sklene koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe.

46. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

Najkasneje trideset (30) dni po izboru koncesionarja na podlagi javnega razpisa pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku štirinajst (14) dni od prejetja.

47. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi.

Številka: 03201-11/2020-011

Datum: 22. 10. 2020