Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 3. dopisni seji dne 3.4.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PB13 POBREŽJE – MED STARIM IN NOVIM NASELJEM

I.   Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje – med starim in novim naseljem«, v nadaljevanju: OPPN.

(2) OPPN sta izdelala STUDIO URBIS d.o.o., Mariborska cesta 10, 2327 Rače in BIRO 33, Doris Arnuš s.p., Orešje 115, 2250 Ptuj, pod številko projekta 03-20-4-2018.

2. člen

(sestavni deli podrobnega načrta)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

a) Besedilo:

1.   Obrazložitev odloka

2.   Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3.   Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtuje

b) Kartografski del:

c) Priloge:

1.   Izvleček iz strateškega prostorskega akta

2.   Prikaz stanja prostora

3.   Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4.   Povzetek za javnost

II. Opis meje območja

3. člen

(območje podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja novega stanovanjskega naselja v območju EUP PB13.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parceli št. 316/1 in 316/2, obe k.o. Pobrežje.

(4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 9.866 m2.

4. člen

(namenska raba območja)

(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.

(2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.

(3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·        tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,

·        nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

·        odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

·        adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

·        gradnja novih objektov,

·        funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

·        gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·        urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·        gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

·        spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

·        postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

·        stanovanjske stavbe:

·        enostanovanjske stavbe,

·        ne stanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:

·        nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 10. člena tega odloka.

·        objekti transportne infrastrukture,

·        cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

III.      Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novega stanovanjskega naselja v območju EUP PB 13 Pobrežje – med starim in novim naseljem, v Občini Videm.

(2) Predvidene ureditve obsegajo:

·        gradnjo stanovanjskih stavb z ureditvijo prostih površin,

·        gradnjo in/ali rekonstrukcijo potrebne prometne infrastrukture ter

·        gradnjo in/ali rekonstrukcijo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

(1) V območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem.

7. člen

(urbanistične omejitve)

(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·        gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

·        gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·        maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti;

·        FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja;

·        FIZ – faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta in velikostjo parcele;

·        namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti;

·        velikost gradbene parcele – minimalna velikost gradbene parcele je pri:

·        objektu »tip A«: 300 m2,

·        objektu »tip B«: 500 m².

IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu tega  odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 93. členom OPN.

(2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo – površine podeželskega naselja SK. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so opredeljene v OPN za namensko rabo SK.

V.  Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Območje OPPN leži v južnem delu naselja Pobrežje, v podaljšku obstoječe pozidave in v oddaljenosti cca. 300 m od naselja Videm pri Ptuju, ki je občinsko središče.

(2) Območje OPPN zapolnjuje nizka pozidava v obliki vrstnih hiš v dveh nizih (»tip A«), v vsakem so štiri enote in prostostoječe hiše (»tip B«). V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve stanovanjskih stavb, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

(3) Postavitev objektov je omejena z gradbenimi mejami oz. območjem pozidave, ki so prikazane v grafičnem delu odloka. Z gradbenimi mejami je določena maksimalna zazidana površina. Zazidana površina je omejena tudi s faktorjem izrabe zemljišča. Dovoljena je tlorisna zasnova različnih oblik znotraj predvidenih maksimalnih gabaritov z dovoljenimi tolerancami.

(4) Gabariti pri vrstnih hišah (»tip A«): Maksimalna dopustna etažnost je klet, pritličje in nadstropje oz. terasna etaža (K+P+1(T)). Maksimalna višina objekta je 7 m od kote pritličja do zaključka atike oz. kapne lege.

(5) Gabariti pri prostostoječih hišah (»tip B«): Maksimalna dovoljena etažnost je K+P+1N. Maksimalna višina objekta je 7 m od kote pritličja do zaključka atike oz. kapne lege. Dopustno je združevanje dveh parcel za gradnjo enega objekta, kot je prikazano na karti 4. Maksimalna kapaciteta poslovnih prostorov v posameznem objektu je 150 m2 bruto tlorisne površine. Razmerje med poslovnim in stanovanjskim delom se določi v projektu za gradbeno dovoljenje.

(6) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati sledeče urbanistične parametre:

·        faktor pozidanosti zemljišča (FZ): pri vrstnih hišah max 0,6 in pri prostostoječih hišah max 0,4;

·        faktor izrabe zemljišča (FIZ); pri vrstnih hišah max 1,2 in pri prostostoječih hišah max 0,8.

(7) Strehe stavb so načrtovane ravne oz. enokapne z blagim naklonom do 7 stopinj, pri čemer pa mora biti nagib skrit za vencem (atiko). Strehe se lahko izkoristijo kot funkcionalne pohodne terase. Dopustne so tudi klasične simetrične dvokapne strehe z naklonom 35° – 45°. Pri ravnih strehah se kot strešna kritina lahko uporablja različne hidroizolacijske folije s posipom ali brez. Dovoljuje se tudi izvedba streh s pranim prodcem ali kot zelene strehe. Pri dvokapnih strehah je dovoljena uporaba kritine iz pločevine, opečne ali betonske kritine v odtenkih opečne, rdeče, sive ali črne barve.

(8) Oblikovanje fasad naj bo sodobno s sodobnimi materiali. Fasada naj odraža funkcijo objekta, dopušča se izvedba večjih steklenih površin. Fasade so lahko klasične kontaktne fasade ali sodobne prezračevane fasade. Barve naj bodo umirjene in v lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.

(9) Stavbe imajo ob dostopni strani predvideno parkiranje v garaži ali pod nadstrešnico. Le-te se lahko postavijo samostojno ali pa kot podaljšek stanovanjske stavbe. Pri postavitvi samostojne garaže oz. nadstrešnice morajo pri oblikovanju v celoti slediti ureditvi stanovanjske stavbe. Garaže oz. nadstrešnice pri vrstnih hišah (»tip A«) morajo biti oblikovane enotno.

10. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna skladno z veljavnimi predpisi.

(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·        Nezahtevni objekti:

·        majhna stavba (garaža, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),

·        pomožni objekti v javni rabi,

·        ograje,

·        podporni zidovi,

·        objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi).

·        Enostavni objekti:

·        majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov),

·        pomožni objekti v javni rabi,

·        ograje,

·        podporni zidovi,

·        rezervoarji,

·        priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,

·        kolesarske poti in pešpoti,

·        objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi),

·        pomožni komunalni objekti,

·        pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Ograje in podporni zidovi so lahko na parcelno mejo postavljeni le s pisnim soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(4) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(5) Tlorisni gabarit pri garažah oz. nadstrešnicah naj omogoča postavitev najmanj dveh osebnih vozil.

(6) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m.

VI. Oblikovanje odprtega prostora

11. člen

(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)

(1) Zasebne zelene površine (zelenice in vrtovi) se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel posameznih stanovanjskih stavb.

VII.      Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja

12. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Vse povozne in pohodne površine – ceste, pločniki, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.

(3) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji DGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.

13. člen

(prometno omrežje)

(1) Prometno omrežje območja OPPN sestavljata »prečna cesta 1« in »prečna cesta 2«, ki se navezujeta na obstoječo lokalno cesto (LC 328201) in javno pot (JP 956081). Obe cesti sta predvideni kot dvosmerni.

(2) Predvidena širina »prečne ceste 1« in »prečne ceste 2« je 6,0 m (vozni pas 2 x 2,0 m).

(3) Prometno predstavljata prednostno smer obstoječi cesti, predvideni cesti se nanju priključujta podrejeno. Celotno območje se opredeli kot cona umirjenega prometa. Hitrost je omejena s 30 km/h.

(4) Za vsa dela, uvoze in posege na občinski cesti (LC 328201 in JP 956081) je potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest – Občine Videm.

14. člen

(parkirne površine)

V območju OPPN je predvideno dolgotrajno parkiranje (stanovalci) v sklopu lastnih zemljiških parcel za individualne in vrstne hiše v obliki nivojskega parkiranja. Za vsako stanovanjsko enoto morata biti predvideni najmanj dve parkirni mesti.

15. člen

(pešci in kolesarji)

Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN.

VIII.    Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture

16. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe komunalno in energetsko omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve je potrebno prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

17. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Po severovzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječa cesta ima vgrajeno infrastrukturo za vodovod tako, da je potrebno v ostale ceste »prečna cesta 1« in »prečna cesta 2« umestiti vodovod PEHD DN 110.

(2) Pri projektiranju novega vodovodnega cevovoda je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike med novim vodovodnim cevovodom in ostalimi komunalnimi in energetskimi vodi v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji.

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN mora biti kanalizacijsko omrežje načrtovano in zgrajeno kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod in padavinskih odpadnih vod.

(2) Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega načrtovanega kanalizacijskega omrežja, ki se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Priključevanje stavb na kanalizacijsko omrežje se izvede preko revizijskih in kaskadnih jaškov.

(3) V javno odpadno komunalno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Obvezna je priključitev posameznih objektov na kanalizacijo odpadnih komunalnih odplak. Na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti). Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje.

(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju  le-te tudi ponikati. Padavinske odpadne vode iz streh se ponika po čiščenju v  ustrezno dimenzioniranih peskolovih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj. Padavinske vode iz dovozov ne smejo odtekati na javno cesto.

(5) Padavinske strešne vode se naj uporabljajo za zalivanje ter kot sanitarna voda.

(6) V okviru DGD dokumentacije za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode in z vsemi detajli odvodnje padavinske kanalizacije (peskolovilci, lovilci olj z usedalniki …).

(7) Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

(8) V primeru faznosti izvedbe objektov po območjih se mora izvesti cevovode za odvodnjo komunalnih odpadnih vod, ki bodo postali del javnega kanalizacijskega omrežja, v skladu z obravnavanim občinskim podrobnim prostorskim načrtom. To velja tudi v primeru, če bi bile za posamezni objekt trenutne rešitve cenejše in če za druge objekte ob predvidenih trasah kanalov investitorjev še ne bi bilo znanih.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Preko območja OPPN in v njegovi neposredni bližini potekajo obstoječi elektroenergetski vodi in objekti:

·        20 kV srednje napetostni daljnovod odcep Pobrežje 3 (D-664 OE Ptuj),

·        20 kV srednje napetostni daljnovod Videm (D-402 OE Ptuj),

·        20/0,4 kV transformatorska postaja Pobrežje 3 (t-505 OE Ptuj),

·        0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne izvedbe Pobrežje 3 (t-50 OE Ptuj).

(2) Oskrba z električno energijo na območju OPPN se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in Strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Maribor d.d., št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019. Napajanje novih odjemalcev v območju OPPN bo izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Pobrežje 3 (t-505), ki jo bo potrebno ustrezno preurediti. Za napajanje novih odjemalcev v območju OPPN z električno energijo bo potrebno zgraditi nov nizkonapetostni (NN) 0,4 kV izvod iz obstoječe TP Pobrežje 3 (t-505). Na nov NN 0,4 kV izvod bodo vključeni tudi vsi obstoječi odjemalci izvoda I-02 (Pobrežje 113, 113A, TP Pobrežje 3 (t-505)), zato bo izvedena ustrezna rekonstrukcija NN 0,4 kV omrežja TP Pobrežje 3 (t-505). V ta namen bo postavljena prostostoječa omarica PS-RO. V trasi novega NN 0,4 kV izvoda bodo postavljene prostostoječe razdelilne omarice PS-RO oz. prostostoječe razdelilno-merilne omarice PS-RMO. Iz teh omaric bo izveden NN 0,4 razvod do predvidenih in obstoječih odjemalcev.

(3) Pri umeščanju objektov v bližino obstoječega 20 kV daljnovoda je v skladu z izdelano Strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Maribor d.d., št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019, potrebno upoštevati:

·        varnostna oddaljenost obstoječih oporišč DV 20 kV Pobrežje 3 (d-664) od predvidenih cest mora znašati minimalno 2 m,

·        varnostna višina obstoječih vodnikov DV 20 kV Videm (d-402) nad predvideno cesto mora znašati minimalno 6,6 m,

·        pri križanju predvidenih cest mora biti izolacija električno ojačana,

·        v skladu s standardom SIST EN 50423-1:2005 morajo biti objekti oddaljeni minimalno 3 m (vodoravna razdalja) od najbližjega vodnika. Če bo kakšen objekt umeščen bliže kot na 3 m vodoravne razdalje od najbližjega vodnika daljnovoda je potrebno zagotoviti, da bodo vodniki daljnovoda potekali minimalno 3 m nad stavbo (pogoj velja za požarno odporne strehe z naklonom večjim od 15) oz. minimalno 5 m nad stavbo (pogoj velja za požarno odporne ravne strehe) in da bo izolacija na oporiščih mehansko ojačana.

Ob neizpolnjevanju zgoraj navedenih zahtev pri križanju in približevanju predvidenih cest bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega DV 20 kV Videm (d-402).

(4) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

(5) Za projektiranje elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavca kot tudi soglasje k DGD in PZI projektni dokumentaciji.

20. člen

(javna razsvetljava)

Na celotnem območju OPPN, v povezovalnih in obodnih cestah, se predvidi omrežje javne razsvetljave, pri tem je potrebno uporabiti svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.

21. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1) Po jugozahodnem robu območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje (TK), po severovzhodnem robu pa obstoječe telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije (KKS), ki omogočata priključitev.

(2) Za potrebe navezave objektov na komunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije je potrebno izvesti ustrezno kabelsko kanalizacijo in PVC cevi ter ustrezne jaške, ločene za potrebe TK in KKS omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. Trasa kanalizacije in kablov se določi glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji je potrebno upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli. Potek trase TK in KKS kanalizacije določajo terenske danosti in prilagajanje ostalim komunalnim in drugim inštalacijam.

(3) Za priključevanje posameznih objektov je potrebno izvesti priključek za TK in KKS omrežje skladno s pogoji posameznega upravljavca. 

(4) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je večinoma v javnem dobru (cesti) zgradi TK kabelska kanalizacija:

·        po »prečni cesti 1 in 2« iz PEHD cevi 2 x fi 50 mm in z izdelavo KJ iz BC fi 80 cm,

·        do posameznih objektov pa ena cev fi 32 mm ter prehodni jašek pri sami stavbi.

Priključna točka za predvideno zazidavo je pri hišni številki Pobrežje 113. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

(5) Obstoječe TK in KKS omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK in KKS kablov (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del), izvedejo strokovni delavci upravljavca omrežja.

(7) Pri načrtovanju objektov naj investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 umi dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.

22. člen

(ogrevanje in hlajenje)

(1) Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno.

(2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov energije (biomase, sončna energija, geotermična energija ipd.) in toplotnih črpalk (zrak, voda ali zemlja). Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – zemeljskega plina.

(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

IX. Merila in pogoji za parcelacijo

23. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom OPPN - list št. 7: Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X.  Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave

24. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih enot nepremične kulturne dediščine.

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·        v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

·        ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN se nahaja izven območja naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

26. člen

(splošne zahteve)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev, kot so poplavnost, erozivnost in plazovitost terena.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tehnične rešitve gradnje je potrebno načrtovati temu primerno.

(3) Območje OPPN se nahaja na širšem vodovarstvenem območju, zato je potrebno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi, ki pa je manj verjetno. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·        nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

·        nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·        nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

·        nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

27. člen

(požarno varstvo)

(1) Obravnavano območje se nahaja na območju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja in povečanja možnosti nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.

(2) Vodo potrebno za gašenje požara v stavbah je potrebno zagotoviti z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja mora zagotavljati primerno zmogljivost hidrantnega omrežja za gašenje.

(3) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da:

·        je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,

·        da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,

·        da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

·        da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

·        v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi manjšanja požarnega tveganja.

(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

XII.      Varovanje okolja

28. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(2) Gradnja mora biti organizirana in se izvajati tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbeti je potrebno za:

·        vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·        preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,

·        čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·        protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

29. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni, da mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

30. člen

(varstvo voda)

(1) Območje OPPN se v celoti nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), zato je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(2) Kanalizacijski sistem za odpadne in meteorne vode mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi in se zaključiti na komunalni čistilni napravi.

(3) Odvajanje meteornih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok meteornih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti njihovo zadrževanje.

(4) Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih

lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati na lastni parceli. Del meteornih vod, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi), lahko zbira tudi v hišnih zbiralnikih deževnice (npr. za zalivanje vrtov, splakovanje straniščnih školjk,...), njihov presežek pa je potrebno ponikati. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.

(5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.  Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v zbiralnike padavinskih vod.

(6) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(7) Skladno s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Kadar gre za gradnjo ali spremembo namembnosti objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi ZV-1, mora investitor k projektnim rešitvam pridobiti vodno soglasje.  V primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi ZV-1, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.

(8) Tla v kleteh in garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(9) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nad srednjo gladino podzemne vode, kar je potrebno prikazati v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.

(10) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka, ki ureja področje ravnanja z odpadki. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali pa je lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje.

XIII.    Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

32. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

XIV.     Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

33. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

34. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stanovanjskih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih mej. Gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo v kolikor to dopuščajo geotehnični pogoji.

35. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(2) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

36. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

XV.      Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

37. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

38. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

39. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·        pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·        zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

·        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·        promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·        skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·        v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·        zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·        sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

40. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti dostopne poti, kot je načrtovano s tem OPPN.

XVI.     Končne določbe

41. člen

(vpogled v OPPN)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Videm, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani) obliki, in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

42. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

43. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin.

Številka:007-2/2020-5

Datum:16.4.2020