New Page 2

Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 14. izredni seji, ki je bila dne 5. in 19. julija 2004, sprejel

 

ODLOK

 

o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2003 zaradi podaljška Ceste proletarskih brigad od križišča z Dravograjsko do križišča z Limbuško cesto

 

1. člen

 

(uvodne določbe)

 

S tem odlokom se za območje Mestne občine Maribor spreminjajo in dopolnjujejo prostorske sestavine:

 

1.

Dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/2000, 2/2001 in 23/2002); v nadaljevanju: dolgoročni plan;

2.

Družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/2000, 2/2001 in 23/2002); v nadaljevanju: srednjeročni plan.

 

Dolgoročni in srednjeročni plan se spreminjata in dopolnjujeta zaradi ustrezne opredelitve namenske rabe prostora in drugih osnovnih izhodišč ter usmeritev za prostorsko ureditev načrtovane gradnje podaljška Ceste proletarskih brigad.

 

2. člen

 

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

 

Dolgoročni plan se spremeni in dopolni kot sledi:

 

(1). V točki 3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se na koncu četrtega odstavka doda stavek: "Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo tudi zaradi gradnje podaljška Ceste proletarskih brigad in spremljajočih ureditev, kot je razvidno iz bilance površin."

 

(2). V točki 8.2. Kartografska dokumentacija k planu se z vsebino, ki je predmet tega odloka, ustrezno dopolnijo prikazi v kartografski dokumentaciji, izrisani v merilu 1 : 5000 (listi Maribor 1, Maribor 11 in Maribor 12).

 

(3). Bilanca površin v Mestni občini Maribor se spremeni tako, da se po novem glasi:

sta rabe zemljišča

Raba zemljišč - stanje v planu 2000
(v ha)

Sprememba rabe zemljišč v letu 2003
(v ha)

Raba zemljišč v planu 2003
(v ha)

najboljše kmetijsko zemljišče

3.792,86

-3,097

3.789,763

drugo kmetijsko zemljišče

1.617,43

0

1.617,43

gozd

5.009,58

0

5.009,58

stavbno zemljišče

3.838,57

-2,114

3.836,456

zemljišče s posebnimi naravnimi razmerami

373,67

0

373,67

zemljišče za šport in rekreacijo - igrišče za golf

131,84

0

131,84

stavbna zemljišča za podaljšek CPB in spremljajoče ureditve

0

+ 5,211

5,211

skupaj površina v mestni občini

14.763,95

0

14.763,95

 

3. člen

 

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

 

(1) V 3. členu se na koncu doda besedilo, ki se glasi:

 

"ŠT. 29. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA PODALJŠEK CESTE PROLETARSKIH BRIGAD OD KRIŽIŠČA Z DRAVOGRAJSKO DO KRIŽIŠČA Z LIMBUŠKO CESTO

 

Programska zasnova obravnava območje podaljška Ceste proletarskih brigad od križišča z Dravograjsko do križišča z Limbuško cesto ter vse spremljajoče objekte in ureditve.

 

Programska zasnova podrobno opredeljuje predvideno kompleksno gradnjo in urejanje ter določa:

 

● ureditveno območje,

● tehnološke pogoje in omejitve,

● organizacijo dejavnosti,

● podrobnejšo namenska raba prostora,

● komunalno in energetsko infrastrukturo ter omrežje zvez,

● vodnogospodarske ureditve,

● usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,

● usmeritve za varovanje naravnih vrednot okolja in kulturne dediščina,

● usmeritve za varovanje bivalnega in delovnega okolja,

● usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito,

● zaporednost gradnje,

● opredelitev stavbnega zemljišča,

● tolerance in

● kartografsko dokumentacijo.

 

1. UREDITVENO OBMOČJE

 

Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve leži med Limbuško cesto in krožnim križiščem Ceste proletarskih brigad s predvideno Dravograjsko cesto. Obsega prostor bodoče ceste dolžine 1700 m ter z njo povezanih ureditev. Velikost ureditvenega območja je 5,211 ha. Ureditveno območje leži na območju mestne četrti Studenci, mestne četrti Radvanje in krajevne skupnosti Pekre.

 

Ureditveno območje obsega naslednje parcele ali dele parcel:

 

k.o. Pekre

 

639/1, 674/2, 250/1, 251/1, 249, 661/2, 248, 247, 246, 245, 244, 238, 640/1, 186, 235, 236, 237, 239, 241, 240, 660/1, 272, 637/1, 273, 274, 322/1, 658/1, 326/1, 331/2

 

k.o. Limbuš:

 

978, 1014, 1015/1, 1015/2, 1015/3, 1014

 

k.o. Studenci

 

2284/2, 472, 2139, 2146, 2310/1, 2149, 2150, 2151, 2154/1, 2152, 2155/1, 2155/4, 2155/2, 2155/3, 2156/1, 2307, 2169/8, 2210, 2211, 2213, 2214, 2216, 2217, 2168/2, 2156/7, 2156/1,

 

k.o. Zgornje Radvanje:

 

1, 2, 8, 10/1, 9/1, 1181/6, 1187/1, 24/1, 24/7, 12, 14, 13/1, 10/3, 9/3, 10/5, 10/2, 10/4, 1187/3, 24/9, 24/4, 24/6, 24/7, 24/8, 24/10, 26, 24/12, 24/15, 24/20, 1187/2, 24/16, 24/3, 29/1, 24/13, 29/8, 27, 29/7, 29/2, 62, 63, 67/1, 68, 71, 1182, 61, 45, 46, 47, 40, 42, 41/1, 43, 36, 37, 39, 83, 85/2, 85/5, 85/3, 85/4

 

2. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

 

Cesta bo potekala po ravninskem, morfološko in geotehnično manj zahtevnem terenu, ki ga sestavljajo prodne in peščene kvartalne naplavine.

 

Trasa bo v prvem delu potekala po terenu, v drugem pa v nizkem nasipu. Pod nasipi bo tudi precej neuporabnih umetno nasutih zemljin, zato je skupaj z njimi smiselno posneti še glinasto meljne sloje, s čemer bo dosežena ustrezna nosilnost uvaljanih temeljnih tal.

 

Klimatske in seizmične razmere ne predstavljajo dodatnih zahtev glede gradnje ceste. Upoštevati je treba možnosti nastanka lokalne poledice v zimskem času in pojava megle.

 

Upoštevati je treba varstvene ukrepe, ki veljajo za vplivni varstveni pas veljavnega odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju.

 

3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI

 

Predvideni so naslednji posegi:

 

trasa podaljška Ceste proletarskih briga od krožnega križišča Ceste proletarskih brigad s predvideno Dravograjsko cesto (stacionaža km 0+050) do Limbuške ceste (stacionaža km 1+744.54),

rekonstrukcija Kamenškove ulice od podaljška Ceste proletarskih brigad do predvidenega podaljška Filipičeve,

tri kanalizirana križišča in dva enopasovna krožna križišča,

več prepustov,

ureditve obcestnega prostora,

protihrupni ukrepi in ureditve,

prestavitev pekrskega potoka v dolžini 240 m in njegova nova premostitev,

prestavitev tenis igrišča

ureditve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez,

ureditve drugih površin znotraj ureditvenega območja, kjer bo na posameznih mestih prišlo do krajinskih in podobnih ureditvenih posegov, ki ne bodo spremenili obstoječe namenske rabe površin.

 

4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA PROSTORA

 

Najpomembnejši element nove namenske rabe površin v ureditvenem območju bo podaljšek Ceste proletarskih brigad, ki bo funkcionirala kot vpadnica v zahodni del mesta Maribor na desnem bregu reke Drave in bo del regionalne ceste R2-435 (Maribor - Ruše - Selnica). Izgrajena bo kot dvosmerna in dvopasovna z naslednjimi obojestranskimi obvoziščnimi elementi: od Dravograjske do Kamenškove ulice: zelenica, kolesarska steza, pločnik, bankina; od krožnega križišča z Limbuško cesto: pločnik kot skupna peš in kolesarska površina in bankina. Širina ceste bo 17,80 m v prvem delu in 13,20 v drugem delu. Cesta se konča z velikim enopasovnim krožnim križiščem, v katerega se poleg nje priključujeta še Limbuška cesta in v zadnjem odseku prestavljena Cesta graške gore.

 

Na izgradnjo cesto je vezana tudi rekonstrukcija Kamenškove ulice od podaljška Ceste proletarskih brigad in njeno priključevanje na podaljšek Filipičeve ulice ter novega cestnega odseka proti jugu mimo RTV, ki bo nadomestil prekinjeno Studenško ulico in s katerim bo zagotovljena dostopnost do območja vzhodno od RTV.

 

Na podaljšku Ceste proletarskih brigad bodo tri kanalizirana križišča in dva krožna križišča:

 

v km 0+160 križišče s priključkoma za pozidavo, ki bo severno in južno od podaljška C. proletarskih brigad,

v km 0+400 krožno s priključkom za pozidavo severno in s priključkom ceste proti RTV,

v km 0+800 križišče z rekonstruirano Kamneškovo ul. na severu in navazavo pod Pekrsko gorco na jugu

v km 1+290 križišče s Pekrsko cesto

v km 1+750 krožno križišče z Limbuško in Cesto graške gore.

 

Korbunova in Studenška ulica se slepo zaključita z obračališčem.

 

Poleg cestnega telesa spadajo k območju izključne rabe še: vsi gradbeni objekti v trasi ceste (prepusti, mostovi), zemljiški pas ob cestnem telesu (nasipi, jarki), zasaditve ob cesti na cestnem svetu.

 

Na izgradnjo ceste je vezana tudi prestavitev Pekrskega potoka na 240 metrskem odseku in njegova premostitev navezovalne ceste pod Pekrsko gorco ter ureditve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

 

Skupna površina zemljišč, ki jih bo zasedla predvidena cesta, ostale rekonstruirane in novo izgrajene ceste, prestavitev potoka ter druge na cesto vezane ureditve znaša 5,211 ha (3,097 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 2,114 ha stavbnih zemljišč).

 

5. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA IN OMREŽJE ZVEZ

 

5.1 Vodovodno omrežje

 

Trasa podaljška Ceste proletarskih brigad in ostali predvideni cestni odseki prečkajo obstoječe vodovodne cevovode in hišne vodne priključke. Izgradnja predvidenih posegov tako zahteva prestavitve in prilagoditve vodovodnega omrežja, posebno pozornost pa je treba posvetiti detajlom križanja. Zagotoviti je treba koridor za predvideni magistralni vodovod DN700 za smer Selnica ob Dravi. V času gradnje je treba zagotoviti čim manj moteno oskrbo z vodo.

 

5.2 Kanalizacijsko omrežje

 

Trasa podaljška Ceste proletarskih brigad in ostali predvideni cestni odseki prečkajo obstoječe glavne in primarne zbiralnike. Vzporedno z izgradnjo ceste je treba zgraditi kanalizacijo za odvodnjo meteornih voda s cestišča. Predvideti je treba vse ukrepe za preprečitev onesnaženosti površinskih in podtalnih voda. Vse iz cestišča zbrane onesnažene vode je treba pred izpustom v najbližji vodotok (Pekrski potok) ustrezno očistiti.

 

5.3 Vročevodno omrežje

 

Vzporedno z izgradnjo ceste je treba od Dravograjske do Kamenškove ulice predvideti vročevod v podzemni izvedbi, ki se naveže na obstoječi vročevod DN 350 v krožnem križišču Dravograjske in Ceste proletarskih brigad.

 

5.4 Elektroenergetsko omrežje

 

Trasa podaljška Ceste proletarskih brigad in ostali predvideni cestni odseki prečkajo ali se približajo naslednjim obstoječimi elektroenergetskim vodom ali objektom: DV 2x110 kV Pekre - Mariborski otok (križa), DV 2x110 kV Vuhred - Pekre (približa), DV 2x110 kV Fala - Pekre (približa), transformatorska postaja 10/0,4 kV Korbunova ul (t-434 OE Elektro Maribor mesto) (križa), kablovod 35 kV RTP Pekre - RTP Studenci (križa), kablovod 10 kV RTP Radvanje - TP 345 RTV center Ilichova ul. (k-432) (križa), kablovod 10 kV TP 345 RTV center Ilichova ul. - TP 438 Na griču (k-573) (križa), kablovod + daljnovod 10 kV TP 345 RTV center Ilichova ul. - TP 434 Korbunova (k-418, d-102) (križa), nizkonapetostno omrežje 0,4 kV iz TP 434 Korbunova (križa), nizkonapetostno omrežje 0,4 kV iz TP 106 Šarhova (križa).

 

Križanja s kablovodi je treba izvesti z novo ali podaljšanjem obstoječe mehanske zaščite. Ne sme priti do zmanjšanja varnostne višine med cesto in prostimi vodi. Izolacija daljnovoda mora biti mehansko in električno ojačena.

 

5.5 Plinovodno omrežje

 

Trasa podaljška Ceste proletarskih brigad prečka magistralni plinovod MRP Maribor - MRP Ruše (premer 100 mm, tlak 10 bar). Na mestu križanja, to je v predvidenem krožnem križišču na Limbuški cesti, je treba predvideti zaščito plinovodov ali eventualno potrebno prestavitev. V predvidenem krožnem križišču je treba predvideti vgradnjo zaščitne cevi za potrebe kasnejše izgradnje vzporednega plinovoda.

 

5.6 Telekomunikacijsko omrežje

 

Trasa podaljška Ceste proletarskih brigad in ostali predvideni cestni odseki na več mestih prečka telekomunikacijski kanal in telekomunikacijski kabel glavnega telekomunikacijskega omrežja. Telekomunikacijske vode bo treba ustrezno zaščititi, po potrebi pa tudi prestaviti.

 

5.6 Razsvetljava

 

Obcestna razsvetljava je potrebna vzdolž prvega dela trase podaljška Ceste proletarskih brigad, to je od Dravograjske do Kamenškove ulice in vzdolž vseh ostalih predvidenih cestnih odsekov.

 

6. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

 

Ureditveno območje ni v poplavnem območju 100 letnih vod in ne vsebuje erozijsko ogrožena območja. Vanj posega vodotok Pekrski potok (3. razred kategorije po naravovarstvenem pomenu).

 

Predvidena je prestavitev Pekrskega potoka na 240 metrskem odseku in njegova premostitev navezovalne ceste pod Pekrsko gorco. Prestavljeno strugo pekrskega potoka je treba dimenzionirati na pretoke 100 letnih vod skladno s predvidenimi ureditvami.

 

Predvideni posegi morajo temeljiti na predhodni analizi prostora z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, poplavnih območjih, erozijskih območjih ali nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema.

 

Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

 

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa veljavni zakon o vodah.

 

7. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

 

Skrajno severovzhodno ležeče tenis igrišče je treba prestaviti na zahodno stran sklopa igrišč. Urediti ga je treba skladno s predpisanimi normativi.

 

S predvidenimi posegi je treba kar v najmanjši možni meri posegati na zemljišča stanovanjskih objektov in jim čim bolj ohranjati sedanje razmere oziroma jih izboljšati. Vse objekte in ureditve je treba oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja, pri čemer mora v največči možni meri biti upoštevana sedanja urbana in krajinska podoba prostora. Ceste naj se čimbolj prilagajajo obstoječemu terenu. Razsvetljava mora imeti enotno oblikovane elemente. Posebna pozornost mora biti posvečena mikrolociranju in obliki izvedbe protihrupnih zidov. Prestavljen pekrski potok mora biti oblikovan čimbolj podobno ostalemu delu potoka.

 

Zaradi varovanja pogledov na Pekrsko gorco in Pohorje naj bo zasaditev točkovna, zasaditve ob križiščih in na posameznih odsekih cest naj pripomorejo k razpoznavnosti in orientaciji, v križiščih pa tudi k optičnemu zaključevanju.

 

8. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT, OKOLJA IN KULTURNE DEDIŠČINE

 

Na vplivnem območju ceste se nahajajo naslednje naravne vrednote, zavarovane z veljavnim Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor:

 

● Pekrska gorca (NS 22).

 

Severno od predvidenih posegov je predlagano ekološko območje Drava, južno pa predlagano ekološko območje Pohorje. Območje med Dravo in Pohorjem predstavlja območje s poudarjenimi lastnostmi ekološkega koridorja.

 

Na vplivnem območju ceste se nahajajo naslednji spomeniki in območja kulturne dediščine, zavarovani tudi z veljavnim Odlokom o razglasitvi park nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor:

 

● slovenska kalvarija (UA 261, EŠD 6434)

● cerkev Marije sedem žalosti. (UA 261, EŠD 3103)

● arheološko območje (AO 19, EŠD 6405)

 

Za zavarovanje kulturne dediščine je treba zagotoviti: v času gradnje stalen arheološki nadzor in zaščitna izkopavanja v primeru odkritja najdišč.

 

Urejanje cestnega in obcestnega prostora mora poudariti in usmeriti pogled na širši prostor, predvsem na Pekrsko gorco, ki je zavarovana kot naravni spomenik, cerkev na njej in na Pohorje, ki je predlagano ekološko pomembno območje.

 

9. USMERITVE ZA VAROVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

 

Cesta bo znatno razbremenila sedanjo Limbuško cesto, ki s svojimi elementi ne zagotavlja več varne vožnje.

 

Po veljavnem odloku o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor se del ureditvenega območja nahaja v III. območju onesnaženosti zraka (del območja znotraj ureditvenega območja mesta Maribor), del pa v II. območju onesnaženosti zraka (del območja izven ureditvenega območja mesta Maribor). Predvideni posegi ne bodo poslabšali stanja onesnaženosti zraka.

 

Del ureditvenega območja sodi v območje II. stopnje varstva pred hrupom (stanovanjsko območje severno od ceste in rekreacijsko območje južno od nje) del pa v območje III. stopnje varstva pred hrupom (območje centralnih in mešanih dejavnosti severno od ceste in območje južno od ceste). Glede na prognoze prometa in emisij hrupa, bo treba obstoječe objekte ščititi z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi.

 

Obstoječa gradbena struktura v ureditvenem območju bo ohranjena.

 

10. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

 

Za ureditveno območje ni pogojev z vidika potreb za obrambo.

 

Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti omogočeni dovozi za intervencijska vozila. Naspi in prestavitev vodotoka morajo biti stabilizirani in protierozijsko zaščiteni, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja. Vodnogospodarske ureditve morajo zagotavljati ustrezno varnost pred visokimi vodami.

 

11. ZAPOREDNOST GRADNJE

 

Predvidene posege je moč izvajati etapno. Ena etapa mora biti funkcionalna celota, s katero bo zagotovljeno prometno funkcioniranje vplivnega območja (povezovanje, priključevanje).

 

12. OPREDELITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

 

Zemljišča, potrebna za izgradnjo načrtovane ceste ter z njo povezanih ureditev, so s tem planom določena kot stavbna zemljišča.

 

13. TOLERANCE

 

Vsi navedeni načrtovani posegi se natančneje določijo in opredelijo v lokacijskem načrtu za podaljšek Ceste proletarskih brigad.

 

Pri realizaciji so dopustna odstopanja od podanih rešitev, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, hidroloških, geoloških, geomehanskih ali drugih razmer pridobljene tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ter rešitve, ki pomenijo manjše stroške izgradnje ob enakih tehničnih kriterijih, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z opredelitvami v planskih aktih Mestne občine Maribor. Z njimi morajo soglašati pristojni nosilci urejanja prostora ter lastniki tangiranih zemljišč.

 

14. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

 

Kartografska dokumentacija je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

 

 

1. Lega ceste v širšem prostoru 1 : 40.000

2. Meja območja programske zasnove 1 : 2500

3. Podrobnejša namenska raba prostora 1 : 2500

4. Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez 1 : 5000

 

4. člen

 

(končna določba)

 

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor so na vpogled v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor, Grajska 7, Maribor in na sedežu Mestne četrti Studenci.

 

5. člen

 

(pričetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

Številka: 35005 - 19/02 0900 ST

Datum: 19. julij 2004

 

                                                           Župan

                                                                Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.