Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 –
ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO
in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št.) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 23. seji dne 27. 1.
2021 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR K 4/1, KR K 4/2, KR
K 5 IN KR K 6, KANJON KOKRE |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja KR K
4/1, KR K 4/2, KR K 5 IN KR K 6, KANJON KOKRE (v nadaljnjem besedilu:
OPPN). |
(2) Ta odlok
določa: |
– območje OPPN, |
– vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt
parcelacije, |
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
– rešitve in ukrepe
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe
za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, |
– rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
– pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, |
– druge pogoje in
zahteve za izvajanje OPPN. |
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) S tem odlokom
je načrtovana ureditev kanjona Kokre. Načrtuje se dopolnitev že
obstoječe infrastrukture, povečanje dostopnosti in prehodnosti območja
ter s tem izpostavitev pomena kanjona za identiteto in bivanjsko
kakovost Kranja. |
(2) Ta odlok določa
prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov,
pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje
okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske,
energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) Ta odlok
vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. |
(2) Grafični del
odloka obsega naslednje grafične načrte: |
1.1 |
Izsek iz občinskega prostorskega načrta – Izvedbeni del |
1:10000 |
2.1 |
Vpliv in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora |
1:2000 |
3.1 |
Katastrski načrt s prikazom obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč |
1:2000 |
3.2 |
Katastrski načrt s prikazom površin namenjenim javnemu dobru in
javni rabi |
1:2000 |
3.3 |
Geodetski načrt s prikazom območja obdelave |
1:2000 |
3.4 |
Geodetski načrt s prikazom odstranitve objektov in obstoječih
ureditev |
1:2000 |
3.5 |
Geodetski načrt s prikazom poplavne ogroženosti |
1:2000 |
4.1 |
Ureditvena situacija |
1:1000 |
4.2 |
Ureditvena situacija_krajinska ureditev |
1:1000 |
4.3 |
Ureditvena situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z novim
objektom |
1:500 |
4.4 |
Ureditvena situacija_ izsek predvidenega novega mostu za pešce
in kolesarje |
1:500 |
4.5 |
Ureditvena situacija_izsek preureditve ploščadi pred vhodom v
rove |
1:500 |
4.6 |
Ureditvena situacija_izsek sanacije teh. objektov_ureditev jezu |
1:500 |
4.7 |
Značilni prerezi v območju urejanja |
1:500 |
4.8 |
Prometno-tehnična situacija in prikaz ureditev, potrebnih za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
1:1000 |
4.9 |
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav |
1:1000 |
4.9a |
Shema osvetljevanja območja |
1:2000 |
|
4. člen |
|
(priloge OPPN) |
|
Priloge OPPN so: |
1. Izvleček iz
občinskega prostorskega načrta |
2. Prikaz stanja v
prostoru |
3. Strokovne
podlage |
4. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in
utemeljitev OPPN |
5.1 Splošno |
5.2 Urbanistična in
arhitekturna zasnova |
5.3 Krajinsko
arhitekturna zasnova |
5.4 Prometno
tehnična ureditev |
5.5 Komunalna in
energetska infrastruktura |
5.6 Rešitve in
ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine |
5.7 Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
5.8 Seznam parcel
in koordinat lomnih točk v območju |
5.9 Lastništvo
zemljišč |
6. Povzetek za
javnost |
|
5. člen |
|
(izdelovalec OPPN) |
|
OPPN je izdelalo
podjetje Jereb in Budja arhitekti d.o.o., Kočenska 5, 1000 Ljubljana,
pod številko projekta u_01_2016, v marcu 2020. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
6. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN
obsega enote urejanja prostora KR K 4/1, 2, KR K 5 in KR K 6 (v
nadaljnjem besedilu: EUP): |
(2) Območje OPPN
obsega zemljišča s parcelnimi številkami: |
del 34/1, del 34/2,
del 34/3, del 41, del 57, 58, del 59/1, 59/2, 59/3, del 60, del 99, del
249/2, del 249/3, del 249/4, 249/5, 249/6, del 254, del 260/1, 260/2,
260/3, 260/4, del 261/1, 261/2, 261/3, 263, 264, del 265/3, 265/4,
265/5, 265/6, 393/1, 393/3, 393/4, 394, 395, del 396/8, del 396/10,
962/2, 963/1, del 963/2, 964, del 965, del 975, del 993, 1050/16,
1052/3, 1052/4, 1053, 1054, k.o. 2100 Kranj |
1138/2, 1139/11,
k.o. 2120 Primskovo |
1, 2, 22, 23, 24,
25, 26, 27, del 542/2, 548, 551/1, k.o. 2121 Klanec |
2/1, del 2/2, 3,
del 4, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, del 8/1, del 11/1, 12/1, 12/2, 13/1, 13/2,
del 14/1, 14/2, del 15/1, 15/2, 16/1, 16/2, 18/3, 18/4, 19/1, del 19/2,
19/3, 19/4, del 19/5, del 19/7, del 19/8, 19/9, 21, del 69, 70, 71, 73,
74, 75/1, 75/2, 76, 77, del 78, del 90, 91, 92, del 93/1, 228/2, 264/1,
k.o. 2122 Huje. |
(3) Površina
območja OPPN znaša 141659 m². |
(4) Območje OPPN je
razdeljeno na 4 prostorske enote: |
– v EUP KR K 4/1 –
se ohranjajo naravne danosti prostora, načrtuje se ureditev obstoječih
in novih pešpoti ter ureditev plezališča ob vstopni točki Klanec (parc.
št. 2 k.o. 2121 Klanec – pri gostinskem lokalu). |
– v EUP KR K 4/2 –
se ohranjajo naravne in grajene danosti prostora, načrtuje se sonaravno
urejanje pešpoti in povezav za turistične in rekreacijske namene. |
– EUP KR K 5 –
območje obsega poplavno ravnico, ki se jo ureja in ščiti z ohranjanjem
obstoječega reliefa. Območje se nameni športu, rekreaciji in prireditvam
na prostem. V območju se uredijo otroška igrišča, igrišča za športe na
prostem (npr. fitnes orodja za individualno vadbo), prostor za druženje
in poti. |
– v EUP KR K 6 – se
načrtuje umestitev večnamenskega objekta z gostinskim lokalom, javnimi
sanitarijami v času obratovanja objekta, skladiščnim prostorom,
prostorom za potrebe prezentacije Kanjona Kokre in morebitne druge
občasne potrebe (razstava, dogodek). |
Ob objektu se
čimbolj sonaravno uredi otroško igrišče in parkirne površine za potrebe
obiskovalcev (2 PM za invalide) in dostavo (2 PM). |
(5) Izven območja
OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture,
ki so potrebni za izvedbo tega OPPN, po zemljiščih s parcelnimi
številkami: |
– na elekro
omrežje: 993 k.o. Kranj in 25, 26/2 k.o. Huje; |
– na vodovodno
omrežje: 993 k.o. Kranj in 266/1 k.o. Huje; |
– na plinovodno
omrežje: 993 k.o. Kranj; |
– na TK omrežje:
993 k.o. Kranj in 264/1 k.o. Huje. |
(6) Meja območja
OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1
»Katastrski načrt s prikazom območja obdelave« in 3.2 »Geodetski načrt s
prikazom območja obdelave«. |
|
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
|
(1) Območje OPPN
obsega kanjon reke Kokre v centru mesta Kranj. Območje na jugu meji na
lokalno zbirno cesto LZ 183681 – Savska cesta z mostom preko reke Kokre,
na severu na lokalno cesto LG 183401 – Cesta Staneta Žagarja z mostom
preko reke Kokre. Mejo območja na vzhodu in zahodu določa naravni rob
kanjona na levem in desnem bregu reke Kokre in staro mestno jedro na
zahodu ter stanovanjska zazidava na vzhodu. |
(2) V kanjonu je
ohranjena visoka stopnja naravne prvobitnosti. V območju soteske je
našlo življenjski prostor veliko rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi
razgibanega reliefa in pestre vegetacije je vzdolž vodotoka veliko
raznolikih doživljajsko zanimivih obvodnih ambientov. Vzdolž vodotoka se
odpirajo zanimivi pogledi na okoliške prostorske dominante (npr. cerkev
Sv. Jožefa, vzhodni rob mestnega jedra, zvonik cerkve Sv. Kancijana
itd.). |
(3) Območje je
slabo dostopno. Dostopi so urejeni iz smeri centra, smeri Huje in
Skalica. V osrednjem delu ob vodotoku potekajo peščene poti. Z nivoja
mesta se z ograjami varovana stopnišča ali strmejše poti spuščajo na
nivo kanjona, na najnižjem in širšem delu kanjona pa je urejen dostop v
kanjon tudi z motornim prometom. Z novimi načrtovanimi ureditvami se
dopolni mrežo vstopov v kanjon, uredi in dopolni omrežje pešpoti in
dostopov do reke. Poti bodo služile tudi za vzdrževanje. |
(4) Grajeni prostor
povezujeta dva mostova za vse vrste prometa; Kokrški most in most na
Huje. Načrtovani sta povezavi; novi most Planina–Pungart in novi most z
navezavo na Ulico Rudija Šelige. Na nivoju kanjona sta poleg že
obstoječe povezave na skalnem bloku, načrtovani dve novi brvi za pešce,
prva kot nadaljevanje »Nemške poti«, druga pa med Kokrškim mostom in
predvidenim mostom na Pungart. |
Navezava na
obstoječo GJI Vplivi na okolico bodo minimalni v času gradnje na
navezavo na obstoječo GJI. V času gradnje se pričakujejo vplivi le v
zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov
ureditve v času obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in
zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih
razmer ne bo. |
(5) Vplivi in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem
načrtu št. 2.1 »Vpliv in povezave s sosednjimi enotami urejanja
prostora«. |
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
8. člen |
|
(dopustni objekti, dejavnosti in ureditve) |
|
(1) Na celotnem
območju OPPN so dopustni objekti, dejavnosti in ureditve: |
– 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: pešpoti,
podeželske ceste in poti, neutrjene ceste in kolovozi, stranske,
dovozne, gozdne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno, |
– 24110 Športna
igrišča: samo igrišča za športe na prostem (plezalni parki), |
– 24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška
in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli
javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine, |
– 24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni
zidovi, |
– dostopi do
objektov, obvodna sprehajalna pot, |
– zid, škarpa,
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, |
– rekonstrukcija in
vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih, |
– odstranitev
nelegalno zgrajenih objektov, |
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
– vodnogospodarske
ureditve, vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli,
dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov, |
– objekti za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, |
– objekti za
zagotovitev varstva pred utopitvami, |
– naprave za
potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
podatkov), opazovalnice, |
– 21520 jezovi,
vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– objekti,
namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti in
naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in
vodnim objektom, |
– objekti,
namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne
gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi,
objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), |
– ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– 24202 Objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, |
– podzemne
zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih
poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene, |
– dostopi za
funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih
objektih), |
– gozdarska
investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom, |
– komunalni
objekti, vodi in naprave: |
– za oskrbo s pitno
in požarno vodo, |
– za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– za distribucijo
zemeljskega plina, |
– za daljinsko
ogrevanje in hlajenje, |
– za javno
razsvetljavo in semaforizacijo, |
– za distribucijo
električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV, |
– za zagotavljanje
elektronskih komunikacij. Znotraj območja, ki ga omejuje avtocestni
obroč, ni dopustna izvedba elektronskih komunikacijskih vodov v nadzemni
izvedbi, |
– zbiralnice
ločenih frakcij odpadkov, |
– objekti, vodi in
naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi. |
(2) Vse predvidene
ureditve in novogradnje morajo biti izvedene v okviru tehničnih možnosti
in pod pogoji soglasodajalcev. V postopku načrtovanja predvidenih
ureditev je treba zaradi geoloških pogojev, ki so glede na lokacijo v
kanjonu in že pridobljena geološko tehnična poročila (arhiv ZRSVN), pred
vsakim posegom pridobiti geološko-geotehnično poročilo z inženirsko
geološkimi karakteristikami kamnin v kanjonu, hidrotehnične pogoje in
stabilnostno analizo ter smernice za projektiranje oziroma načrtovanje
posegov. |
(3) V prostorski
enoti KR K 4/1 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in
ureditve: |
– 21410 Mostovi in
viadukti: brvi. |
– ohranjanje in
prezentiranje naravnih danosti, |
– sanacija brežin
za ščitenje varnosti stanovanjskih objektov in javnih površin na
zgornjem robu kanjona, |
– sanacija
obstoječih poti tako, da se ne spreminja relief. |
(4) V prostorski
enoti KR K 4/2 so dopustni naslednji objekti, dejavnosti in ureditve: |
– 21410 Mostovi in
viadukti: samo brvi. |
– 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča, |
– Samo v obstoječih
objektih na zemljišču s parc. št. 76, k.o. Huje so dopustne naslednje
dejavnosti: |
– 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo: gledališča in podobno, dvorane za družabne
prireditve, |
– paviljoni in
stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih, |
– 12620 Muzeji in
knjižnice: muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del,
knjižnice, informacijska središča in podobno, |
– 12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice: samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in
pijače, okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne,
kavarne, bari, bifeji. |
– Ureditev krožne
pešpoti in nove lesene brvi na južnem delu območja, ki bo povezala obe
strani Kokre z obstoječo brvjo na skalnem bloku. Ureditev pešpoti se
programsko poveže s prezentacijo arheološkega obzidja – arkad in
podzemnih rovov na desnem bregu pod mestnim jedrom, uredi se tudi dostop
do obstoječega vodnjaka in ustrezno minimalno, nevpadljivo ureditev
okolice in rekonstrukcijo vodnjaka. |
– Ureditev brvi za
pešce, ki bi povezala leseno pot na pilotih na desnem bregu Kokre z
utrjeno potjo na terenu na levem bregu Kokre, pri čemer se sidranje v
poplavni coni na levem bregu izvede v okviru tehničnih možnosti in pod
pogoji soglasodajalcev, |
– Prenova in
dopolnitev ureditev pred vhodi v rove z ureditvijo dostopov, zaščito
pred vandalizmom, osvetljevanjem območja, dodatnimi programskimi
doponitvami ter navezavo na širše območje kanjona in mesta, |
– Ureditev dostopne
pešpoti na jugo zahodni strani kot povezave Pungerta s spodnjim
parkiriščem Sejmišče, |
– Ureditev
povezovalne peš in kolesarske poti na nivoju mesta z mostom za pešce in
kolesarje Planina–Pungert, |
– Sanacija
obstoječega naravnega kopalnega območja na Dolu, |
– Ureditev dostopov
do vode in sanacija obvodne poti. |
– Ureditev odprte
zelene površine na robu poplavnega gozda za dejavnosti na prostem
(piknik površina), |
– Ureditev
otroškega igrišča tipa »robinzonsko igrišče« ob visokodebelnem
sadovnjaku se prostor nameni ureditvi stalnega otroškega igrišča«, ki
mora biti izveden iz naravnih materialov, |
– rekonstrukcija in
vzdrževalna dela hidroenergetskih objektov in drugih obstoječih, legalno
zgrajenih objektov, |
– rekonstrukcija in
programska dopolnitev obstoječih objektov ob južnem vhodu v območje s
Savske ceste, |
– Ureditev dodatnih
parkirnih mest za obiskovalce območja. |
– Prenova in
rekonstrukija vodnih objektov v območju obstoječega Elektro energetskega
objekta. V sklopu rekonstrukcije je možna navezava prenovljenega jezu na
pešpot ob desnem bregu Kokre, ki povezuje Pungert z vhodno ploščadjo
pred vhodi v rove, |
– Ureditev prehoda
za rečne žive organizme, |
– Ureditev
razgledišča z možnostjo izvedbe izven nivojskega prehoda čez brzice v
okviru tehničnih možnosti. |
(5) V prostorski
enoti KR K 5 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in ureditve: |
– 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča. |
– športne površine
na odprtih travnatih površinah, |
– plezališče
(balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih
terasah. |
(6) V prostorski
enoti KR K 6 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in ureditve: |
– 21410 Mostovi in
viadukti: samo brvi. |
– 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča. |
– 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori
za društvene dejavnosti. |
– 12620 Muzeji in
knjižnice: muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del,
knjižnice. |
– Informacijska
središča in podobno. |
– 12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo. |
– 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice: samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in
pijače: okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne,
kavarne, bari, bifeji in podobno, samo kot dopolnitev osnovne
namembnosti objekta. |
– 12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javne sanitarije in podobno,
pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
podobno. |
– Postavitev
večnamenskega objekta z gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami v času
obratovanja objekta, skladiščnim prostorom, prostorom za potrebe
prezentacije Kanjona Kokre in morebitne druge občasne potrebe (razstava,
dogodek). |
– Ob objektu se
čimbolj sonaravno uredi otroško igrišče in parkirne površine za potrebe
obiskovalcev – invalidov in dostave. |
Predvideni program
večnamenskega objekta mora biti usklajen s splošnimi usmeritvami razvoja
celotnega območja in EUP, praviloma z izkazanim javnim interesom iz
naslova izobraževalnih vsebin ter vsebin povezanih z ohranjanjem narave
oziroma aktivnostmi v naravi. |
|
9. člen |
|
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) |
|
(1) Na območju je
predvidena ureditev vstopov v kanjon Kokre, športno rekreativnih
površin, obvodnih sprehajalnih poti, brvi za pešce kot nadaljevanje
»Nemške poti« in brvi med Kokrškim mostom in mostom na Pungart, mostu za
pešce in kolesarje čez reko Kokro, gradnja novega večnamenskega objekta
s sočasno ureditvijo obstoječe poplavne ravnice v
rekreacijsko-turistični namen, rekonstrukcija ali novogradnja objekta ob
vstopni točki ter ureditev dostopov do obstoječih objektov. Območje OPPN
je razdeljeno na štiri prostorske enote: KR K 4/1, KR K 4/2, KR K 5 in
KR K 6. |
(2) Prostorska
enota KR K 4/1: |
Predvidene so
naslednje zunanje ureditve: |
– izvedba brvi za
pešce kot nadaljevanje »Nemške poti« v območju skalnega bloka, |
– ureditev jam v
učne in izobraževalne namene (npr. učilnica na prostem) je možna le v
primeru, ko za varnost uporabe niso potrebni večji gradbeni posegi.
Sanacija stabilnosti brežin in skalnih sten se lahko izvaja izključno z
namenom varovanja objektov nad kanjonom ter za zagotavljanje varnosti
ljudi in premoženja v okviru obstoječih namembnosti |
– prezentiranje
ruševine Jurjevega mlina na način, da se ohranja sedanja podoba skalne
stene, |
– sezonsko
šotorišče v gozdu (do 30 oseb), izključno za društvene in izobraževalne
namene) na stiku rekreacijske in naravne cone na levem bregu Kokre (ob
mostu v Huje). Šotorišče nima predvidenih komunalnih priključkov,
dovoljena je postavitev pitnika, |
– plezalna stena ob
in na konstrukciji mostu čez Kokro pri objektu na severnem delu parc.
št. 1 k.o. Klanec in parc. št. 2 k.o. Klanec. |
Ob zaključku t.i.
naravne cone se predvidi ureditev plezalne stene ob konstrukciji mosta
ter vadbeni poligon za potrebe javnih reševalnih služb in plezalne
stene. Primernost vsebin, se določi v okviru naravovarstvenega soglasja;
programske vsebine niso tržno naravnane. |
– sanacija »Nemške
sprehajalne poti«. |
Vse načrtovane
premostitve morajo biti skladne s hidravlično analizo izdelane v
postopku izdelave projektne dokumentacije. Pri umestitvi v prostor je
treba upoštevati varnostno višino, primerno obliko opornikov, navezavo
na brežine, dostope na premostitev. Premostitve, poti, podesti ... ne
smejo ovirati pretoka visokih voda (0100). Spodnji rob premostivenih
konstrukcij naj bo minimalno 1,0 m nad koto visoke vode. Dimenzioniranje
pretočnih profilov, stabiliziranje struge ali zavarovanje brežin
vodotoka mora biti projektirano in izvedeno gradbeno tehnično,
hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Ureditev mora
biti smiselno vezana na obstoječe stanje brežin vodotoka ter celotno
sistematiko urejanja vodotoka. |
Pri izgradnji
premostitev se morajo upoštevati izračunane gladine pri 100-letnem
pretoku z zahtevano varnostno višino 1 m (Vir podatka: Elaborat poplavne
nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju, TEMPOS, okoljsko
gradbeništvo, d.o.o., 111/ 2018, Ljubljana, april 2018). |
Vsi posegi morajo
biti načrtovani na način, da ne bo prišlo do poslabšanja razmer v
primeru poplav (nadvišanje terena, preusmerjanje toka poplavne vode
ipd.). |
(3) Prostorska
enota KR K 4/2: |
Predvidene so
naslednje zunanje ureditve: |
– umestitev mostu
za pešce in kolesarje čez reko Kokro, ki premošča kanjon Kokre na nivoju
mesta v dolžini cca 90 m brez vmesnih podpor, |
– izvedba brvi za
pešce med Kokrškim mostom in mostom na Pungart. |
Most mora biti
zasnovan konstruktivno inovativno in oblikovno nevsiljivo z namenom
skladnega vključevanja novega grajenega elementa v naravno krajino.
Opornika mostu in jeklena konstrukcija morajo biti zasnovani tako, da bo
zagotovljen minimalni poseg v brežine ter strugo reke Kokre. Most in brv
se izvedeta brez konstrukcijskih posegov v strugo reke ali dno kanjona. |
Predvidena je
rekonstrukcija obstoječega objekta ali novogradnja na parceli št. 76,
k.o. Huje, na skrajnem jugu območja ob vstopni točki. Dopustna je
rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja
paviljonskega objekta etažnosti P+M in tlorisnih gabaritov 16.5 m x
8.5 m. Objekt mora biti oblikovan na način, da z izborom materialov
sledi sonaravni celostni ureditvi območja. |
Uredi se parkirišče
z razglediščem, v katerega se lahko umestijo naslednji dejavnosti:
tehnični muzej, razstavni prostor, informacijska točka, polnilnica za
električna kolesa, stojala za kolesa ter parkirišča ter eno parkirno
mesto za avtobus. |
V območju se
prenovijo obstoječe poti, ki se z novimi potmi sklenejo v krožno pot. Ta
poteka med novo leseno brvjo na južni strani (pod »Skalico«) in preko
obstoječe lesene brvi. |
Prenovijo se
dotrajani dostopi, stopnišča po brežini ter dostopna pot po brežini do
»Skalice« na levem bregu med Hujanskim in Poštnim mostom. Le-ta se uredi
v zadnji fazi, vkolikor se za to izkaže potreba. |
(4) Prostorska
enota KR K 5: |
Predvidene so
naslednje zunanje ureditve: |
– športne površine
na odprtih travnatih površinah z ureditvami v nivoju terena, |
– plezališče
(balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih
terasah. |
Na poplavni ravnici
ni dopustno umeščanje zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 84. člena in 68. člena
ZV-1, po katerih so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane
dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
– zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
– ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, |
– onemogočali
obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(5) Prostorska
enota KR K 6: |
Predvidena je
gradnja novega večnamenskega objekta. Sočasno je treba urediti obstoječe
poplavne ravnice v rekreacijsko-turistične namene. Objekt se umesti
skladno s z obstoječo pozidavo, tako da se upošteva gradbeno linijo
pozidave ter izkoristi višinsko razliko ježe. Objekt je lahko troetažen: |
– kletni etaži z
delno terasno etažo, namenjeno vhodu v objekt (max 20 % tlorisnega
gabarita). |
Urejen mora biti
dostop za invalide. |
Objekt naj bo
paviljonski, delno vkopan v okviru zakonskih zmožnosti in skladnosti s
pravilniki. |
Predvidene so
naslednje zunanje ureditve: |
– izvedba brvi, |
– ureditev
parkirišča za kratkotrajno parkiranje, |
– ureditev dostopov
do objekta, |
– sonaravna
ureditev zunanjih prostorov objekta (npr. terase) z ozelenitvijo, ohrani
naj se čimveč dreves, ki se lahko vkomponirajo v samo arhitekturo, |
– plezališče
(balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih
terasah, |
– športne površine
na odprtih travnatih površinah z ureditvami v nivoju terena, |
– sonaravna
ureditev otroškega igrišča, |
– zelena tribuna, |
– polnilnica za
električna kolesa, |
– stojala za
kolesa. |
Zazidalna zasnova
in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 Ureditvena
situacija, 4.2 Ureditvena situacija_krajinska ureditev, 4.3 Ureditvena
situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z novim objektom, 4.4
Ureditvena situacija_izsek predvidenega novega mostu za pešce in
kolesarje, 4.5 Ureditvena situacija_izsek preureditve ploščadi pred
vhodom v rove. |
|
10. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Na celotnem
območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom,
intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti
ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte: |
– pomožni objekt v
javni rabi; samo grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za
razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in
zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze
in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, pomožni cestni
objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, |
– tehnična
varovala, |
– umestitev
sezonskega mobilnega urbanega pohištva in enostavnih objektov
(slačilnice, sanitarije). Umestitev začasnih sanitarij pa je dodatno
omejena na območje dostopa v rove in v območje najbližjega dostop s
Poštne ulice in pod mostom arhitekta Mikliča, ter v območju v bližini
novih grajenih objektov v območju KR K 4/2 ter KR K 6, |
– ograja (varovalna
ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja), |
– podporni zid, |
– priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
– kolesarska pot,
pešpot, gozdna pot in podobne, |
– športno igrišče
na prostem, |
– pomožni komunalni
objekt, |
– pomožni objekti
namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
– merilna mesta za
opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, |
– polnilna postaja
za električna kolesa. |
(2) Varovalna
ograja je lahko visoka največ 2,2 m. |
(3) Urbana oprema
in mikrourbana oprema se pretežno umešča na vstopnih mestih ter na
območjih s predvidenim novim programom. |
Urbana oprema se ob
poti, ki poteka med balvani od vstopne točke Skalca proti severu, ne
umešča (za ta namen je predviden osrednji del kanjona). |
(4) Urbana oprema
mora biti enotno oblikovana. Predvideno je poenotenje urbane opreme v
skladu s kontekstom prostora v katerega se jo umešča. Urbano opremo mora
potrditi tudi ZVKDS. |
(5) V KR K 4/1 je
dopustno v območju ureditve plezalne stene pod mostom umestiti lopo za
hrambo orodja in opreme za potrebe upravljalca – pritličen objekt s
tlorisno površino max 15 m2 in max višine kapi 3 m. |
(6) Dopustna je
izvedba in postavitev začasnih, sezonskih objektov in naprav za potrebe
rekreacije, dopolnitve turistične infrastrukture ter za potrebe
kopalnega območja, kot npr. zunanje fitnes naprave za individualno
vadbo, slačilnice z enotnimi lesenimi zasloni. Sanitarije morajo biti
suhe, brez uporabe kemičnih dodatkov. Umestitev začasnih sanitarij pa je
dodatno omejena na območje dostopa v rove in v območje najbližjega
dostop s Poštne ulice in pod mostom arhitekta Mikliča, ter v območju v
bližini novih grajenih objektov v območju KR K 4/2 ter KR K 6.
Povezovanje objektov s konzolnimi podesti ni dopustno. Poti je treba
urediti na nivoju terena. Fitnes na prostem se umesti na območje za
rekreacijo in mora biti izveden iz naravnih materialov, namenjene so
individualni rabi. |
(7) Enostavni
objekti so namenjeni dopolnitvi predvidenim ureditvam po posameznih EUP. |
(8) Na celotnem
območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi,
dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti tudi parkirišča za kolesa. |
(9) Na celotnem
območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter komunalnih objektov v
skladu z določili tega odloka, opredeljenimi v X. poglavju, ki ureja
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo. |
Drugih enostavnih
in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. |
|
11. člen |
|
(pogoji za oblikovanje objektov) |
|
(1) Na območju OPPN
je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje objektov: |
– oblikovanje mora
z izborom materialov slediti sonaravni celostni ureditvi; |
– pri oblikovanju
objektov in ureditev morajo biti upoštevana vsa določila z vidika
ohranjanja naravne in kulturne dediščine obstoječega grajenega prostora; |
– pri umestitvi
premostitvenih objektov je treba upoštevati sodobni pristopi pri
konstruiranju, ki zahteva manj vzdrževanja in daje višjo stopnjo
udobnosti uporabe; |
– detajli pri
izvedbi premostitvenih objektov morajo biti zasnovani z namenom čim
boljšega vključevanja v naravno okolje (uporaba lesa in kovinske
konstrukcije); |
– volumni objektov
so lahko razgibani v okviru dopustnih toleranc tlorisnih in višinskih
gabaritov; |
– fasade stavb
morajo biti zasnovane sodobno, iz kakovostnih in trajnih materialov,
skladne v barvah in uporabljenih materialih; |
– fasadni plašč
stavb mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje; |
– nadstreški morajo
biti oblikovani (barva, oblika, materiali) usklajeno z arhitekturo
stavbe; |
– ureditev zunanjih
površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam v
skladu s predpisi; |
– enostavni objekti
morajo biti izvedeni iz naravnih materialov in skladni; |
– reklamni panoji
ne smejo biti osvetjeni. |
(2) Večnamenski
paviljonski objekt v EUP KR K 6 naj bo oblikovan čimbolj sonaravno.
Streha objekta, z izjemo volumna vhoda, naj bo zasnovana kot terasa –
pohodna in delno zazelenjena (ekstenzivno ali intenzivno). |
Vidni del fasade
naj bo obdelan pretežno iz naravnih materialov, lahko je tudi
ozelenjena. |
(3) Kolesarnice
morajo biti nadkrite in osvetljene. Omogočiti je treba varen privez
koles. |
Mikrourbana oprema,
kot so klopi in koši za odpadke, mora biti oblikovana enovito za celotno
območje OPPN. |
|
12. člen |
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1) Na območju OPPN
je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: |
– pešpoti morajo
biti oblikovane skladno z značilnostmi prostora v katerega se umeščajo, |
– na celotnem
območju se obstoječe in nove poti uredi tako, da se ohranja obstoječi
relief, |
– dostopne poti in
poti za vzdrževanje je treba izvesti po obstoječih trasah, |
– poti se oblikuje
skladno s pogoji za umeščanje na poplavnem območju, pridobljenih s
projektnimi pogoji, pridobljenimi med izdelavo projektne dokumentacije, |
– izjemoma se
dovoli krajše premostitvene objekte (dolžine do 3 metre) zaradi
ohranjanja obstoječega terena, |
– na območjih, kjer
je verjetnost podorov največja in ogroža obiskovalce kanjona je
predvidena izvedba poti z lokalnim varovanjem. Kontaktno varovanje z
namestitvijo npr. kovinskih mrež direktno na obstoječe skalne stene ni
dopustno. Na izpostavljenih mestih so kot zaščita poti možne obešene
mreže, pred izvedbo pa je potrebna pridobitev naravovarstvenega
soglasja, |
– pri urejanju poti
na terenu znotraj poplavnega območja, se upošteva izvedba z robnikom, z
namenom ohranjanja spodnjega ustroja ureditve v času poplavljanja, |
– pešpoti na terenu
se izvedejo kot obstoječe, peščene (npr. drobljenec – vezani material,
protiprašna zaščita ali podobno), |
– dvignjene poti na
pilotih se izvede z leseno oblogo, |
– površine zunanjih
ureditev naj bodo zasnovane raznoliko iz nedrsečega materiala,
opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene. |
(2) Dopustna je
manjša modulacija terena ob novo predvidenem večnamenskem objektu z
namenom umestitve dodatnega programa izven območja poplavne nevarnosti. |
(3) Tehnični ukrepi
in gradbeni posegi za ohranjanje obstoječih prodišč so dopustni skladno
s pogoji soglasodajalcev. |
(4) V fazi
projektne dokumentacije je treba za zunanjo ureditev izdelati načrt
krajinske ureditve. |
(5) Pot, ki poteka
med balvani od vstopne točke Skalca proti severu, mora ohranjati
geomorfološke značilnosti območja. Pot z oblikovanjem in umestitvijo na
obstoječi teren ne sme izstopati, temveč jo je potrebno navezati na
naravne elemente v prostoru. |
Območja se ne
nasipuje. Kjer je potrebna premostitev, naj se pot nadviša na
stebrih/pilotih, ter le nasloni na skalne tvorbe. |
V tem delu je pot
max širine 1,5 m. Po potrebi se širino prilagodi glede na naravne
elemente v prostoru. |
Točna lokacija poti
se v fazi projektiranja določi s predstavnikom ZRSVN, pot pa ne sme
potekati ob vodotoku! |
Zunanja ureditev je
določena v grafičnem načrtu št. 4.2 Ureditvena situacija_krajinska
ureditev – prikaz je informativen. |
|
13. člen |
|
(tlorisni gabariti) |
|
(1) Velikost stavbe
je določena z maksimalnim tlorisnim gabaritom, ki predstavlja tlorisno
projekcijo najbolj izpostavljenih delov objektov nad terenom na parceli
namenjeni gradnji. |
– Stavba A
(rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja
paviljonskega pritličnega objekta): do 17 m x 9 m. |
– Stavba B
(novogradnja večnamenskega objekta): do 24 m x 9 m. |
(2) Tlorisni
gabariti premostitvenih objektov so določeni z največjo dolžino in
širino, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov
objektov nad terenom na parceli namenjeni gradnji. |
– Most čez Kokro za
pešce in kolesarje (novogradnja): do 120 m x 7 m |
– Brv za pešce v
EUP KR K 4/1 (novogradnja): do 40 m x 2 m |
– Brv za pešce EUP
KR K 4/2 (novogradnja): do 40 m x 2 m. |
(3) Tlorisni
gabariti stavb so prikazani v grafičnih načrtih št. 4.1 Ureditvena
situacija, 4.3 Ureditvena situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z
novim objektom, 4.4 Ureditvena situacija_izsek predvidenega novega mostu
za pešce in kolesarje. |
|
14. člen |
|
(višinski gabariti in etažnost) |
|
(1) Etažnost stavbe
A (rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja
paviljonskega pritličnega objekta) in stavbe B (novogradnja
večnamenskega objekta) je: |
– stavba A: |
do
P + M, |
– stavba B: |
do
2K + P (delna terasna etaža, namenjena vhodu v objekt – max 20 %
tlorisnega gabarita). |
(2) Višina stavb A
in B je: |
– stavba A: |
do
+ 12.00 m, |
– stavba B: |
do
+ 15.00 m (od kote kleti). |
(3) Višina stavbe
je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in koto slemena
oziroma najvišjo točko venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru
terasne etaže venca terasne etaže. Pri stavbah z ravno streho je nad
koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z
nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov,
ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture. |
(4) Višinski
gabariti stavbe B so določeni v grafičnem načrtu št. 4.5 Značilni
prerezi v območju urejanja. |
|
15. člen |
|
(višinske kote terena, stavb in premostitvenih objektov) |
|
(1) Kote zunanje
ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na
parkirna mesta, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje
ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob
stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja. |
(2) Kote vhodov v
stavbe morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na
parkirna mesta, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje
ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob
stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja. |
(3) Pri izgradnji
novih premostitev se morajo upoštevati izračunane gladine pri 100-letnem
pretoku z zahtevano varnostno višino 1 m. |
|
V. NAČRT PARCELACIJE |
|
16. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Območje OPPN je
razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji: |
Prostorska enota KR
K 4/2: |
– Parcela P1,
namenjena gradnji stavbe A, zunanje ureditve in prometnih površin, meri
2359.5 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami del 76;
k.o. 2122 Huje. |
Prostorska enota KR
K 6: |
– Parcela P2,
namenjena gradnji stavbe B, zunanje ureditve in prometnih površin, meri
2635.2 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami del
261/1, 261/2, 261/3 in 260/4; k.o. 2100 Kranj. |
(2) Mejne točke
parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so
priloga OPPN. |
(3) Parcelacija
zemljišč je določena v grafičnem načrtu št. 3.1 »Načrt obodne
parcelacije in parcelacije zemljišč«. |
|
17. člen |
|
(javne površine) |
|
(1) Površine,
namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča za gradnjo javnih cest in
komunalnih naprav v območju OPPN. |
(2) Površine v
javni rabi; zemljišča s parcelnimi številkami: |
del 34/1, del 34/2,
del 41, del 57, del 99, del 249/2, del 249/3, del 249/4, 249/5, 249/6,
del 260/1, del 261/1, 264, del 396/8, del 396/10, del 963/2, del 965,
k.o. 2100 Kranj |
2, k.o. 2121 Klanec |
2/1, del 2/2, del
4, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, del 8/1, del 11/1, 12/1, 12/2, 13/1, 13/2, del
14/1,, del 15/1, 16/1, 16/2, 19/1, del 19/2, 19/3, 19/4, del 19/7, del
19/8, 19/9, 21, del 69, 76, del 90, del 93/1, 228/2, k.o. 2122 Huje. |
(3) Površina,
namenjena javnemu dobru; zemljišča s parcelnimi številkami: |
del 34/3, 58, del
59/1, 59/2, 59/3, del 60, 261/2, 261/3, 263, 265/4, 393/1, 393/3, 393/4,
394, 395, 963/1, 964, del 975, del 993, 1050/16, 1052/3, 1052/4, 1053,
1054, k.o. 2100 Kranj |
1138/2, 1139/11,
k.o. 2120 Primskovo |
1, 22, 23, 24, 25,
26, del 542/2, 548, k.o. 2121 Klanec |
del 19/5, 71, 73,
74, 75/2, 77, 92, 264/1, k.o. 2122 Huje. |
(4) Površina,
namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnem načrtu št. 3.32 »Načrt
s prikazom območja javnega dobra in javne rabe«. |
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
18. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
Dopustni posegi v
območju OPPN se lahko izvajajo etapno kot zaključene celote, glede na
izkazane potrebe v prostoru. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) |
Na
obravnavanem območju so naslednji objekti ali območja kulturne
dediščine: |
– enota naselbinske
kulturne dediščine Kranj – mestno jedro (EŠD 274). |
Odlok o razglasitvi
starega mestnega jedra Kranja za zgodovinski in kulturni spomenik
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/83). |
(2) varstveni režim
za širše območje spomenika, v katerem leži Kanjon Kokre: |
– varovanje območja
v njegovih vidnejših sestavinah |
– dovoljena
dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja |
– območje je pod
nadzorom pristojne spomeniške službe. |
(3) V območju
urejanj ni registriranih arheoloških najdišč. |
Na celotnem območja
urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških
ostalin. |
(4) Za vsak poseg v
enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER
OHRANJANJE NARAVE |
|
20. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Večina
obravnavanega območja leži na varovanem območju narave: |
– Naravne vrednote
– Kokra(Ident. št.: 136) Reka Kokra od povirja v Karavankah do izliva v
Savo, levi pritok Save. |
– Naravne
vrednote – Kokra – soteska v Kranju (Ident. št.: 1245) zaradi svojega
redkega, dragocenega in znamenitega naravnega pojava kanjona v
konglomeratu. |
– Ekološko pomembna
območja – Kokra – spodnji tok (Ident. št.: 27500). |
(2) Skladno
z zahtevo zavoda RS za varstvo narave so bili v fazi priprave OPPN
izvedeni elaborati z namenom evidentiranja biotske raznolikosti na
območju ter Geološko geotehnični elaborat in Elaborat poplavne
nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju. |
(3) Potrebno je
upoštevati vse podane okoljevarstvene smernice ter navodila in ukrepe,
podane v izvedenih elaboratih: |
– Vsa gradbena dela
je potrebno izvajati tako, da ne povzročajo takih vibracij (pikiranje,
miniranje) na zavarovanem območju, ki bi lahko vplivale na geomehanske
lastnosti konglomerata ter bi spremenile reliefne značilnosti območja
(podor). Na območju izvedbe poti med balvani ni dovoljena uporaba težke
mehanizacije, predvidena gradnja naj se izvede ročno. |
– Kontaktno
varovanje z namestitvijo npr. kovinskih mrež direktno na obstoječe
skalne stene ni dovoljeno zaradi varovanja naravnega izgleda kanjona.
Vsi predvideni varovalni stabilizacijski ukrepi brežin, podani v
smernicah Geološko-geotehničnega elaborata, morajo biti izvedeni na
način ohranjanja obstoječega kanjona v skladu z naravovarstvenimi
smernicami. |
– Pri novih
zasaditvah morajo biti uporabljene domorodne rastlinske vrste, obstoječe
invazivne rastline je treba v skladu s priporočili in navodili
pristojnih inštitucij odstraniti ter preprečiti njihov ponovni vnos. |
– Vzdržuje se
naravna zarast ter obvodni prostor. |
– Obstoječe
vodnogospodarske ureditve se obnavlja z naravnimi materiali in
tehnikami, ki ohranjajo naravni videz in oblike kanjona. |
– Piknik prostori
nimajo predvidenih kurišč. Izjema je piknik prostor ob šotorišču, ki ima
kurišče zaščiteno s kamenjem (konglomeratom), ki so postavljena izven
drevesne in grmovne vegetacije. Uporaba kurišča je dovoljena izključno
za izvajanje dejavnosti v družbene in izobraževalne namene ob predhodnem
soglasju občine (taborniki, šole, društva ipd.). |
– Ob izgradnji in
uporabi otroškega igrišča v območju visokostebelnega sadovnjaka se ne
sme poškodovati obstoječe vegetacije. |
– V naravni coni
naj se predvideni program izvaja v dnevnem času, v primeru posebnih
večernih dogodkov naj se uredi ambientalno, dogodku primerno osvetlitev. |
(4) Obravnavano
območje kanjona Kokre se primarno ohranja v svoji neokrnjenosti in
izvirnosti, zato je v času gradnje in uporabe potrebno upoštevati
okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja ter za vse
načrtovane posege pridobiti naravovarstveno soglasje. |
|
21. člen |
|
(varstvo vode in podtalnice) |
|
(1) Vsa odpadna
komunalna in padavinska voda se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje za
komunalno in padavinsko odpadno vodo pod pogoji iz 37. člena tega
odloka. |
(2) Vsi posegi v
prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da
se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja
ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih
ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po
predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji
ustrezno prikazano in utemeljeno. |
(3) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča,
ogrožali stabilnost vodnih in priobalni zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov
ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
(4) Odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z
Zakonom o vodah, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(5) Odtoke iz
utrjenih, parkirnih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno
urediti (odvajati v ponikovalnice preko lovilcev olj), da ne pride do
onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. |
(6) Padavinske
odpadne vode je treba praviloma ponikati v podtalje skladno s
hidrogeološkimi in geomehanskimi razmerami na zemljišču. |
(7) Na vodno in
priobalno zemljišče je prepovedano: |
– odlagati in
pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, |
– odlaganje ali
pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih
snovi, |
– odlaganje
odpadkov. |
|
22. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Odvod zraka iz
sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov. |
(2) Vsi izpusti
snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z
ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
(3) V času gradnje
je treba preprečiti nekontrolirano prašenje. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN se
umešča v različne skupine varstva pred hrupom, glede na namensko rabo: |
– na območju
poselitve je III. stopnja varstva pred hrupom določena za območja
stanovanj (S), območja centralnih dejavnosti (C), posebna območja (BT in
BC) in območja zelenih površin (Z); |
– na območju
kmetijskih (K) in gozdnih zemljišč (G) je, razen za mirna območja na
prostem, določena IV. stopnja varstva pred hrupom; |
– na območju
površinskih voda (V) je določena III. stopnja varstva pred hrupom, razen
za območja vodne infrastrukture (VI), kjer je določena IV. stopnja
varstva pred hrupom in mirna območja na prostem, kjer se stopnja varstva
pred hrupom določi v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Dopustna mejna
raven hrupa: |
– III. območje:
Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA), |
– IV. območje: Lnoč
= 70 (dBA), Ldvn = 70 (dBA). |
(3) Stopnje varstva
pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (npr. javne prireditve), za kar
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
Lokacija teh izjem je omejena na prostor ob vhodih v rove in pod mostom
pri dostopu do rovov ter ob novih objektih v območju KR K 6 ter KR K
4/2. |
(4) V kanjonu se
mora ohranjati mir in tišino. Morebitni glasbeni dogodki se izvedejo
brez ozvočenja, ki bi lahko motil prisotne vrste ptic na območju. |
(5) Pred začetkom
urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora
biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s
hrupom na dopustni ravni. |
|
24. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Na celotnem
območju OPPN je treba zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov in upoštevati
vse predpise s področja ravnanja z odpadki. |
(2) Zbirna mesta
posameznih vrst odpadkov se uredi v sklopu posameznih ureditev,
prevzemno mesto za komunalne odpadke, ki jih odvaža javno komunalno
podjetje, pa ob novozgrajenem objektu. |
(3) Zbirna in
prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo
zbiranje in prevoz odpadkov. |
|
25. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
Za vse vrste
gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti,
ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov,
objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov,
je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v
okolju. |
|
26. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Postavitev in
jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata
biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(2) Prepovedana je
uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali
premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko
odbijale proti nebu. |
(3) Interna
osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN
mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
27. člen |
|
(potresna nevarnost) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal. Pri
projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno
varnost. |
(2) Stavbe morajo
biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na
cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta. |
(3) Pri načrtovanju
novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da
zadrži rušenje objektov nanjo. |
|
28. člen |
|
(ukrepi za varstvo pred požarom) |
|
(1) Za zaščito pred
požarom je treba zagotoviti: |
– pogoje za varen
umik ljudi, |
– ustrezne odmike
med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
– prometne in
delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) V fazi izdelave
projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni
predpisi, izdelati Načrt požarne varnosti v skladu z zahtevami
Gradbenega zakona. |
(3) Do objektov
morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih
vozil v skladu z veljavnimi standardi. |
(4) Poti, zelenice
in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za
intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju
intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi
standardi. Intervencijske poti so podrobno določene v 35. členu tega
odloka. |
(5) Delovne
površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopni poti, ki
poteka po obodu območja OPPN. Dimenzije delovnih površin morajo biti v
skladu z veljavnimi standardi. |
(6) Voda za gašenje
je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. |
Hidrantno omrežje |
– Vzdolž ureditve
oziroma na območju, kjer je predvidena gradnja stavb se postavi nov
hidrantni vod z nadzemnimi hidranti, ki morajo zagotavljati najmanj 10 l
vode/sekundo in ustrezen tlak (min. 2,5 bar-a). |
(7) Predvidena
pozidava območja se nahaja v bivalnem okolju, ki ni obremenjeno z
nevarnimi snovmi. V okolici objekta ni visokih zgradb, gostota
naseljenosti je maj kot 100 prebivalcev na km2. V primeru požara oziroma
eksplozije na obravnavanem območju bo intervenirala gasilska enota
Kranj, ki locirana na lokaciji Bleiweisova cesta 34, 4000 Kranj.
Lokacijsko je gasilska enota oddaljena od obravnavanega območja 5 km in
je lahko na obravnavanem območju prej kot v 15 minutah po prejemu
obvestila. Gasilska enota je kategorizirana kot gasilska enota najvišje
kategorije, poklicna. Požarna obremenitev na načrtovanem območju je
majhna. Možnost prometne povezave je po cesti. Promet, ki se v
obravnavanem okolju pojavlja je cestni promet, ki je speljan vzdolž
ureditvenega območja. |
(8) Pozidava
oziroma ureditev območja zagotavlja pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni so
potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer
so zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(9) Za
preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj
zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi
prebivalstvo za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo
iz objektov na prosto oziroma na varno. Za vsak posamezen objekt mora
biti pred pričetkom gradnje izdelana Študija požarne varnosti oziroma
Zasnova požarne varnosti v odvisnosti od požarne zahtevnosti posameznega
objekta. Pred uporabo posameznega objekta je potrebno izdelati požarni
načrt in ga uskladiti z intervencijskimi enotami. Za vsak posamezni
objekt mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola
požarnovarnostnih naprav in opreme. |
|
29. člen |
|
(drugi zaščitni ukrepi) |
|
(1) Na območju OPPN
je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev
poškodb in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč. |
(2) Ukrepi za
zaščito pred poplavo: |
– Hudourniški
značaj vodotoka in poplavno območje, ki predstavlja velik del trenutno
dostopnih površin, omejuje in pogojuje umestitev novih (grajenih) prvin
in predvidenih ureditev na območju urejanja. |
– Na podlagi
prejetih smernicARSO ter Uprave RS za zaščito in reševanje je bil
izdelan Elaborat poplavne nevarnosti za območje kanjona Kokre v
Kranju,(TEMPOS d.o.o., Ljubljana, april 2018), v katerem so na grafičnih
prilogah prikazani razredi poplavne nevarnosti na obravnavanem območju
ter njimi povezane erozijske nevarnosti. |
– Po Uredbi o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) so v elaboratu podani pogoji
in omejitve glede posegov v prostor. V velikem in srednjem razredu
poplavne ogroženosti so dovoljena športna igrišča, ostala gradnja je
večinoma prepovedana, razen nekaterih vrst gradenj (npr. lokalne poti,
nekategorizirane ceste). Postavitve začasnih, sezonskih objektov za
potrebe šotorišča in kopalnega območja so predvidene izven območja
poplavne nevarnosti srednje in visoke stopnje. |
(3) Ukrepi za
zaščito pred podori in padajočim kamenjem: |
– Na celotnem
območju OPPN se glede na izvedeno geomehansko poročilo določi stopnjo in
način varovanja obstoječih in novopredvidenih ureditev zaradi
izpostavljanja nevarnosti pred padajočim kamenjem, ki se kruši s
prepadnih sten. |
– V Geološko
geotehničnem elaboratu(GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.,
Ljubljana, julij 2018) je bila izvedena analiza tveganja v kanjonu, kjer
se je ocenjevalo predvsem možne posledice padanja skal na obiskovalce
kanjona ter analiza tveganja za objekte in ljudi na zgornjem delu
kanjona. |
– Iz analiz je
razvidno, da je tveganje za sprehajalce v kanjonu Kokre v območju
sprejemljivega, na zgornjem platoju pa nesprejemljivo. Iz tega sledi, da
je območje 1. odseka (glej elaborat) potencialno nevarno ali pa je
znotraj tega območja potrebno izvesti mikrorajonizacijo glede na
dejanski potek brežine in stanje hribine in nato oceniti tveganje na
merjenih parametrih. |
– Znotraj
obravnavanega območja torej obstajajo posamezni predeli, kjer se s
predvidenimi ukrepi lahko zmanjša tveganje na stopnjo, ki je še razumsko
sprejemljiva. |
– Za konkretne
objekte bo potrebno izvesti še dodatne geomehanske preiskave, odvisno od
vrste objekta. Vzpostavi se monitoring kritičnih območij. |
|
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
30. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
(1) Urejanje
prometne infrastrukture obsega navezavo območja OPPN na obstoječe
zunanje cestno omrežje in ureditev notranje (interne) prometne mreže. |
– Obravnavano
območje sega na severni strani do zbirne mestne ceste LZ 183401 Cesta
Staneta Žagarja, na jugu pa do LZ 183681 Savska cesta, na vzhodni in
zahodni strani pa do javnih poti (JP) Huje na levem in Kokrški breg na
desnem bregu reke Kokra. |
– Na obravnavanih
cestah so urejeni obstoječi priključki oziroma vhodi do obravnavanega
območja. Interno cestno omrežje sestavljajo zbirne mestne ceste, javne
poti in javne poti za kolesarje, ki omogočajo komunikacijo znotraj
obravnavanega območja. |
– Območje OPPN se
navezuje na obstoječe cestno omrežje z novimi pešpotmi, kolesarskimi
poti in dostopi za potrebe vzdrževanja. |
(2) Pri načrtovanju
se zagotovi: |
– varno odvijanje
prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– opremljenost s
cestno razsvetljavo, |
– da s predlaganim
posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi
varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi
prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo
moteno vzdrževanje državne ceste, |
– upoštevanje
obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
(3) Pri načrtovanju
v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka
upošteva še naslednja določila: |
– osvetlitve
objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati
na udeležence v cestnem prometu, |
– vzorec zasaditve
površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti
ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v
skladu z resorno zakonodajo, |
– trase vodov GJI v
območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi, |
– za postavitev
objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in
drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega organa. |
(4) Pri načrtovanju
prometnih površin se mora upoštevati tudi celotna prometna strategija
Mestne občine Kranj (v nadaljevanju CPS MOK), strateški dokument za
razvoj trajnostne mobilnosti. |
|
31. člen |
|
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) |
|
(1) Individualni
priključki se navežejo na dostopne ceste – javne poti. Mesta predvidenih
priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (4.7 Prometna
tehnična ureditev). |
(2) Na obravnavanem
območju je v sklopu ureditve obstoječih in novih poti za pešce in
kolesarje predvidena izvedba dveh novih mostov (na nivoju mesta) ter
dveh lesenih brvi čez strugo reke Kokre v sklopu urejanja krožne poti za
pešce v samem kanjonu. |
(3) Intervencijske
in požarne poti so opredeljene vse ceste znotraj območja urejanja.
Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred
požarom. |
(4) Ohranijo se vsa
obstoječa avtobusna postajališča ob zbirnih cestah. |
|
32. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1) Parkirne
površine se nahajajo v obravnavanem območju urejanja in tudi izven, v
okolici kanjona. Potrebno število parkirnih mest se določa v skladu z
veljavnimi normativi, skladno s predvidenim številom zaposlenih in
obiskovalcev ter predvideno pozidavo. |
(2) Za potrebe
parkiranja ob večnamenskem objektu v EUP KR K5 se ob dovozni cesti z
obračališčem predvidi vzdolžna PM (2 PM za invalide in 2 PM za dostavo). |
(3) Za funkcionalno
ovirane osebe naj se predvidi ustrezno število primerno urejenih
parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. |
|
33. člen |
|
(peš in kolesarski promet) |
|
(1) V območju OPPN
je v vseh prostorskih enotah predvidena preureditev obstoječih ali pa
izvedba novih pešpoti, ki se na določenih odsekih prepleta s kolesarskim
prometom po sistemu »Shared space« – souporaba površin brez ogrožanja
pešcev. |
(2) Obstoječi peš
dostopi v območje se večinoma ohranijo, z novimi vstopnimi točkami je
skupaj predvidenih 8 vstopnih točk. Glavna vstopna točka je s Poštne
ulice, »Center«, ostale so še »Skalica«, »Huje 1«, »Huje 2«, »Huje 3«,
»Klanec (pri gostinskem lokalu)«, »Pungert« in vstopna točka pri novem
večnamenskem objektu. Dostopi do obrežja se prenovijo in dopolnijo z
novimi ob novih poteh in stezah. |
(3) Površine za
pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča
zagotavljanja prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in
vzdrževanja skladno z določbami pravilnika o projektiranju cest. |
(4) Predvidi se
nova povezava na nivoju mesta z mostom za pešce in kolesarje
Planina–Pungert z namenom revitalizacije starega mestnega jedra ter
povezave novega programa na Pungertu z zaledjem. |
(5) Dostopi in poti
za kolesarje: |
– Dostop za
kolesarje bo omogočen na vstopni točki pri novopredvidenem objektu, na
vstopni točki Skalica ter Huje 3. |
– Uredi se utrjena
krožna povezovalna pot na terenu od vstopne točke Skalica do obstoječega
mostu v Huje na levem bregu Kokre ter utrjena pot na terenu desnega
brega s povezavo preko obstoječih mostov (na skalnem bloku in most v
Huje). |
– Na vstopnih
točkah, iz katerih v območje kanjona ne bo možno vstopati s kolesi, bodo
urejena postajališča za kolesa. |
(6) Pri
projektiranju poti za pešce in kolesarje je potrebno upoštevati
priporočila izvedenih elaboratov ter smernic soglasodajalcev. |
(7) Površine za
pešce in kolesarje morajo biti izvedene iz nedrsečega materiala; pešpoti
se izvedejo kot obstoječe peščene (npr. drobljenec – vezani material,
protiprašna zaščita) ali podobno, ter lesene poti na pilotih na
poplavnem območju. |
(8) Na predvidenih
prometnih površinah za promet pešcev in kolesarjev sta praviloma pasova
ločena s talno signalizacijo, kjer prostor ne dopušča, pasova nista
ločena z ločilno črto. Površine za pešce in kolesarje (mešane steze za
pešce in kolesarje) niso najbolj priporočljive in se jih uporablja le v
primerih, ko ni dovolj prostora za samostojne peš in kolesarske površine
in na krajših odsekih, kjer je kolesarjev razmeroma malo. Potrebno je
zagotoviti ustrezne odmike kolesarskih povezav od ovir, ki lahko
vplivajo na varnost in udobnost kolesarjenja. Zagotoviti je potrebno
prometno varnost kolesarjev, ki se srečujejo tudi pri večjih hitrostih
in udobnost kolesarjenja, kamor spada tudi vzporedna vožnja dveh
kolesarjev. Predvidena širina kolesarskih poti je 2,50 m. |
(9) Na območju
navezave OPPN-ja na zbirno mestno cesto Savska cesta (vstopna točka
»Skalica«) predlagamo, da se zaradi varnosti kolesarjev na cesti
predvidijo kolesarski pasovi s prekinjeno ločilno črto. Minimalna širina
kolesarskega pasu je 1.50 m. V primeru, da širina obstoječe ceste ne
dopušča ureditev ločenega kolesarskega pasu, lahko na krajšem odseku
predvidimo souporabo voznega pasu (sharrow), kjer s posebno talno oznako
dovolimo uporabo celotnega voznega pasu in s tem voznikom motornih vozil
nakažemo, da se morajo na cesti obnašati enakovredno do kolesarjev. |
|
34. člen |
|
(intervencijske poti in površine) |
|
(1) Intervencijska,
dostavna in komunalna vozila bodo uporabljala obodne ceste in že
obstoječe površine, namenjene motornemu prometu ter novo urejene peš in
kolesarske poti z možnostjo dostopa komunalnih ter intervencijskih
vozil. |
(2) Predvidena je
izvedba nove povezave za pešce, kolesarje in intervencijska vozila
Planina–Pungert ter ureditev intervencijskih površin ob novem
večnamenskem objektu. |
(3) Priključevanje
(zavijalni radij, širina) na javno prometnem omrežju in interne prometne
površine morajo omogočati neovirano vožnjo intervencijskim, dostavnim in
komunalnim vozilom. |
|
35. člen |
|
(splošni pogoji za izvedbo infrastrukturne opreme v območju urejanja) |
|
(1) Pri izvedbi
posegov v prostor je treba zaradi izgradnje objektov in omrežij
infrastrukture zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora
ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno in v
skupnih koridorjih. |
(2) Za priključitev
na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti
pogoje in soglasje upravljavcev. Pred gradbenim posegom v varovalni pas
infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca
posameznega voda. Smernice, podane k temu OPPN v okviru postopka njegove
priprave, se smiselno upoštevajo v nadaljnjih fazah projektiranja. |
(3) Za
projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter
priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem
odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni
prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z
določili tega odloka. |
Vodi GJI morajo
praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
(4) Ob upoštevanju
zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v
skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede
kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo
veljavni predpisi. |
(5) Vodi in objekti
GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno
priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno
njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
(6) Gradnja
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora
potekati usklajeno. |
(7) Ob gradnji
novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja
predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov,
objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti
ali drugih razlogov neustrezni. Linijsko GJI se načrtuje čimbolj
racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri
prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov
ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. |
Čimbolj se izogiba
območjem kulturne dediščine ter območjem in prvinam, pomembnim za
prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko
pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij. |
|
36. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Za oskrbo
območja s pitno vodo se ohranjajo sedanji priključki na sekundarni
cevovod. V območju urejanja se za ustrezno vodooskrbo obstoječih in
predvidenih novih objektov izvede po potrebi rekonstrukcija dotrajanih
delov cevovoda in novi priključni vodi. |
(2) Javno vodovodno
omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne
potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. |
(3) Pri vzporednem
vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih
vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik. |
(4) Na odsekih,
kjer bo gradnja ovirala obstoječe vodovodno omrežje, se omrežje prestavi
na ustrezno površino, da bo zagotovljen dostop za vzdrževanje in
upravljanje naprave. |
(5) Predvideni
objekti se priključujejo na javni vodovod na najbližjih lokacijah. |
(6) Nove
priključitve objektov se izvede preko kontrolnih vodomernih jaškov. |
(7) Za posege v
varovali pas javnega vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca javnega vodovoda. |
|
37. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Kanalizacija se
ureja v ločenem sistemu. |
(2) Novozgrajeni
objekt, ki bo oskrbovan s pitno vodo iz vodovodnega omrežja mora biti
priključen na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se priključuje na
Centralno čistilno napravo Kranj. |
(3) Padavinske
odpadne vode se preko obstoječih izpustov odvajajo v reko Kokro. |
Padavinske,
drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da
bi pri tem prihajalo do erodiranja, zamakanja, destabiliziranja
konglomeratnih sten ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na
vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. |
Večje količine vode
ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske
procese, zamakale konglomeratne stene ali destabilizirale zemljine. V
čim večji meri je potrebno zmanjšati hipni odtok padavinskih in zalednih
voda tako, da se predvidi zadrževanje pred iztokom v površinske
odvodnike. |
Izpusti morajo biti
oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. |
Zadrževanje in
izpust mora biti primerno dimenzionirano, pri tem se ne sme poslabšati
kakovost naravnega odvodnika in poplavna nevarnost območja dolvodno. |
(4) V sklopu
kanalizacijskega omrežja je na območju izpustov treba urediti
protierozijsko zaščito struge vodotoka na sonaraven način. |
(5) Odvajanje
padavinskih odpadnih voda z utrjenih manipulativnih površin je treba
urediti prek peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilnica olj. |
(6) Obstoječe
sekundarno komunalno in padavinsko kanalizacijsko omrežje se po potrebi
rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov območja
urejanja. Vsi kanali in jaški morajo biti grajeni vodotesno. |
(7) Za posege v
varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne kanalizacije. |
(8) Na območju
naravnega kopališča in rekreacijskih površin, kjer se ni možno
priključiti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje so predvidena suha
stranišča, brez uporabe kemičnih dodatkov, in nameščena v sonaravno
oblikovane objekte paviljonskega tipa. |
|
38. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na območju
urejanja ni obstoječe plinovodne infrastrukture. |
Skladno s
predpisanimi postopki je možna dograditev plinovodnega omrežja tlaka 0.1
mbar. |
Pri načrtovanju in
gradnji distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti
varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih
in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Pri postavitvi
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje ter zasnovo
plinovodnega omrežja občine in predpisane omejitve, ki izhajajo iz
predpisov, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov. |
|
39. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN
je obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se ga dogradi glede na
potrebe objektov v območju. |
(2) Objekti se
priključujejo na elektroenergetsko omrežje iz obstoječe transformatorske
postaje. |
(3) Razvod elektro
omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi. Celotno
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v
fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
(4) Obstoječi in
predvideni elektroenergetski vodi in naprave so vrisane v grafičnem
načrtu št. 4.8 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«. |
|
40. člen |
|
(elektronsko komunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN
je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na
potrebe objektov v območju. |
(2) Celotno
telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije
projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo,
veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
41. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Cestna
razsvetljava se dopolnjuje v skladu z gradnjo novih prometnih,
manipulativnih in parkirnih površin. |
Svetilke in drogovi
naj bodo tipizirani in prilagojeni že izvedenim v območju urejanja,
osvetlitev se uredi v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(2) Javna
razsvetljava ni dopustna v naravni coni, z izjemo vstopnih točk s
predvidenim programom ter za potrebe šotorišča. V primeru posebnih
dogodkov je možno urediti začasno osvetlitev. |
(3) Razsvetljava
mora biti nemoteča in v skladu z osnovnim namenom – orientaciji v
prostoru in preprečevanju vandalizma. |
(4) Svetila morajo
biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). |
|
42. člen |
|
(učinkovita raba energije v stavbah) |
|
Pri projektiranju
stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja
učinkovito rabo energije v stavbah. |
|
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
43. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustno
odstopanje tlorisnih gabaritov stavbe A (rekonstrukcija objekta v
obstoječih gabaritih ali novogradnja paviljonskega pritličnega objekta)
in tlorisnih gabaritov stavbe B (novogradnja večnamenskega objekta),
določene v 14. členu je največ ±1,00 m. |
(2) Dopustno
odstopanje tlorisnih gabaritov in umeščanja premostitvenih objektov je
pogojeno s podatki in priporočili izvedenih elaboratov
(Geološko-geotehničnega elaborata in Elaborat poplavne nevarnosti za
območje kanjona Kokre v Kranju), pravili stroke za gradnjo ter zahtevami
soglasodajalcev ter mora biti natančneje definirano v nadaljnjih
postopkih projektiranja. |
(3) Dopustno
odstopanje največjega višinskega gabarita posameznega dela stavbe A in
stavbe B je +/–1,00 m. |
(4) Lokacijo
vhodov, uvozov in klančin je dopustno prilagoditi projektni rešitvi. |
(5) Višinska
regulacija terena in višinska kota pritličja: višinske kote pritličij
stavb, nastopnih kot premostitvenih objektov ter zunanjih ureditev so
idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena
in projektnim rešitvam do ±1,00 m. |
(6) Javne prometne,
komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna
odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov
posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in
dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati
prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju
z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije,
ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda. |
(7) Poleg ureditev
okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN,
dopustne tudi rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. |
(8) Dopustne so
spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S
spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve
zadevajo. |
(9) Dopustna so
odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru toleranc tlorisnih
gabaritov objektov. Dopustna toleranca umestitve objekta B je +–2 m. |
(10) Pri
realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev,
določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
tehnoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer
pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega ali
okoljevarstvenega vidika, kar se dodatno utemelji v projektni
dokumentaciji. Odstopanje od najvišje dopustne kote streh navzgor je
dopustno za največ 1 m. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo
le manjši volumni kot so dimniki, antene, strelovodi in strojnice dvigal
ter logotipi. |
(11) Pri gradnji
ali prenovi komunalne infrastrukture in cestnega omrežja so dopustna
odstopanja, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji sami
zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer
ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično, ekonomsko
ali okoljsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega
oziroma predvidenega stanja. |
(12) Odstopanja od
pogojev, določenih v tem odloku in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, so dopustna,
če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali
tehničnih smernic za projektiranje infrastrukturnih objektov in naprav,
če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega
odloka. |
|
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
44. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Za zagotavljanje
prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti
bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci
naslednje obveznosti: |
– objekti se
priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev; |
– promet med
gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času
gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je
potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja; |
– zagotoviti je
treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih
vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob
gradnji poškodovani; |
– območje gradbišča
ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega
sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje
lastnika zemljišča; |
– pred pričetkom
gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli,
namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja
zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na
okoliške objekte; |
– v času gradnje je
treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja
sosednjih objektov in terena; |
– preden se začnejo
izvajati gradbena dela, je treba zagotoviti naročilo za prevzem
gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja
izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki,
ki bodo nastali v času odstranitve objektov in gradnje; |
– investitor je
dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na
terenu na zemljiščih, opredeljenih v 18. členu tega odloka; |
– investitor mora
pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega
konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin
gradbena dela ustaviti; |
– vsa z gradbenimi
deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po
končanju del čim prej ustrezno sanirajo; |
– vse izkopane
plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo; |
– investitor mora v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati
gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal,
površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij
hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih
škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin
ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe
oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
45. člen |
|
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) |
|
Po izvedbi z OPPN
načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: |
– odstranitev
naprav in objektov, |
– vzdrževalna dela,
rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s
pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok, |
– postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, |
– spremembe
namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na
območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno
število parkirnih mest in zelenih površin. |
|
XIII. KONČNI DOLOČBI |
|
46. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je stalno na
vpogled pri: |
– Mestni upravi
Mestne občine Kranj, |
– Upravni enoti
Kranj. |
|
47. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-3/2016
48/01 |
Kranj, dne
27. januarja 2021 |
|
Župan |
Mestne občine
Kranj |
Matjaž Rakovec |