Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 3., 7., 32., 33. in
35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 37/15, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja
komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št.
33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki in zelenim vrtnim odpadom
(Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov
(Uradni list RS, št. 10/14, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških
(ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami) ter 18. člena Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/17 in 16/18), je Občinski svet
Občine Brda na 14. redni seji dne 13. 10. 2020 sprejel |
|
ODLOK |
O
IZVAJANJU GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S PODROČJA RAVNANJA S KOMUNALNIMI
ODPADKI |
V OBČINI
BRDA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(javna
služba) |
Ta odlok
ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih
služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih
vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda (v
nadaljevanju tudi: Občina). |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) S
tem odlokom se določa: |
I.
Splošne določbe; |
II.
Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna
pooblastila izvajalca javne službe; |
III.
Vrste in obseg storitev javne službe: |
A. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
B. obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
C. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih
odpadkov; |
IV. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe; |
V.
Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe; |
VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe; |
VII.
Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; |
VIII.
Nadzor nad izvajanjem javne službe; |
IX. Kazenske določbe; |
X.
Prehodne in končne določbe. |
(2)
Določila odloka so obvezna za: |
·
vse
povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, |
·
za
izvajalce javne službe in |
·
vse
udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo
nastajali komunalni odpadki. |
|
3. člen |
(cilji
javne službe) |
Cilji
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
1.
preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov,
ki se obdelujejo in odstranjujejo, |
2.
uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, |
3.
preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, |
4.
zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov
na izvoru nastanka, |
5.
vzpostaviti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov, |
6.
vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje, |
7.
izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, |
8.
izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi
(kompostiranje), |
9.
zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani, |
10. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov, |
11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki, |
12. izboljšati dostop do storitev javnih služb, |
13. izobraževanje javnosti o ravnanju z odpadki, |
14. postopen prehod k družbi brez odpadkov. |
|
4. člen |
(uporaba
predpisov) |
Vsa
vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka,
ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni
uporabi veljavnih državnih predpisov. |
|
5. člen |
(uporabljeni izrazi v odloku) |
Izraze,
uporabljene v tem odloku opredeljujejo določila vsakokrat veljavnih
zakonskih in podzakonskih predpisov s področja ravnanja z odpadki ter ta
odlok: |
1.
Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek
iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti
javnega sektorja. |
2.
Mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03
01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja
cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; so tisti
ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke,
ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji
naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo odpadke. |
3.
Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene
frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo
ločeno od mešanih komunalnih odpadkov, kot npr. papir, kovina, steklo,
tekstil ipd.). |
4.
Biološki oz. biorazgradljivi odpadki so odpadki, ki se prepuščajo ali
oddajajo kot ločeno zbrane frakcije in se uvrščajo na klasifikacijski
seznam odpadkov pod številko 20 01 08 (biorazgradljivi kuhinjski
odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in odpadki,
ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 02 01
(biorazgradljivi odpadki). |
5.
Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07,
vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike
ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge
komunalne odpadke; |
6.
Nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz
priloge Uredbe 1357/2014/EU oz. predpisa, ki jo nadomesti, kot npr.
ostanki in nerabljena mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, itd. |
7.
Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali
skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v
gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine,
industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena
pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov; |
8.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po
prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje
osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje. |
9.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih
odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je skladno s
predpisi s strani Občine izbran izvajalec teh javnih služb. |
10. Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. |
11. Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo
za predelavo ali odstranjevanje; |
12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te
frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni
namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov
in mešanih komunalnih odpadkov. |
13. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine izvajalcu javne
službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko
hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov ter je hkrati lahko tudi
v funkciji izvajanja predhodnega skladiščenja odpadkov za namene
priprave za prevoz do kraja njihove obdelave. |
14. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je
mesto, kjer znani povzročitelji prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne
odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih
odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali
skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če
v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni
bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe
prevzemanja komunalnih odpadkov. |
15. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki Nova Gorica je zbirni center v
Stari Gori, ki ima poleg funkcije osrednjega zbirnega centra za
uporabnike, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju
Občine, tudi funkcijo prostora, v katerem se izvaja dejavnost
razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov teh
predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
16. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki
je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
17. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj)
je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in
je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti
vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. |
18. Nepogodbeni uporabniki so manjše pravne osebe, samostojni podjetniki
posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ter drugi
izvajalci pridobitne dejavnosti (vinarji, kmečki turizmi in podobno), ki
ustvarjajo manjše količine odpadkov kot pogodbeni povzročitelji in
oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke. |
19. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji
in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik). |
20. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu. |
21. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z
logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje
bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v
nadaljevanju: vreča). |
22. Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi
sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za
katerega so bili prvotno izdelani. |
23. Recikliranje je postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno
predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen.
Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Za
recikliranje se ne šteje energetska predelava ali ponovna predelava v
materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.. |
|
6. člen |
(subsidiarno ukrepanje) |
(1)
Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi
ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če
jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni
pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali
posledic ni mogoče drugače odpraviti. |
(2)
Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na
račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki
povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v
obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v
proračunu Občine. |
(3) Če
se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje,
ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih
odstavkov. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
in javna pooblastila izvajalca javne službe |
|
7. člen |
(območje
izvajanja in dostopnost storitev) |
(1)
Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki
na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem
odlokom. |
(2)
Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in
količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za
povzročitelje odpadkov obvezna. |
(3)
Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so
razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov. |
(4)
Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih
in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v
zbiralnicah ločenih frakcij - ekoloških otokih, premični zbiralnici
nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov,
le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja. |
|
8. člen |
(vrste
in način izvajanja gospodarskih javnih služb) |
(1)
Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z
odpadki, ki so: |
·
zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
·
obdelava
določenih vrst komunalnih odpadkov in |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s podelitvijo
koncesije. Do podelitve nove koncesije opravlja javne službe dosedanji
izvajalec na podlagi koncesijske pogodbe. |
(3)
Koncesionar za posamezno javno službo iz prvega odstavka tega člena je: |
·
izvajalec zbiranja, |
·
izvajalec obdelave in |
·
izvajalec odlaganja. |
(4) Za
izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka
lahko izvajalec javne službe izjemoma s soglasjem Občine pooblasti na
podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi,
ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za
izvajanje javne službe. |
(5) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevoz odpadkov,
namenjenih nadaljnji obdelavi iz Centra za ravnanje s komunalnimi
odpadki Nova Gorica do mesta obdelave izvaja preko podizvajalca po
predhodnem soglasju Občine. |
(6)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim
aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi
predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki. |
|
9. člen |
(javna
pooblastila) |
(1)
Občina izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov podeljuje
javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za
izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja
ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine. |
(2)
Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžan predhodno uskladiti z
Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z
le-tem. |
(3) Če
ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o
pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku
sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine. |
(4)
Občina lahko kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne
službe zbiranja komunalnih odpadkov in v njenem imenu župan, poda
soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje
posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov ter skladno s predpisi,
obdelave komunalnih in nekomunalnih odpadkov, pod pogojem, da izvajalec
zbiranja z izvajanem posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med
prihodki in odhodki iz tega naslova. |
|
10. člen |
(Tehnični pravilnik) |
(1)
Izvajalec zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka
pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične
in druge normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti
usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan Občine in z njim seznani
občinski svet Občine. |
(2)
Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega: |
·
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki, |
·
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov, |
·
tipizacijo predpisanih posod za odpadke, |
·
tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove
uporabe, |
·
minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, |
·
podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, |
·
podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, |
·
podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest,
zbiralnic in zbirnih centrov, |
·
pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji
prepuščajo izvajalcu, |
·
normative za obračun količine storitev za pogodbene uporabnike, |
·
normative za obračun količine storitev za nepogodbene uporabnike, |
·
druge
pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe. |
(3)
Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov,
tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi
dogajanji v prostoru. |
(4)
Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v
skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek
sprejema samega Tehničnega pravilnika. |
|
11. člen |
(obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki) |
(1) V
sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji
odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež. |
(2)
Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki
storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju:
uporabniki). |
(3)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse
povzročitelje odpadkov. |
(4) Če
povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, ga izvajalec zbiranja
opozori in pouči o pravilnem ravnanju z odpadki. |
|
12. člen |
(povzročitelji) |
(1)
Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča
nastajanje odpadkov: |
·
fizične
osebe v gospodinjstvu, |
·
samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
|
·
lastniki
ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob,
apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi, |
·
pravne
osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, |
·
osebe,
ki upravljajo javne površine (tržnica, igrišča, avtobusna postajališča,
parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in
podobno), |
·
osebe,
ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
(2) Za
potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba)
prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja
gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po
tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna. |
(3) V
primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. V Tehničnem pravilniku se lahko določi, v katerih primerih
plačevanje storitev javne službe za več oblik delovanja ni potrebno. |
(4)
Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju:
najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov (v
nadaljevanju: najemnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom
najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja
to sporočiti. V nasprotnem primeru , oziroma v primeru, da najemnik ne
plača storitev ravnanja z odpadki, se za povzročitelja odpadkov šteje
najemodajalec. |
(5) Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z
ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno. |
(6)
Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike,
uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo
uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega
bivališča. Pogoji zbiranja odpadkov za te povzročitelje se določijo v
Tehničnem pravilniku. |
(7)
Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu
zbiranja in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov. |
|
III. Vrste in obseg storitev javne službe |
|
13. člen |
(vrste
in obseg javne službe) |
(1)
Posamezna javna služba obsega naslednje storitve: |
1.
Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: |
·
zbiranje
in odvoz mešanih komunalnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz ločeno zbranih frakcij, |
·
zbiranje
in odvoz kosovnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz nevarnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz bioloških odpadkov, |
·
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov,
kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem
centru, |
·
zbiranje
in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov, |
·
zbiranje
odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč, |
·
oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo, |
·
oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo, |
·
predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v
zbirnem centru oz. Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari
Gori, |
·
izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, |
·
oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
·
ozaveščanje in obveščanje uporabnikov, |
·
poročanje na Agencijo za okolje ter druge pristojne inštitucije, |
·
sodelovanje z inšpekcijskimi službami, |
·
druge
storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe. |
2.
Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov: |
·
je
predelava ali odstranjevanje komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi
predpisi na področju ravnanja z odpadki, |
·
zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi
odpadkov, |
·
skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih
odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov. |
3.
Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov: |
·
odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja, |
·
odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče, |
·
upravljanje odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju. |
(2) V
okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem
odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje
odpadkov v skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je
potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca
odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo
obdelavo odpadkov. |
(3) S
tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve
vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s
predpisi za celotno območje Občine. |
(4)
Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se
vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema. |
|
A. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov |
|
14. člen |
(ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1)
Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe
ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih
odpadkov: |
·
papir in
drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in
lepenke, |
·
drobna
odpadna embalaža iz stekla, |
·
drobna
odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov, |
·
drobna
odpadna embalaža iz kovine, |
·
biološki
odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad), |
·
kosovni
odpadki, |
·
nenevarni odpadki, |
·
druge
vrste odpadkov v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne
veljavne Uredbe o odpadkih. |
(2)
Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo
ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. |
(3)
Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi
prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. |
(4)
Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z
odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče,
postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij –
ekoloških otokih in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so
določeni s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. |
|
15. člen |
(zabojniki za odpadke) |
(1)
Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu
s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo
in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(2) Če
količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke,
izvajalec, zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila
zabojnikov za odpadke. |
(3)
Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter
skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora
poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali
drugo. Za pogodbene uporabnike se zagotavljanje zabojnikov uredi s
pogodbo. |
(4)
Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje zabojnikov vsaj enkrat
letno oziroma po potrebi, čiščenje in razkuževanje zabojnikov za
biološke odpadke pa vsaj dvakrat letno, o čemer vodi tudi ustrezne
evidence. |
(5) Ne
glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja
ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega
ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave
le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati. |
|
16. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki) |
(1)
Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja
odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike.
|
(2)
Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni
zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno
embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike in kovin) ter
za stekleno embalažo, zabojnik za mešane komunalne odpadke, običajno pa
tudi zabojnik za biološke odpadke. |
(3)
Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti
opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem
izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja
na krajevno običajen način. |
(4)
Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki
tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje
zabojnikov ali pa po predhodni seznanitvi občinskega organa na ekološki
otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov. |
(5)
Ekološke otoke je dolžan redno vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja,
in sicer tako, da na njih ali v njihovi neposredni okolici ni odpadkov. |
(6)
Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na ekoloških otokih
redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali
odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in
razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa,
med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
|
17. člen |
(lokacije ekoloških otokov) |
(1)
Ekološki otoki se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za
transportna vozila. |
(2)
Lokacije ekoloških otokov določi organ občinske uprave, pristojen za
gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in
krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Pred odločitvijo
o namestitvi se pridobi tudi mnenje organa občinske uprave, pristojnega
za okolje in prostor. |
(3)
Ekološki otoki se lahko ogradijo z namenom, da se zaklenejo. |
|
18. člen |
(zbiralnice nevarnih frakcij) |
(1)
Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti
zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in
označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij
komunalnih odpadkov. |
(2)
Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj
dvakrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po
vnaprej določenem urniku. |
(3)
Izvajalec zbiranja mora najmanj štirinajst (14) dni pred ločenim
zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti
o času, kraju in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim na svoji
spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno
običajen način. |
(4)
Uporabniki - pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in
odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
19. člen |
(zbirni
center) |
(1)
Zbirni center za komunalne odpadke je namenjen brezplačni uporabi vsem
fizičnim osebam, ki so vključene v sistem ravnanja z odpadki na območju
Občine. |
(2)
Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s
krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški
postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun. |
(3) V
zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v
zabojnikih in posodah za odpadke v skladu z vsakokrat veljavno uredbo s
tega področja. |
(4) V
zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki izvajalec javne službe
zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin
gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih
odpadkov. |
|
20. člen |
(Center
za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori) |
(1) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica ima funkcijo
osrednjega zbirnega centra za odpadke za uporabnike iz Mestne občine
Nova Gorica. |
(2) V zbirnem centru iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja tudi
dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih
odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do
naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani
izvajalca zbiranja pooblaščene osebe. |
(3) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica se lahko uporablja
za namene iz prejšnjega odstavka tudi za odpadke zbrane v občinah Brda,
Kanal ob Soči, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba, če
se občine glede navedenega ustrezno pogodbeno dogovorijo in v občinah
izvaja javno službo isti izvajalec zbiranja. |
|
21. člen |
(prevzem
odpadkov v zbirnem centru) |
(1)
Način prevzema odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja. |
(2)
Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja v skladu s predpisi s tega
področja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času
obratovanja. |
(3)
Izvajalec zbiranja mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem
centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v
nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova
obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. |
(4)
Uporabnik mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru dokazati, da
je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.
Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z
odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik tega ne dokaže,
pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. |
(5) V
zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko odpadke oddajo
tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno
z veljavnim cenikom izvajalca. |
(6) V
zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi
zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje
ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko uporabnikom, ki so
fizične osebe subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest.
Oddajo azbestnih odpadkov in njihovo količino potrdi uporabnik ter
krajevna skupnost, na območju katere se ti odpadki nahajajo. |
(7) Kdor
odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške
odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o
prekršku obvesti pristojni inšpekcijski organ. |
|
22. člen |
(mešani
komunalni odpadki) |
(1)
Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se določijo
za znane povzročitelje praviloma na javnih površinah. Odločitev glede
lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna
krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti
dostopno za vozila izvajalca in je lahko tudi ob zabojnikih za zbiranje
ločenih frakcij. |
(2)
Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko
infrastrukturo vzdržuje izvajalec zbiranja, za red in čistočo na tem
mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov. |
(3)
Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne
ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne
onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice,
kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno
mesto, ga je dolžan tudi očistiti. |
|
23. člen |
(namenske tipizirane vreče) |
Namenske
tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri
uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma
mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so
uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in
jih dostaviti na prevzemno mesto. |
|
24. člen |
(biološki odpadki) |
(1)
Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer: |
·
če imajo
možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku, |
·
jih
odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v
razgradljivi vrečki. |
(2)
Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu
predložiti izjavo o kompostiranju ter mu omogočiti pregled kompostnika.
|
(3)
Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova
odstranitev je stvar uporabnika. |
(4) V
zabojnikih za biološke odpadke se med drugim zbira sadje, zelenjava,
jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke in drugi organski
kuhinjski odpadki. |
(5)
Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za
pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu
zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z
biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
|
|
25. člen |
(kosovni
odpadki) |
(1) Med
kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske
in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter drugi
tovrstni odpadki. |
(2) V
okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v
zbirnem centru. |
(3)
Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje kosovnih odpadkov najmanj
dvakrat v koledarskem letu, po vnaprej določenem urniku na posameznih
prevzemnih mestih v posameznem naselju, kot se določi v Tehničnem
pravilniku. |
(4)
Izvajalec zbiranja mora v primeru iz prejšnjega odstavka najmanj 14 dni
pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani in v sredstvih
javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način obvestiti
uporabnike glede kraja in časa prevzema odpadkov. |
(4)
Izvajalec zbiranja lahko zagotovi prevzem kosovnih odpadkov tudi pri
uporabniku po predhodnem naročilu in proti plačilu. |
(5)
Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne
dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca
javne službe. |
|
26. člen |
(nagrobne sveče) |
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to
nameščene zabojnike na pokopališčih. |
|
27. člen |
(javne
prireditve in čistilne akcije) |
(1)
Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne
službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja
namestiti zabojnike za mešane komunalne odpadke. |
(2) Če
organizator iz prejšnjega odstavka pričakuje več kot 500 udeležencev
javne prireditve, mora na način iz prejšnjega odstavka namestiti tudi
zabojnike za ločeno zbiranje: |
·
odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in
kartona, |
·
odpadne
embalaže iz stekla, |
·
odpadne
embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, |
·
mešanih
komunalnih odpadkov ter |
·
bioloških odpadkov . |
(3)
Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi
obvestiti izvajalca javne službe zbiranja najmanj sedem (7) dni pred
njenim začetkom. |
(4) Po
končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7.00 ure
zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti.
Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se
pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega
prostora. |
(5)
Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka
tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora
prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem
zaključku. |
(6)
Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z
nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in
drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.
|
(7) Ne
glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na
javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje
biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti
ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko
razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
|
(8)
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu
zbiranja najmanj osem (8) dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem
zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu
pokritja stroškov. |
|
28. člen |
(divja
odlagališča) |
(1)
Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili
predpisa, ki ureja varstvo okolja. |
(2) Kdor
odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to
določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati
stroške sanacije. |
|
29. člen |
(posebni
primeri) |
V
primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg,
obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu
(različne ovire na cesti ali parkirani avtomobili in podobno), je
izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh (2) delovnih dneh po
prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire. |
|
30. člen |
(zbiralna akcija) |
(1)
Izvajalec javne službe zbiranja mora najmanj enkrat letno na območju, na
katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vzgojno
izobraževalnim ustanovam na področju predšolskega varstva in
osnovnošolskega izobraževanja za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne
frakcije. |
(2)
Ustanova iz prejšnjega odstavka, ki v petnajstih (15) dneh od prejema
pobude sodelovanje v zbiralni akciji pisno potrdi, se z izvajalcem javne
službe zbiranja dogovori o podrobnostih zbiralne akcije, vključno s
časom trajanja akcije, namenom izobraževanja in plačilom s strani
izvajalca javne službe zbiranja za prepuščene odpadke v višini tržne
vrednosti odpadnega materiala, zmanjšanega za strošek njihovega
zbiranja. |
(3)
Izvajalec javne službe zbiranja mora prevzeti prepuščene odpadke
najkasneje v dveh (2) delovnih dneh od zaključka zbiralne akcije.
|
|
B. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov |
|
31. člen |
(zagotavljanje obdelave) |
(1)
Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko
razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim
predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje
le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih
odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo. |
(2)
Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih
odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki
nastajajo na območju Občine. |
(3)
Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje
s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec
obdelave). |
(4)
Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so
določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v
predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
|
C. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih
odpadkov |
|
32. člen |
(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja) |
(1) Za
gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje
komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo. |
(2)
Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja)
mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s
poslovnikom odlagališča. |
(3) Pred
odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po
obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in
voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo. |
(4)
Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično
dokumentacijo in poslovnikom odlagališča. |
(5)
Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so
določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
|
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
33. člen |
(pogoji
za obratovanje) |
(1) Za
izvajanje javne službe zbiranja po tem odloku morajo biti zagotovljeni: |
·
zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje
komunalnih odpadkov, |
·
vozila
za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov, |
·
naprave
za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov, |
·
zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«, |
·
prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke, |
·
premična
zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem, |
·
zbirni
centri, |
·
delovni
stroji. |
(2) Za
izvajanje javne službe obdelave in odlaganja morata biti zagotovljena: |
·
center
za obdelavo odpadkov, |
·
odlagališče odpadkov. |
(3)
Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo
človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno
obremenjevali okolje. |
|
34. člen |
(kataster prevzemnih mest in ekoloških otokov) |
Izvajalec zbiranja mora voditi kataster prevzemnih mest in zbiralnic
ločenih frakcij oz. ekoloških otokov. Vsebina katastra se opredeli v
Tehničnem pravilniku. |
|
35. člen |
(obveščanje javnosti) |
Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno
običajen način in na svoji spletni strani o: |
·
času
obratovanja zbirnih centrov, |
·
ločenih
in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo, |
·
območju,
načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov, |
·
načinu
prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij, |
·
načinu
prepuščanja kosovnih odpadkov, |
·
drugih
pogojih za prevzem ločenih frakcij, |
·
spremembah Tehničnega pravilnika in |
·
drugih
pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s
strani povzročiteljev odpadkov. |
|
36. člen |
(redno
obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) |
Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na
druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in
seznanjati uporabnike o pravilnem ravnanju z odpadki v skladu z določili
vsakokrat veljavne uredbe s tega področja, posebej pa o tem, da naj: |
·
izločijo
iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na
ekoloških otokih ali zbirnih centrih, |
·
izločijo
iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah
ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, |
·
prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v
katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, |
·
hranijo
ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne
prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, |
·
ne
mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako,
da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v
sortirnici, |
·
prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne
frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način,
tako, kot je predpisano, |
·
prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih
in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru, |
·
razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos
vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za
ročno nakladanje, |
·
izločajo
vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz
komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot
ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih, |
·
ne
mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, |
·
še
uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam. |
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
37. člen |
(pravice
uporabnikov) |
Pravice
uporabnika so: |
·
trajna,
nemotena in kvalitetna storitev javnih služb, |
·
uporaba
zabojnikov za odpadke, |
·
da v
osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja, |
·
da je
obveščen o storitvah javnih služb, |
·
naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske
javne službe, |
·
ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanja o
zmanjševanju količine odpadkov. |
|
38. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo obveznost: |
·
redno
prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi
storitvami javne službe, |
·
zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških
otokih zaprti, |
·
vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in ekoloških otokih, |
·
večjo
embalažo ustrezno stisniti oziroma zmanjšati njeno prostornino in jo
ustrezno odložiti v namenski zabojnik, |
·
redno
plačevati storitve javne službe, |
·
obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene
storitev javne službe najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe, |
·
zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta, |
·
uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnega
pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi
odpadki, |
·
obvestiti izvajalca zbiranja v primeru neustrezno odloženih odpadkov na
eko otoku (zbiralnici ločenih frakcij) oziroma prevzemnem mestu, |
·
Jedilno
olje je potrebno izprazniti v namenske posode za jedilno olje oziroma
oddati v zbirnih centrih. |
|
39. člen |
(prepovedi) |
(1)
Prepovedano je: |
·
odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,
|
·
onesnaževanje prevzemnih mest in ekoloških otokov ali okolice, |
·
mešati
nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi
komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, |
·
odlagati
odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne
odpadke, |
·
poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe, |
·
samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na ekoloških otokih
ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo, |
·
lepiti
plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po
njih in jih barvati, |
·
Odlagati
kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke, |
·
Odlagati
jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke. |
(2)
Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega
odreza izven strnjenega naselja. |
(3) V
zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati: |
·
gradbeni
material, kamenje, zemljo in vroč pepel, |
·
odpadke
v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil,
stanovanjska oprema), |
·
usedline
iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
·
odpadke
v tekočem stanju, |
·
kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
·
tleče,
lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive,
strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge
posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali
nevarni komunalni odpadki, |
·
poginule
živali, kože in klavnične odpadke, |
·
odpadno
embalažo, |
·
odpadno
električno in elektronsko opremo, |
·
gume in
pnevmatike, |
·
odpadne
nagrobne sveče, |
·
odpadke,
ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka, |
·
organske
odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje,
zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa
odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke, |
·
odpadne
baterije in akumulatorje, |
·
biorazgradljive kuhinjske odpadke. |
·
jedilno
olje. |
(4)
Odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z
ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je
prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke. Za te odpadke je
potrebno skleniti posebno pogodbo z zbiralcem odpadkov. |
|
VI. Viri financiranja javne službe in cene storitev javne službe |
|
40. člen |
(viri
financiranja storitev javne službe) |
(1) Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz
plačil uporabnikov storitev javne službe. |
(2) Izvajalec lahko poleg sredstev iz prejšnjega odstavka
pridobiva sredstva oz. prihodke tudi iz: |
·
občinskega proračuna, |
·
državnega proračuna in državnih skladov, |
·
sredstev
EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, |
·
subvencij, |
·
od
prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin, |
·
izvajanja drugih dejavnosti v povezavi z ravnanjem z odpadki, |
·
iz
drugih virov. |
|
41. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cena
storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi za
oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju
cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za
opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski
predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev,
načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje.
|
(2)
Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture
in cene opravljanja storitev. |
(3) V
kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo
upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe.
Izvajalec javne službe mora pri stroških materiala in storitev ravnati
gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju
upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo
sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno
pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o
oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene
storitev javne službe. |
(4) Cena
storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve
tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s
komunalnimi odpadki, znižani za prihodke iz 2. odstavka 40. člena. |
(5)
Prihodki iz. 2. odst. 40. člena od posebnih storitev se upoštevajo tako,
da se zmanjša lastna cena javne službe. |
(6) Za
namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne
službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos
na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini do 5 %
vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne
službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost
poslovno potrebnih sredstev izvajalec opredeli v okviru elaborata o
oblikovanju cen. |
(7)
Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka
komunalnih odpadkov izvajalec zbiranja prevzame v kalkulacijo na osnovi
cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev ne izvaja sam. |
(8) Cena
javne infrastrukture se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v
skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev
javne službe. Občinski svet z aktom, s katerim se odloči o
subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij. |
(9)
Občina in izvajalec zbiranja vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne
službe zbiranja. |
|
42. člen |
(obračunsko obdobje in obračun) |
(1)
Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno
31. decembra. |
(2)
Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje izdela elaborat do
31.3. tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno
opravljenih storitev. |
(3)
Razliko med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja
glede na dejansko količino opravljenih storitev upošteva v elaboratu pri
izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje. |
(4)
Razlike iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni
posamezne javne službe. |
(5) O
poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi
in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča občinski
svet. |
(6)
Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo
plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se
celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe. |
|
43. člen |
(elaborat o oblikovanju cen) |
(1)
Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat o ceni javne
službe v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen
javne službe in tem odlokom ter ga posreduje občini najpozneje do 31.3.
ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na
obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. |
(2) V
elaboratu izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira
upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih
standardih in metodologiji za oblikovanje cen. V Elaboratu izvajalec
javne službe ločeno prikaže vse prihodke in odhodke iz naslova posamezne
javne službe ter prihodke iz naslova izvajanja posebnih storitev za
preteklo obračunsko obdobje. |
(3)
Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih
razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od
prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali
spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh. |
(4)
Občina (občinski svet) mora o cenah na podlagi elaborata odločiti
najkasneje do 30.6. tekočega leta, tako, da se nove cene uporabljajo za
obdobje od 1.7. tekočega leta do 30.6. prihodnjega leta. |
|
44. člen |
(izračun
cen) |
(1)
Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev
prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na
povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina
zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega
obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju. |
(2)
Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov je: |
·
za
gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov
na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena, |
·
za
uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma
uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno
osebo na način iz prvega odstavka tega člena, |
·
za
lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z
zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: vnaprej določena količina
zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena, |
·
za
nepogodbene uporabnike: vnaprej določena predračunska količina zbranih
odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena in v
skladu z določili Tehničnega pravilnika. |
(3)
Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve
ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku
tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število
uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena
se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov. |
(4)
Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za
storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo
možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v
namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali ekoloških otokih ter za
tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo. |
(5)
Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje
odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva
predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov. |
(6)
Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena,
pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje
oddanih odpadkov. |
(7)
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se
uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in je
element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov. |
|
45. člen |
(občasna
uporaba in začasni izostanek uporabe) |
(1)
Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov
storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v
izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljene, bivanje v domu
upokojencev, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece.
Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
|
(2)
Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa
izven območja te Občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma
oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve iz
prejšnjega člena za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in
potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v
naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev se ne
nanaša na ceno javne infrastrukture. |
|
46. člen |
(pogodbeni uporabniki) |
(1) Cene
storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so izražene v evrih na
kilogram in so enake, kot za gospodinjstva. |
(2)
Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne
podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo
dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem
odpadkov in izvajalcem zbiranja, pri čemer se upošteva normative, ki jih
za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnem
pravilniku. |
(3)
Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena pred pričetkom
opravljanja dejavnosti. |
(4) V
primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka zaradi posebnega
razloga, ki je utemeljen ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi
odpadki, izvajalec zbiranja lahko obračuna količine po pavšalu, ki ga
določijo njegove strokovne službe na podlagi njim dostopnih podatkov v
skladu z določili Tehničnega pravilnika. |
|
47. člen |
(zavezanci za plačilo) |
Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je
organizirano ravnaje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega
meseca: |
·
po dnevu
začetka izvajanja odvoza odpadkov, |
·
po dnevu
rojstva oziroma vselitve v stavbo, |
·
po dnevu
začetka uporabe počitniške objekta, |
·
po dnevu
pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali
upravljanje. |
|
48. člen |
(obveznost sporočanja podatkov za obračun) |
(1) Na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek
uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov,
najkasneje petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma
pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o
kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev
javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov,
povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo
izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali
zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi
opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni
površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. |
(2)
Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe
pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki
vplivajo na obračun storitev javne službe. |
(3) Če
se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna
razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne
službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval
pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja
tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso
poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati
preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni
pravočasno sporočil nastale spremembe. |
|
VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje
javne službe |
|
49. člen |
(objekti
in naprave) |
(1) Za
izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
·
zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra, |
·
zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij oz. ekoloških otokov z
upoštevanjem zahtev veljavnih uredb, |
·
zemljišče prevzemnih mest. |
(2) Za
izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
·
zemljišča, objekti in naprave za obdelavo. |
(3) Za
izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska
javna infrastruktura: |
·
zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov. |
|
50. člen |
(vzdrževanje objektov in naprav) |
(1)
Zbirni centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v
najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka. |
(2)
Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in ekoloških otokov
bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve. |
|
VIII.
Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
51. člen |
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe lahko zajema vse
okoliščine v zvezi z zakonitostjo in kakovostjo izvajanja dejavnosti, v
zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter
drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem javne službe. |
(2) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja občinski organ,
pristojen za gospodarske javne službe. |
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v
primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja
občinski inšpekcijski organ Medobčinske uprave Mestne občine Nova
Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, v primerih iz 1., 2., 3., 4.,
5., 8., 9., 10., 11. in 12. alineje 1. odstavka 53. člena pa tudi
redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine
Ajdovščina in Občine Brda. |
(4) V primeru ugotovljenih nepravilnosti, organi, pristojni za
nadzor izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe v skladu s svojimi
pristojnostmi, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
|
IX. Kazenske določbe |
|
52. člen |
(1) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če: |
1. ne
zamenja poškodovanega ali odtujenega zabojnika (tretji odstavek 15.
člena), |
2. ne
zagotovi rednega čiščenja zabojnikov (četrti odstavek 15. člena), |
(2) Z
globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
53. člen |
(1) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če |
·
ne
zagotovi, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških
otokih zaprti ( 2. alineja 38. člena), |
·
večje
embalaže ne ustrezno stisne oziroma zmanjša njeno prostornino in je ne
ustrezno odloži v namenski zabojnik (4. alineja 38. člena), |
·
ne
zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (7.
alineja 38. člena), |
·
odloži
odpadke izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke (prva alineja
1. odstavka 39. člena), |
·
onesnaži prevzemno mesto, ekološki otok ali okolico (druga alineja 1.
odstavka 39. člena), |
·
meša
nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi
komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj
(tretja alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
odlaga
nekomunalne odpadke v predpisane namenske posode za komunalne odpadke
(četrta alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
poškoduje opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (peta
alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
samovoljno premika namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih
mestih z ene lokacije na drugo (šesta alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
lepi
plakate in obvestila na predpisane namenske posode, piše ali riše po
njih ali jih barva (sedma alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
odloži
kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke (osma
alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
odloži
jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke (deveta
alineja 1. odstavka 39. člena), |
·
ne
upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 39. člena), |
·
odloži
prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne podatke (tretji
odstavek 39. člena), |
·
ne
obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na
obračun storitev javne službe (drugi odstavek 48. člena), |
(2) Z
globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(3) Z
globo 800 EUR se sankcionira uporabnik - samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
(4) Z
globo 200 EUR se sankcionira uporabnik - posameznik, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena. |
|
54. člen |
(1) Z
globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih,
športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne
poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov
(27. člen). |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira
odgovorna. oseba organizatorja. |
|
X. Prehodne in končne določbe |
|
55. člen |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati: |
·
Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 64/16) in na njegovi podlagi sprejet Tehnični pravilnik o
ravnanju s komunalnimi odpadki. |
(2) Do
uveljavitve Tehničnega pravilnika iz 10. člena tega odloka, se uporablja
Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka, v kolikor ni v nasprotju z
določili tega odloka. |
|
56. člen |
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
(2)
Tehnični pravilnik se objavi na spletni strani Občine Brda in na spletni
strani izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. |
|
Številka: 3547-11/2020-05 |
Datum:
13. 10. 2020 |
|
|
Občina
Brda |
|
Franc Mužič, župan |
|